Št. 17. V Gorici, v soboto dne 27. febrcvarija 1904. TučaJ XXXIV. Izhaja dvakrat aa teden, in sicer v gredo in ¦obeto ob 11. uri predpoldne ter stan« z izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom ppšiljana: Vaa leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 , , . 170 Posamične Številke stanejo 10 .vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliii §tv. 7. t Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSoek vsak dan od 8. ture zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa <*. 9. do 13, ure. Na aareSUa kr«z dopoalane aareSalM te ae oziramo. * Oglasi !¦ poslani«« se rsounijo po petit-vrstab ce tiskano 1-krat 8 kr., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vHhf' vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje dike po prostoru-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo in napredek !« Dr. K. Lavrii Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi it 7 v Goriol v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludue ter od 3. do 5. popoldne; ob nedeljab in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je alaeatl Ioco Gorica. Dopisi naj ae pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le aprarniltva.______ „PRIMORIC" Izhaja neodvisno od «So6e» vsak petek in stana vse leto 3 K 20 b ali gld. 1*60. ____«Soca» in nre. Kmetijski shod v Povrni. — Prih. nedeljo ob 3. pop. (po blagoslovu) bode predaval pot učitelj kmetijstva g. Ant. Štrekelj v šolskih prostorih v Pevmi o vinogradništvu. Slovenski In laški uradniki p« naših sodnijah. — Vselej, kadar se oglasimo o kaki reci na naših sodnijah, pride na dan odgovor v »Corrieru". Tam odgovorom se pozna, da jih piše Človek, ki službuje sam na sodniji ali stoji njej blizu. Brani vedno laske uradnike, obrega pa se ob Slovence. Clankar v .Corrieru« grdo gleda vsakega slovenskega uradnika na sodnijah ter izraža tako med vrstami željo,' da bi gospodovali v vseh službah le Lahi. Že v zadnji Številki smo omenjali na kratkozadnji tak članek v ,Gorriern*f danes se vračamo k njemu. Najbolj smešno je paC, ko trdi Clankar, da nameščajo po naših sodnijah ljudi, ki ne znajo laSko. — Poživljamo clankarja, naj nam naznani le enega stalno nameščenega višjega in nižjega slovenskega uradnika, ki ne zna laSki! Mi vemo že naprej, da se Clankar temu pozivu ne odzove, ker se ne more, ker ni nijednega takega uradnika. Pat pa je dosti laskih uradnikov v višjih in nižjih službah, ki ne znajo slovenski. To stoji, to ve dobro tudi dankar-uradnik v »Corrieru*, aH rečem ti, da mi ne porečeš, hiti praviti, da Slovenci ne znajo laski. Mi pa vemo, da znajo, in sicer znajo nekateri tako dobro, da morajo Se Lahe učiti pravilne njihove materinščine. Kar je Slovencev v boljših službah, so tam neobhodno potrebni — drugače bi jih sploh ne imenovali l Vse drugo, kar govorici Clankar o favoriziranju Slovencev itd., je izmišljotina in laž. Pa na kako stališče se postavljajo I Pravijo, da naj se le nastavljajo po hribih hribovci, kjer so rojeni, v laski Gorici pa morajo biti nastavljeni le laški uradniki ter ne tujci, ki ne poznajo jezika mesta. Clankar hoCe red: med Slovenci Slovenci, med Lahi Lahil Prav, ali v tem slučaju je udaril močno po zobeh samega sebe. Sodnije v Gorici imajo najveC posla s Slovenci, tega menda ni potreba se posebej dokazovati I — zategadel je logično po stališču laškega Clankarja, da tičejo v Gorico po več:ni le slovenski uradniki 1 LaSki del mesta inLočnik se skrijeta proti slovenskemu delu na s&unijah! Potemtakem bi smelo biti v Gorici na sodnijah le par laskih uradnikov, v odstotkih, vsi drugi bi morali biti Slovenci. Službe za nje bi ostale vse torej le v Furlaniji tam, kjer ni stika s Slovenci I Ali kaj vidimo? Prav narobe je. Povsodi so Lahi v ospredju in po-vsodi Slovenci v ozadju. Ali je to prav? Mislimo, da ne. Zato pa se bomo še bavilis temi rečmi. .Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici" vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 13. marca 1904. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1903. 3. Proračun za leto 1904. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Opombe: Ako hoCe kateri dru-Stvenik staviti pri obenem zbora kak predlog, naj ga naznani predsedniku do 10. marca. Predsednik in odborniki morajo stanovati v Gorici (§ 31.) — K občnemu zbora sme priti, glasovati in voliti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; voljen sme pa biti le polnoletnik. Volilno pravico mora vsak drustvenik izkazati z društveno knjižico (§ 34.) RomanJe v Lnrd. — Sedaj je tudi »Primorski list* priobčil poziv ljubljanskega škofa za romanje v Lurd. Tako romanje bi stalo za prvi razred 410 K, za drugi 342 K, za fcetji 255 k, tako približno računano. Romarjev hoče imeti škof 200 do 250. Ako se to romanje uresniči, potem pojde zopet lepo število tisočakov iz žepa slovenskega ljudstva. Na vseh koncih in krajih primanjkuje denarja, za prazno romanje v Lurd pa naj vrže okoli 250 oseb ven vsaka po kakih 400 K in se več, ker po poti bode treba dajati miloščine ter kupovati .spomine*. Toda morda se to romanje korenito izjalovi, ker Cul se je glas, da misli francoska vlada Lourd zapreti ter menihe odsloviti. Ako se to zgodi, potem bo Combes nevede dobrotnik slovenskega ljudstva, kateremu prihrani lepe tisočake. Ssveda Čudežev potem tudi ne bo več! t Pa, ljudstvo bi hitro pozabilo Lurd, le Luka Smolnikar v Ljubljani bi bil nevoljen, ker bi ne mogel vec prodajati lurSke vode, ki daje baje lepe dobičke I Proti naprednim drnStrom. — Vsa tista bralna in druga društva po deželi, v katerih ne komandirajo politikujoči nunci, so neprestano preganjana od strani farovškib gospodov, in sicer se zaganjajo v ta društva, tudi Ce ne vedo očitati tsjim nikake reci. Si že kaj izmislijo ali pa se zlažejo kar tako na debelo, kakor znajo, potem pa čitaruo po farovSkih listih nesramne napade na taka društva. Reci se mora, da vlada po naprednih društvih po deželi red ter da skušajo kar le mogoče zadostovati stavljeni si nalogi in vplivati blagodejno zlasti na mladino, ali vendar jih politikujoči nunci ne postijo na miru. Kdo dela prepir po deželi, kdo razdvaja ljudstvo? Taki ljudje, ki po nevrednem nosijo Črno suknjo. Pa kako so zviti! Sami smejo po svojih društvih delati, kar hočejo. Ako se dani katoliških društev vpija-nijo, je to vse v redu in nič hudega, ako se obnašajo kakor barabe, se jim dobrohotno smejejo, naprednjake pa preganjajo za vsako ničarijo ter jih obrekujejo. Ako je v kakem naprednem društvu lepo veselo ter malce popleSejo, pa čitamo v »Prismojencu* dopis, da so naprednjaki sami pijanci in plesači itd., da bi svet mislil, da je pa v katoliških društvih vse v najlepšem redu. AH je prav obratno. Nikakega povoda nimajo nastopati proti društvom, ali vendarle nastopajo, ker hoCejo imeti ljudstvo neumno. Bojijo se, da bi se ljudem oCi odprle, zato taka gonja proti naprednim društvom. Potrebujejo le tepce in fmatične divjake, kakoršne res vzgajajo po svojih društvih, kajti le taki morejo biti verni njihovi pristaši in izmozgo-valno orodje! Alt vsa ta gonja je brezvspešna. Glasovi, ki prihajajo d njej v javnost, pričajo dovolj, da stojijo napredna društva trdno ter da je proti njim vsa farSka zloba nič. Možje, ki jim stojijo na čelu, imajo to zavest, da delajo dobro za ljudstvo, in ta zavest je mcčan jez proti vsej hudobiji, ki se razliva iz farovžev po listih proti naprednim društvom. Vsa čast takim možem, naj le vstra-jajo se naprej! Rodoljubi, snujte povsodi napredna bralna in sliCna društva! Dovosna cesta la Solkana na novi kolodvor. — Načrt je sprejet. Ta cesta se izvrši na državne troSke. Ekspropriacija zemljišč za to cesto se izvrši najbrže koncem marca. Dva gosp. nunca. — Pišejo nam: .Lepa je tista pesem: .Tam onostran potoka*.... Od tam nekje je prijezdaril .na planino* suhi gospod. Po poti je Sel nekdo v brda. Umika se, umika, ali konj gre le proti njemu. Slednjič pa zaene posvečeni mož popotnega Človeka zmerjati ter ga pahne z nogo v grivo. Pravijo, da je Sel obiskat tisto Pepco. Pa o tem sporoči morda kdo drugi kaj l Tam pri Kobalarju pa ga je čakal nobel gospod od Matere božje, pa ne sam, bila je zraven lepa Lojzika, in tako so Sli po noči domu. Na nas fante kličejo vue hudiče, sami pa tako delajo pohujšanje t" .Kadar gre tje .po sredi,* gre naravnost v malin. Tam pa so tudi punce fine, Na „biks* je imel bote, frak in kano, za njim pa je priSel pod noč Se oni .ta štmani gospod.* Pravijo, da sta Sla potem v Benečijo na ples. V cerkvi pa je tako zabavljanje punicam in fantom. Kaj naj si mislimo o njem?!* Trentar Abram je povedal v farov-Skem listu, da se počuti dobro v Trenti ter da ne misli priti v Kromberg. Nekako vae-selega se dela, tako čudno veselega, da bi skoro mislili, da je to veselje prisiljeno! Morda pa je Kromberg — splaval po vodi in ostala je Trenta! Njegova izpoved, da se počuti v Trenti dobro ter da je ne namerava zapustiti, pa jemljemo v ostalem na znanje; pride ^rav, kadar bo silil iz Trente kara drugam. Danes mu povemo Se to, da se ga je neki duhovnik v bližini pošteno bal, njega, razgrajača in kalilca miru ter zape-ljivca ljudstva, pa se je gotovo potolažen oddahnil, ko je bral njegov dopis, da ga ne bo iz Trente. V Šempasn čakajo novih občinskih volitev, katerih pa !e Se noče bili. Volitev novega staraSinstva je bila v letu 1902. meseca decembra. G. župnik Grča ni bil izvoljen v {Dalje v prilogi.) Ob tej misli se mu povrne vsa njegova dobrot-Ijivost. Obrne se k ranjencu, ki je opazoval različne izraze na njegovem obličju, mu poda roko in pravi: »Pojdi, tako te ne maram pustiti na cedilu. Opri se na me in vrniva se v tabor!« . .*Da,c pravi ranjenec, ki je težko veroval v toliko velikodušnost, »ali pa me ne daste obesiti?« »Mojo besedo imaš,« pravi dr Artagnan, »in drugič ti podarjam življenje. < Ranjenec s trudom poklekne in svojemu rešilcu opetovano poljubi noge. Toda d'Artagnan, ki ni imel več povoda, da bi ostajal v toliki sovražnikovi bližini, prekine njegovo zahvaljevanje. Gardist, ki se je vrnil pri prvi salvi, je javil smrt svojih tovarišev. Zato se pri polku silno začudijo in objednem razvesele, ko zagledajo mladega moža zdravega in nepoškodovanega. D'Artagnan opraviči rano svojega tovariša z napadom, ki si ga izmisli. Nato pripoveduje o smrti drugega gardista in o nevarnog žh, v katerih so bili. Ta povest provzroči zanj resničen triumf. Vsa armada govori cel dan o tej ekspediciji, in Monsieur mu sporoči mnogo laskavih besed. Kakor sprejme vsako dobro dejanje svoje plačilo, tako je prejel tudi d'Artagnan svoj izgubljeni mir. Res je mislil d'Artagnan, da more biti zdaj miren, ker je bil jeden njegovih sovražnikov mrtev in drugi udan njemu. Ta mir je bil. dokaz, da d'Artagnan miladv še vedno i,e pozna. XII. ^jonsko vino, Po skoro biezupnih poročilih o kralju se je pričela razširjati v taboru govorica o njegovem okre- vanju ; in ker se mu je zelo mudilo, prisostvovati osebno obleganju, se je govorilo, da se odpravi na pot takoj, kakorhitro mu bo mogoče zajahati konja. Monsieur, ki je vedel, da more stopiti na njegovo mesto danes ali jutri vojvoda d'Angouleme, Bassom-pierre ali Schomberg, ki so tekmovali za prvenstvo, je opravil med tem časom malo, izgubljal dneve s poskusi in ni upal nikakega večjega podjetja, da bi pregnal Angleže z otoka Re\ kjer so še vodno oblegali trdnjavo Saint-Martin in fort La PrSe, dočim so Francozi oblegali La Rochelle. D'Artagnan je postal, kakor smo rekli in kakor bi se zgodilo pri vsaki prešli in navidezno izginili nevarnosti, zopet miren; vznemirjalo ga je samo še to, da Še vedno ni ^.obil nikakih poročil od svojih prijateljev. ' Toda neko jutro v pričetku novembra mu je vse pojasnilo pismo, datirano iz Villeroi: »Gospod d'Artagnan! »Gospodje Athoa, Porthos in Aramis so napravili pri meni veselo partijo in ko so bili nekoliko razvnela, so tako razsajali, da jim je naložil glavni jet-ničar, zelo strog mož, nekaj dnij zapora; toda izvršuje njihovo povelje, katero so mi dali, Vam vendar 'pošiljam dvanajst steklenic svojega anjouskega vina, ki jim je zelo ugajalo: želijo, da pijete na njihovo zdravje to vino, ki se jim je tako priljubilo. »Storil sem, gospod, in ostajam z največjim spoštovanjem »Vaš zelo udani in pokorni sluga »Godeau, »krčmar gospodov mušketirjev«. »Hvala Bogu!t vsklikne d'Artagnan,-»spominjajo se me pri svojih zabavah, kakor se jih spominjam jaz v svoji zapuščenosti. Gotovo hočem piti na njihovo zdravje, in sicer iz dna srca; toda sam ne bom pil.« In v'Artagnan odhiti k dvema gardistoma, s katerima je občeval bolj prijateljsko kakor z drugimi, da ju povabi., naj prideta pit k njemu to šarmantno anjousko vir?o, ki mu je prav kar došlo iz Villeroi. Jeden izmed gardistov je bil že povabljen za isti večer, drugi za prihodnji dan: odločijo se torej za pojutrišnjem. Prišedši domov pošlje torej d'Artagnan svojih dvanajst steklenic vina v krčmo gardistov in zapove, naj ga"skrbno shranijo. Ker je imela biti pijača združena z obedom in se torej vršiti opoludne, odpošlje d'Artagnan prazničnega dne Plancheta že ob devetih dopoludne, da pripravi vse potrebno. Ponosen na čast hišnika, do katere je prišel, je Planchet kot inteligenten mož mislil na to, da bo imel vse pripravljeno; v ta namen si vzame za pomoč slugo jednega izmed gostov svojega gospoda, imenoma Fourreau, in navideznega vojaka, ki je hotel usmrtiti d'Artagnana. Poslednji, ki ni pripadal nobeni četi, je vstopil potem, ko mu je podaril d'Artagnan življenje, pri njem, ali bolje pri Plancheta v službo. čas obeda se približa, gosta prideta, sedeta, in jedi prično prihajati na mizo. Planchet je stregel s servijeto pod ^pazduho; Fourreau je odpiral steklenice, in Brisemont, tako se je imenoval okrevajoči, je vlival vino, ki je trpelo, kakor se je zdelo, vsled tresenja pri prevažanju, v bokale. Prva steklenica vina je imela na dnu precej kalno goščo, Brisemont izlije ostanek v kozarec, in d'Artagnan mu dovoli, da ga izpije, kajti revež Še vedno ni imel mnogo moči j. (Dalje pride) Vojna med Rusi jn Japonci. Proti kršenju mednarodnega prava. Minister zunanjih del grof Lambsdorff je razposlal velesilam posebno noto, v kateri protestira proti kršenju mednarodnega prava, ki jih je zakrivila Japonska. Lambsdorff kon-statuje med drugim naslednja fakta: 1. Japonci so izkrcali svojo armado v Koreji, dasi je bil korejski cesar razglasil, da ostane nevtralen; 2. Japonc so, ne da bi bili Rusiji napovedali vojno ali podali kak ultima-tum, 8, februvarja zavratno napadlk-rusko. brodovje tri dni prej, nego bi smeli; 3. Ne meneč se za mednarodno pravo, ki določa da je trgovskim ladjam pustiti primeren rok za odhod, so Japonci napadli različne ruskr trgovske ladje; 4. Korejskemu cesarju so Japonci naznanili, da so samolastno prevzeli vso upravo njegove države in zahtevajo, da se c?sar pokorava njihovim ukazom, sicer zavzemo njegovo palaCo in se polaste njegove osebe: 5, Ruskemu zastopniku v So-eulu so Japonci naznanili, da mora nemudoma zapustili Korejo. — RazglaSenje te note je Se pomnožilo itak veliko razburjenje prebivalstva in je vse edino, da mora Rusija Japonce neusmiljeno kaznovati. Požrtvovalnost naroda je čudovita. Darila za brodovje in za ranjence kažejo, kako je ta vojna razvnela vso Rusijo, Baski vojni načrt. Neki ugledni ruski državnik se * je izjavil o ruskih vojnih načrtih iako-le: Zadnji uradni komunike glede vojnih operacij na Daljnem vztoku se mora smatrati kot zelo resen in ni smeti misliti, da se ž njim hočejo samo olepšati le redko dohajajoča poročila z bojišča. Rusija dejansko res ni bila pripravljena za vojno, ker si vojne ni želela in ker je ni smatrala za možno. Šele žaljivo prekinjenje diplomatskih vezij in zahrbtni nočni napad na rusko mornarico v Port Ar« turju s strani Japoncev je Rusijo poučil o resnosti položaja, da m je jela oboroževati. Ker se je sklenilo, -brati v Mandžuriji tako armado, da je po človeškem razuruu vsak poraz nemogoč, ne bode došlo do odločilnih akcij morda še tedne in tedne. Da, mogoče je, da se bo v to svrho glavna masa armade začasno umaknila globoko v Mandžursko. Rusiji ni namreč ležeče na hitrem, ampak na temeljitem vojevanju. Ako se enkrat operacije pričnejo, delovati morajo z uničujočo silo. Mirovanje in umikanje, da se zagotovi končni rezultat, pač ni najslabša vojna metoda in 1. 1812 je donesia Rusom največjih uspehov, kar jih pozna zgodovina. Mi bo-demo Japonce pozno natepli, a tem temeljiteje in odločilno za vso bodočnost. V interesu cele Evrope in ne samo Rusije je, da se tartarsko-mongolskemu svetu dokaže, da je evropsko-krščanska civilizacija nepremagljiva. Ako to stane samo 300.000 aH 400.000 mož, se ta napor pač izplača v interesu vseh Evropejcev. Ms ne zahtevamo, da bi se nas proglasilo za pijonirje zapada, a posvetili bo-demo vse sile tej veliki misiji, v svesti si, da je nam usoda že enkrat odkazala osvoboditev Evrope od mongolskega navala, katero bo-demo tudi sedaj z bozjj pomočjo srečno izvršili. Novoiraenovani vrhovni poveljnik ruske armade na suhem na Daljnem vztoku general Kuropatkin odide šele prihodni teden na bojišče. — Grofica Bobrinska je v spremstvu več usrailjenk in postrežnic odpotovala na Bajkalsko jezero, da tam uredi vojaško preskrbovalno vzprejetišče, kjer bodo dobivali preko Bajkalskega jezera potujoči ruski vojaki toplih jedi in drugih okrepčav. — Rusi in Japonci se približujejo drug drugemu v severni Koreji. To je edina zanesljiva vest od tam. Rusi so zasedli važno postojanko Fingiana, več sto Rusov je prišlo do Kasana. Y tem mestu je vsled prihoda Rusov nastala panika; inozemci so zaprli svoje kupčije, domačini so zbežali. — V torek je odšlo 5000 mož kitajskih konjenikov na sever in sicer v Šsnghajvan. — Kitajci v Mandžuriji so začeli delati Rusom težave. Aleksejev je vsled tega razglasil, da pride vsak Kitajec pred vojno sodišče, kdor se upre ruskim rekvizicijam. V Vladivostoku so bili ustreljeni trije Kitajci, ki so opustili delo pri utrdbah. V Vladivostoku je mraza — 36° U, na morju je pa tak vihar, da je 20 parobrodov pribe-žalo v pristan. Kako skrbo za ruske rojake na prevažanja po sibirski Železnici. Razni japonofilski listi so širili te dni (ker že japonskih zmag slučajno ni bilo prav nič v zalogi) vesti, kolikor vojakov ruskih je zmrznilo oziroma si pokvarilo ude vsled zmrziin na prevažanju po sibirski železnici. Tem vestem nasproti fconstatuje ,Ru-18 ttraatin^ vodu za tovore, določenem za 40 mož in 8 konj, železna peč, ki jo kurijo tako pridno, da se temperatura neprestano ohranja na 15 stopinj. V vagonu so tudi improvizirane kiopi. Po enkrat na dan dobivajo vojaki vroče juhe in % funta mesa vsaki. Večkrat na dan dobivajo vojaki gorko vodo na razpolago, da si morejo prirejati čaj. Tudi na kruhu in konservah ni pomanjkanja, »Kuski invalid* zatrja, da si gotovo ne more vsaki potnik III. razreda pre-skrbljati toliko udobnosti, kolikor se jih nudi ruskim vojakom na potovanju po sibirski železnici. * * * Petrograd 24, Iz Port Arturja javljajo današnjega dne: Ponovni napad japonskega ladijevja na Port Artur je bil odbbit. Štiri japosnke okropnjače in dve transportni ladiji so se potopile. Ruska oklopna ladija ,Ret-vizan* (o katerej so japonska poročila trdila, da je bila o prvem napadu na Port Artur skoraj popolnoma uničena), se je v tej bitki proslavila, Kdaj pride do boja na suhem ? V vojnih krogih se misli, da se sovražni armadi na suhem sprimeta šele štiri tedne pozneje, ko bodo Japonci svojo vojno silo 200,000 mož koncentrirali v Fuzanu in Gen-sanu. Glavne utrdbe imajo Rusi na reki Jalu. Ruska vojska je razpostavljena v nepretrgani vrsti od Mukdena do reke Jalu, da ji ni mogoče priti za hrbet, Japonci nameravajo najbrže Ruse napasti ali ob reki Jalu, ati pa priti ruski armadi za hrbet pri Muk-denu. Verjetno pa je tudi, da bodo Japonci izvršili napad na obeh krilih in obenem skušali izkrcati svoje vojaštvo zapadno'od Port Artura, katerega vobče nameravajo oblegati in izolirati, V vojnih krogih pa prevladuje prepričanje, da je zavzetje Port Artura popolnoma izključeno. Japonsko ladje bežijo. Iz Vejhajveja se poroča, da so v sredo videli iz pristanišča štiri japonske oklopnice in devet križark, ki so jadrno plule proti vztoku, torej najbrže proti Nagasaki ali pa proti Sascku. Te ladje so najbrže del onega japonskega brodovja, ki je v torek napadlo Port Artur, a je bilo strahovito poraženo. Japonsko ladjevje je, kakor se misli, zato tako hitro plulo v svoja varna pristanišča na Japonsko, ker se je nadejalo, da mu sledi rusko brodovje. Vsekakor je moral biti japonski poraz pred Port Arturom naravnost strahovit! Rusija kopajo nove parnike. Iz Aten se poroča, da je ruska vlada poverila svojemu konzulu v Siri nalogo, da naj stopi z grško parobrodno družbo »Mo-raitis* v zvezo in od nje kupi 5 najnovejših transportnih parnikov. Rusija je baje ponudila 7,300.000 kron za parnike, vendar se družba še ni odloČila, da bi jih prodala. ¦ * * Brzojavke včeraj. Iz Port Arturja se uradno poroča, da je Japonska bojna mornarica znova napadla Port Artur, a je bila grozovito poražena. 4 japonske oklopnice in 2 transportni ladiji so se potopile. Ruska oklopnica .Retvizan*, ki je bila zadnjič poškodovana, se je posebno odlikovala. — Japonci so 23. t. m. poskusili prodreti s štirimi z razstrelivom napolnjenimi ladjami v Port Artur. Ta poskus pa se je vsled opreznosti ruskega brodovja popolnoma ponesrečil. Ladje niso napravile nobene škode, marveč so bile same uničene. Dve sta se potopili, dve sta obtičali, dve torpedovki pa so Rusi potopili. — Iz Gifu je došlo poročilo, ki potrjuje, da se Japonci v noči med torkom in sredo znova napadli Port Artur, a so bili odbiti. Štiri japonske oklopnice so se potopile, — Dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne je bilo razglašeno brzojavno poročilo admirala Aleksejeva na čara o bitki pri Port Ar-turju. Aleksejev pravi: Dne 24. ob 3. uri l zjutraj je japonsko brodovje napadlo rusko " ladjo »Retvisan* in poskusilo v portartur-skera pristanu potopili nekaj parnikov z razstrelivi. »Retvisan* se je, podpiran po baterijah trdnjave, lotil boja. 2 japonski ladji, ki sta tekli na »Retvisana«, sta bili uničeni, ena pri gori Zolotoj, drugi pri neki skali blizu Liaotohga. Zdaj se je .Retvisan" lotil japonskih torpedovk in jih pognal v beg. Ko se je zdanilo, se je videlo, da so štiri japonske ladje uničene, osem torpedovk pa beži. Japonsko moštvo je deloma utonilo, deloma se je rešilo na japonske torpedovke. Vhod v portarturski pristan je prost. Sijajna zmaga je zasluga »Retvisana*. Na ruski strani ni nikakih izgub in nič škode. Tri kri-žarke so sovražniku sledile,'-a-se-bile-poklicane nazaj, da preiščejo okolico Port Arturja. — Vest o sijajni zmagi RusOv pri Port Arturju je vzbudila v Londonu veliko senzacijo. Tamkajšnji listi imajo iz Čifu in iz Vejhajveja poročilo, da je japonsko brodovje v ti bitki postalo nesposobno za boj. ¦— ,MauV ima obširno poročilo o bitki pri Port Arturju. Pravi, da so Rusi uničili šest japonskih hojnih ladij in dva druga plirhikaT »Herald* prijavlja brzojavko, ki pravi, da niso bili Japonci samo pri. Port Arturju poraženi, nego da so Rusi tudi preprečili v isti noči poskušeno izkrcanje japonskih vojakov v Soeietvzalivu. — Narodna subskripcija za nabavo vojnih ladij je imela sijajen vspeh. Doslej je darovanih 12 milijonov rubljev. — Listi potrjujejo, da je Aleksejev zapustil Port Artur, Admiral Makarov pride menda že v nedeljo v Port Artur, — Koreja je pri- I poznala suvereniteto Japonske. Petrograd 25, (Službena vest.) General Pflug javlja dne 25. t. m, iz Port Arturja j Od 1. do 3'/, are zjutraj Je napadel sovražnik vnovič Port Artur, ali Je bil na eelej črti sijajno odbit. Posamičnosti sledijo. Bask« požrtvovalnost. Odbor za pomnoženje brodovji .eluje neumorno. Tri nove oklopnjače in 4 novi križarji so že pripravljeni za odhod. Trgovci v Pctrogradu so darovali 7 milijonov za mornariške namene. V to svrho so jeli darovati tudi provincijalni stanovi, zemstva v Poltavi, Moskvi in Tuli so doposlala zadnje tri dni skoro cel milijon rubljev. Grofic* Bobrinski odpotuje iz Moskve na Bajkalsko jezero, da zasnuje tam postaje za hranjenje vojakov, da ne bodo ista brez gorkih jedi marSir^i po ledu jezera. Ob enem bo grofica snovala It,-zarote. Vse dobrodelne institucije, vodjene od dam, so neumorno na delu s prirejanjem perila in obvez za lazarete na skrajnem vztoku. V hiši Rdečega križa je nervozno vrvenje. Tudi po privatnih hišah se shajajo znanci in znanke, kjer šivajo za potrebe vojske. Posebno carica je pridno na delu. Ona nadzoruje prihajajoče darove in je navzoča na razdeljevanju del. Japonci so napadli Pott-Arlur z nova zato, da bi spravili v bližino trdnjave razno strelivo, katero bi pognalo trdnjavo v zrak. Hoteli so posnemati Amerikance, pa se jim I je vsa nakana temeljito ponesrečila. * * * Danes ni nikakih posebnih poročil. Okoli Port-Arturja se vršijo baje vedno boji. — Kuropatkin je rekel, da more vojna trajati 8 do 10 mesecev. —• Kitajci se kažejo Rusom vedno bolj sovražne. Japonska vojna vojna pri nas!! Daleč, daleč gori na daljnem vstoku so trčili ljudje različnih plemen, mongolskega in kavkaškega, v divji strasti skupaj. Azijati in Evropejci se vojskujejo, in se nočejo toliko časa bojevati, dokler ne pade eden ali drugi. Zakaj ta boj med Japonsko in Rusom ? Kaj hočejo doseči ? Borijo in bojujejo se, da pridejo do onega zaključka, do kojega privedejo sploh moderne vojske: zmagalec si zagotovi gospodarsko premoč na sporni zemlji. Japonci hočejo gospodovati v svoji obširnejši domovini nad trgovino, Rusi zahtevajo isto oblast na isti zemlji. Pri vseh teh ljutih bojih je torej vedno le isto vprašanje: kdo naj v bodoče trguje? Romantične vojske so izginile, bojni vzroki sedanjega veka stoje na realnih tleh. V tem oziru smo Avstrijci na boljšem. Ni se nam treba bojevati ne na morju ne na suhem, ni nam treba imeti ne brodovja, ne bojnih načrtov, pri nas se rešuje stvar hitreje. Na vprašanje: kdo naj dela kupčije v Avstriji, domačini-Avstrijci ali sosedni Ogri? se glasi vedno odgovor: Ogri! Ako se pa stavi isto vprašanje v Budimpešti, je odgovor: kupčije naj dela Oger, ali če to še ne gre, ker nima Oger tega ali onega blaga, potem vsak inozemec, samo Avstrijec ne! Dokaz: Gornjeavstrijski obrtnik ima po večletnih zvezah nekaj odjemalcev na Ogerskem! Da se ne zameri gospodom Ogrom, da ne razžali njihovega narodnega ponosa, prilepi naš Gornjeavstrijec na zaboje svojega blaga mesto nemških ogerske listke. Naš so-deželan ni napravil o tem ničesar novega. Isto se prakticira pri vseh industrijskih državah sveta, francoski tovarnar, kateri pošilja svoje blago v Nemčijo, rabi. vkljub vsemu šovinizmu, nemške listke, Anglež, kateri pošilja blago na Francosko, prilepi francoske vinjete itd._____ _____ __________ Ogri pa imajo za vse in za vsako stvar svojo smer. Kar naenkrat iztak« nejo, da je uporaba ogerskih vjnjet na neogerskih izdelkih slepilo z namenom, ogerskega kmeta pripraviti do vere, da so to res ogerski izdelki in prepove* dujojo vsled tega neogerskemu pro, dir ?entu uporabo ogerskih napisov. Zapomnimo si: sto let je ogerski kmet, ogerski državljan kupo\al blago z nemškimi, francoskimi, angleškimi vinjetami. Ničesar si ni mislil, pri tem, nasprotno, ponosen je bil na to, da dobiva francosko in nemško blago, ravno tako, kakor smo žalibog mi še vedno tako najivni, da se bahamo z nakupom francoskega ali angleškega blaga, sukna itd. Naenkrat se vse izpremeni. Madžarski priganjači so toliko časa trobili ogerskemu državljanu, ogerskomu kmetu, tla |e sramota kupovati druga izdelka In na ogerskih, dokler lahko rečejo madžarski prvaki: ogerski odjemalec hoče le ogersko blago in ne-ogerski tovarnar ga ne sme •lepiti z uporabo ogerskega jezika, Ogerski odjemalec ni torej več tponosen« na nemško, francosko ali angleško blago, dobro so ga obdelovali in tudi spraobrnlll. On hoče kupovati sedaj le ogerske izdelke, in radi tega se sme samo Oger posluževati ogerskega jezika in na svoje blago prilepi j a ti ogerske vinjete! »Eljenc! Tako stoje stvari, gospodje avstrijski trgovci, uradniki, državljani, dame, gospodinje, tako stoje stvari za nas tovarnarje in obrtnike, tako za naše delavce! Kako je pa kaj z nailml odjemalci ? Da, to je pa vse nekaj drugega!! Žeremo ogersko moko, jemo jo v salonih najvišjih desetih tisoč, v sobah manjših ljudij in v kočah delavskih. V naših Javnih zavodih, v naših bolnišnicah, v naših vojašnicah, v naših Ječah, povsod se rabi le ogersko moko. Da, celo naš kmet, kateri ne more dobro prodati svojega žita, ker je preplavila našo domovino ogerska moka, in kateri je radi tega tudi popolnoma uničen, celo on vživa ogerske cmoke, ne da bi kaj mislil. Dela, ker je temu vajen, in ker ga ni Človeka, kateri bi ga opozoril na to samomorilno delo. Društva se sicer trudijo, da bi država temu prišla v okom. Enkete se skličejo, in zopet bodo druge se združile. Hodilo se bode k g. ministerskemu predsedniku, h g. železniškemu ministru. Sicer se bode napravilo od naše strani proti ogerskim tarifam par korakov, toda ogarakl agantja z moko bodo vendar le švigali po celi Avstriji In to vapešno, naši veliki In mali trgovci, naša državljanska In delavaka konaumna društva, naši peki, naši hotelirji in krčmarjl in gospodinje bodo vendar sprejemali še nadalje ogersko moko, ne da bi mislili na to, da znižajo s tem dan na dan takemu številu davkoplačevalcev in od-Jemalcev zmožnost do konsumiranja in de sebi s tam škodujejo zalo mnogo dan ha dan. Je že tako, nam Avstrijcem ni druge pomoči, nego ta, da moramo vsak vinar, katerega izdamo, obrniti ne dvakrat ampak štirikrat, pred.no se odločimo, da ga pošljemo — če nismo ravno v to primorani — v inozemstvo, torej tudi na Ogeisko. PrilBH Mf it n iiwB.Wnwfl]aHH starešinstvo, ali, kakor pravijo Sempasci, I vendarle on županuje. Pravijo tudi, da se boji novih volitev, ali zato pa da se pripravlja tim temeljiteje na nje. Toda tudi dragi ne spijo, in tako utegnejo biti nove volitve prav zanimive. Cas je, da bo konec županovanju župnika l V Cerknem se je ustanovila podružnica slov. planinskega društva za cerkljanski okraj. Pravila so že potrjena, ter začne društvo prihodnji teden delovati. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 7 uri zvefi r, v gostilni g. A. Kranjca bo imela podružnica svoj I. redni občni zbor. Nekoga trka gori na planoti. Zato je začel prepevati pesmi, in sicer je zapel .pesem stranke prava" na Trnovem. Stranka prava na Trnovem je že res prava stranka, ali njegova stranka pa ni prava, marvefi hudo napačna. Stranka prava želi miru in napredka ter lepega vedenja na trnovski planoti, oni .pevec" pa hujska in draži, cepi in zapeljuje, kakor bi ne smel.... Za pravice vzorec imajo prav lahko nas list .Primorec", ker pile res le resnico, farovlki listi, katere priporoča on, p« so patentirani Umiki, da tim lažje ljudi poneumnujejo. TI možje res vzgajajo prismojence in ognojence, kar ne more biti v Čast njihovemu poklicu. Tako je, dragi .Li-ksi", kakor se je podpisal oni .pevec" v svoji neubrani pesmi. HlSa, ki »e hoče podreti. - V ulici Dreossi gradijo hišo. Delo pa je tako, da preti vsa gradnja zdajpazdaj podreti se. Radi tega so more1« vstaviti delo. Brllante je kradla. — V prudajal-nico urarja Gregorja v Rasteta je prišla te dni neka mlada gosposko oblečena ženska j ter mu ponudila v prodajo 42 lepih brilan- ! tov. Cenil jih je g. Gregor na 3000 K. Ko jo je vprašal, odkod ima te dragocenosti, mu je odgovorila, da je soproga nekega urarja v Trstu ter da potrebuje denarja. Gregor ji je dal 100 K ter ji rekel, naj pride popoludne. Briiante je seveda obržal. Vso stvar pa je takoj naznanil policiji, in ko je prišla ona ženska popoludne ob določeni uri v proda-jalnico, jo je prijel tam čakajoči redar. Na policiji je trdila, da se imenuje Gorrodini, Gregorju je povedala ime Marconi, v resnici pa je ta ženska Josipina Nascimbene, ki je služila pri grofu Maninu v Pasorjanu pri Vidmu, kateremu so bili oni brilanti pred meseci ukradeni. Slabo Je prišlo v ulici Morelli predvčerajšnjim 18-letni Rozaliji Bajčevi z Vrh-polja. Padla je na tla. Prihiteli so ljudje na pomoč ter poklicali redarja. Prišel je takoj mestni redar Tiberio ter peljal dekle k dr. Pontoniju, ki jej je dal prvo pomoč ter jo potem poslal v bolnišnico. BajCeva je bila prišla v Gorico za pričo na okrajno sodnijo, pa ni imela niti krajcarja ter je trpela mraz in glad, vsled česar se je onesvestila. Ukradene kokoSl. — Neznani tatovi so udrli na dvorišče UrSule Borštnikove v- „Banzaj!" Odprte pismo Njegovemu Veličanstva Jacqaes-a L, * kralja peščene Sahare,*) Žarko solnce Tvoje slave ne razsvetljuje le Tvoje mogočne državicice, marveč pošilja tudi svoje zlate žarke preko visokega Himalaja v deželo rmenokožcev. Med Japonce si ms poslal kot Svojega poročevalca, vse se klanja Tvojemu priporočilnemu pismu, vsi rmeni diplomatje in politiki mi stiskajo I roke, vse duri se mi odpirajo, in vse to je j učlnilo Tvoje slavno ime, ijubi mi saharski kralj iz svetovnozuane družine milijonarskih ' Lebaudr-jev. Tvoje slike so razstavljene po ' vseh kavarnah Tokia, velikanski časopis I »Osaka-Asaki* je prinesel uvodni članek, j prepoln simpatij do Tvoje afrikanske maje- ! štete, kateri se imam zahvaliti, da sem bil ' že dvakrat povabljen v hiSo japonskega ad- ( mirala Togo na riž in gliste. Iz tega raz- j vidiš, kako hrepene vojskujoči se Japonci po j Tvojem zaveznem prijateljstvu. j Predno Ti sploh kaj svetujem, Ti hočem nekoliko opisati Japonsko državo. Japan I tvorijo štiri veliki otoki in na podlagi tega I zemljepisno zajamčenega dejstva, si ne mo- i remo misliti Japonske' države obstoječe iz samo treh ali pa celo petih otokov. Ako bi I odšteli en otok, ali pa če bi prišteli Se en j oiok zraven, ne bil bi več Japan Japan, ka-teri mora imeti ie štiri velike otoke, ako *) Za VBobino tega pisma je urednistto očfeo- ' vorao le toliko, kolikor določa zakon. Dolgi ulici št. 74. ter jej pokradli 4 lepe kokoši v vrednosti 12 K. Proti fllokserl. — Ker se je pokazala ftloksera tudi v občini Gorica, je izdal magistrat stroge odredbe za vinogradnike, katere reči s polja se ne smejo prodati itd. ter kako se je ravnati, da se filoksera Se bolj ne razširi. Oddajo se t najem elegantne mobilje, elegie-citre z notami in šolo, pozlačena salonska svetilnica, ogledala, podobe, namizni prti in blazine. Tekališče Frana Josipa Si 35, IL nadatr. Dostikrat se nudi priložnost, da se iste in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočegaučinka zabranjuje vnetja in poprej 'aceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domačo mazilo iz lekarne B. Fragner, c, kr. dvomi založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali tegobi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Razgled po svetu. Driavnl iker. — Iz čeških političnih krogov se euje, da skliče vlada državni zbor na dan 8. marca, a samo za dva tedna in v namen, da se izvoli delegacija, Če bi se ta volitev ne dala izvršiti, namerava odgoditi zasedanje državnega zbora do jeseni. Avstrijska delegacija, — Delegacija je nadaljevala razpravo o vojnem proračunu. Vojni minister baron Pitreich se je najprej zahvalil za dobrohotno naklonjenost v delegaciji. Zagovarjal je temeljito enotnost armade, prosil je, naj politični boji ne postanejo taki, da bi zanesli razpor v armado. Rekel je: .Skrbeli bomo za to, da se armada odtegne tem bojem; toda potrebujemo podpore politikov na shodih in vplivanja na časopisje." Nadalje je zagovarjal enotni po-veljni in službeni jezik iz čisto vojaške potrebe. Glede polkovnega iezika je rekel, da je njegova intenzivneja gojitev potrebna že zaradi skrajšanega službovanja. V utemeljevanju svojega tajnega ukaza je rekel minister, da ni vzroka, zakaj bi se častnik ne smel oklepati narodnosti, iz katere izhaja; toda vsi častniki morajo čutiti, delovati in misliti kot častniki enotne armade. Narodni agitaciji častniki ne smejo pristopiti. Vsi častniki so brez razlike narodnosti in vere tovariši med seboj. Glede očitanja, da minister za podčastnike ne zahteva znanja nemščine se je skliceval minister na dosedanji običaj in na potrebo dobrih, fizično in moralno zdravih podčastnikov, za kar so najbolji kmečki sinovi. Glede dvoboja je rekel minister, da se morajo v tem oziru izpremeniti čustva in nazori. Ako cerkev in državni zakoni niso mogli odpraviti dvoboja, se tudi od ministra ne more zahtevati, da s svojo besedo to doseže. V večerni seji se je sprejel izvenredni vojni proračun. Proti dovolitvi 15 milijonov j hoče sploh veljati kot zemljepisno znani i Japan, in ako bi ne bilo Japana, tudi te se-I danje rusko-japonske vojne ne bi bilo. To ' je torej pravi vzrok te bitke. j Moje študije na daljnem vztoku so me J privedle do prepričanja, da je bila Japonska I pred davnim časom slovenska ali vsaj slo-| vanska naselbina; to je bilo najbrže pred j onim časom, ko so prišli vsi narodi v Azijo, I od koder so jo nekateri mahnili proti Ev-| ropi. Hočem ti dokazati t Najsevernejši otok i se imenujo Jezo, in res so izpustili Rusi vso j svojo jezo nad ničesar slutečim mestom Ha-[ kodate, menda zato, ker se jim ni zdelo I to ime pristno slovanske korenine. Južno od j Nippona je tretji otok Šikoku, kar seveda ni t drugega kakor .chic ko'. Zadnji otok ima I baS nasprotno,, nepoetično ime Kiušiu, t. j. namreč otok, ,ki (je) ušiv." j Med večja mesta se prišteva To\io, 1 Kioto, in vsak logično misleči človek meni, da I bodo sledila imena kakor Otoki, Okito, toda I vara se. Pač pa je polno mest, ki kažejo, J da je japonski svet vulkaničen, da ima polno I jam. Omenim samo: Taka-jama, To-jama, Fuj-jama, Hiy-jama. Jama-gati, Ona-jama itd. j Da Japoncev Se ni oblizala kultura vkljub j vsem trditvam angleških in amerikanskih i listov, dokazujejo? O-Seraa ({), Ta-Sema, J Ona-šema, Taka-Sema, Naga-sema. Kumara-1 Sema, Sim-senia, dalje Juri, Kolovrati, Čufci-f zaki in Se več drugih. I Kar se tiče naroda japonskega. Ti sle- deče poročam: Japonci so hoteli biti sami I zase, in da bi jih nihče ne razumel, izmislili * so si svoj jezik, namreč japonski, katerega za nove topove so glasovali Mladočehi, Italijani in delegata Dobernigg in dr. Sjlvester za nemške ljudske stranke. Proti ustanovitvi novih vojaških vzgojevalisč na Ogrskem so glasovali vsi delegatje nemške ljudske stranke, nemški naprednjaki, Italijani in krščanski socialisti. Cehi so se odstranili iz dvorane. Proračunski odsek avstrijske delegacije se je bavil nadalje z resolucijami, ki mu jih je izročil pienum. Rešila se je resolucija del. Dluzanskega glede orožnih vaj za kmečke rezerviste. Izrekla se je želja, naj bi se za časa žetve, t j. od 15. Julija do konca avgnsta, rezervisti s kmetov izvzemSi rokodelce, ne klicali k orožnim vajam. — Resolucija del. KUemanna in Kaiserja glede povrnitve potnih stroškov rezervistom in brambovcem se je izročila vladi v dobrohotno upoftevanje. Ist.otako se je pozvala vlada, naj poizveduje, ali bi ne bilo mogoče dati rodbinam k orožnim vajam poklicanih rezervistov primerne podpore* — V zadrego so prišli delegatje pri prihodnji točki. Del. Delugan je stavil namreč resolucije, naj bi se vojakom dajalo k hrani tudi vino, doeim je antialkoholično društvo vložilo peticijo, naj se vpliva proti pijančevanju med vojaštvom. Preko Deluga-nove resolucije se je prešlo na dnevni red, s čemer se je tudi druga peticija rešila. Trgovinska fn obrtna zbornica kranjska je izvolila — ker je dosedanjemu predsednišivu potekla funkcijska doba — predsednikom vnovič gospoda Josipa Lenarčiča, podpredsednikom pa gospoda Frana Kolmana. Provizoričnim podpredsednikom je bil izvoljen g. I. Bautngartner. Služba božja aa rusko zmago na Cetinjah. — Na Cetinjah in v vseh cerkvah kneževine so se opravile slovesne službe božje za zmago ruskega orožja, katerim je prisostvovala izredno velika množica naroda. Povsod je narod dal duška svojim simpatijam za Rusijo. Zopet grozna katastrofa v Farlan. — V neki 6nadstropni hiši na Boulevard Se-bastopol je eksplodiral plin. V hiši so bile velike zaloge celuloida, vsled česar je bila hiša v hipu v plamenu. V petem in Šestem nadstropju so vpili ljudje na balkonih na pomoč, a nihče ni mogel v hišo. Dva človeka sta zblaznila, skočila sta iz petega nadstropja ter se ubila. Nekoliko oseb so rešili na ta način, da so napravili iz balkona sosednje hiše v naglici nekak mbstič iz vrvi do balkona goreče hiše. 15 oseb je zgorelo. Požar v Baltlmore. — Dne 7. t. m. je bil v Baltimore ** Ameriki velikansk požar. Par minut po 11. uri se je pripetila sredi gorečega mesta strašna razstrelba. Razstrelbi \ je sledilo nepopisno šumenje po zraku. Cerkve v mestu so bile polne vernikov, katerih večina se je nepopisno prestrašila. K sreči pa ni prišlo nikjer do panike, toda na stotine molilcev je bežalo iz cerkev. V par trenotkih so bile ulice polne razburjenega tudi zelo dobro govore. Pisava tega jezika je pa tako težka, da si vsak Japonec pokvari oči in postanejo mu take, kakorSne si najbrže že zapazil pri naslikanih Japoncih, kar je pa na drugi strani velike važnosti, ker ni ga Japonca, ki bi lahko zatajil svojo japonsko mater ravno radi svojih očij ne. Kakor drugod se tudi Japonci dele v dva spola, v moški in ženski spol. Žene imajo tako majhne, nežne nožice, da je palec vsakega ruskega kozaka približno 2 V, krat večji. Pozdravljajo se z .Banzaj l* ali pa s stavkom: .Si že jedel riž P", seveda v japonskem jeziku, kajti če bi rekel to po slovenski, bi Te gledal Japonec ravno tako čudno kakor tele, kateremu bi prebiral Sofoklejevo dramo Antigono. Posrečilo se mi je slednjič, da sem bil sprejet pri Tvojem kolegi, Mutsuhito, kralju Japonskem. Govoril sem slovenski, on japonski, jaz nisem znal japonskega, on ne slovenskega, tako da ni nisva imela ničesar očitati in da sva se izborno razumela. Z in* ternacijonalno mimiko me je vprašal, ako mu bi hotel Ti poslati dobrega diplomata in politika. Lahko mu vstrežeš, dragi mi saharski cesar, toda ne pošiljaj mu kamele, ker teh ima Se preveč mikado na svojem dvoru. Pri slovesu mi je izročil tri vreče riža, pozdrav Tebi in sedem papirnatih pihalk. Kakor kralj sam ne zna nobenega drugega jezika razun japonskega, se tudi drugi ne morejo naučiti drugih jezikov. Pač se je učil Ito francoski jezik, znal je že govoriti skoz nos, toda sklepal je iz tega, da mora kot novopečeni Francoz kihati skozi usta, poslušati z očmi, sedeti na ušesih, dokler se občinstva. Takoj na to pripetila se je druga razstrelba in zrak je hipoma napolnjen z dimom in iskrami. Nad mestom je plaval velikanski oblak dima, kateri se je hitro premikal proti severu. V zraku so letali komadi ploščatih streh in na zemljo je deževalo isker in ogorkov. Kmalo potem sledili sta Se dve raztrelbi in na tisoče ljudi je hitelo proti mestu požara. Vendar se pa požaru ni bilo mogoče približati. Celo policaji so se morali umakniti neznosni vročini in padajočim iskram. Razstrelba je sledila razstrelbi, toda niti gasilci sami niso vedeli, kje so se pripetile razstrelbe, kajti povsodi je šumelo in gromelo. Opustošenje, katero je napravil ogenj po devetindvajsetumem divjanju, je uprav g-ozno. Trgovski del mesta je v razvalinah. Kamorkoli se človek ozre, opazi le črne ruševine na mestu, kjer so bile preje nastanjene največje trgovske tvrdke. Zgorelo je 75 četverokotnih blokov in nad 2500 hiš je razdejanih. Vsa mesta so brzojavnim potom obljubila pomoči, kolikor je nesrečno mesto potrebuje. Kljub temu bodo pa katastrofo dolgo časa občutiti, kajti nad 50.000 ljudi je zgubilo svoj zaslužek in kruh in mnogo trgovcev flnancijelno ne bode več okrevalo. 200 milijonov dolarjev je Škode. Srečo v nesreči zamoremo smatrati, da ni bilo mnogo ljudi vsmrtenih. V kolikor je dosedaj znano, bil je Ie jeden gasilec iz Yorka. Pa,, usmrten, dočim je kakih 50 ljudi lahko ranjenih. SlenkleirlcB lvovskt častni meščan. — Te dni se je odpeljala iz Lvova deputa-cija, obstoječa iz župana dr. Malachovskega, podžupana Cincheinskega in državnega poslanca dr. Glombinskega v Krakov, da izroči pisatelju Sienkiewiczu diplomo častnega meščanstva. Obsojen radi poneverjanja. — Po dvodnevni razpravi je bil bivši odvetnik dr. Emil Gutman na Dunaju radi poneverjenja 80.000 K obsojen na 8 mesecev težke ječe. Germanlaaelja Dalmacije. — Za-darski .Narodni List" donaSa vest, da je priSel pred kratkim na dalmatinsko namost-ništvo Nemec dr. A. Rankin iz Kirchdorfa; a zdaj je irv/iovan zopet Nemec, Viktor pl, Prflger. Ta iiftger je bil gojenec »Teresia-numa" in v Zadar je priSel na izrazito željo dr.a Koerberja, ki hoče Dalmacijo osrečiti z nemškimi uradniki. Vsi ti nemški uradniki niso drugo nego pijonirji germanizacije po želji Koerberjevega sistema. Koliko Je v Nemčiji Slovanov! - Po zadnji statistiki je v Nemčiji 51.832.131 duš, ki govore nemški. 258.137 se je izjavilo za dva materina jezika: nemški in kateri slovanski jezik. Med temi je bilo največ Poljakov: okolo 200.000, a najmanje Rusov: kakih 2000. Ljudij, ki so prijavili kak drug in ne nemški materini jezik, je bilo 3.645.103 du:&. Poljakov je v Nemčiji 3,086.489 duš, Kašubov 100.213, lužiških Srbov 93.032, a 9617 Rusov. Posebno pozornost obrača nase število KaSubov. V zadnji čas so jim nemški slavisti določili veliko manje število, nego je izkazuje officijelna statistika. Lužiški Srbi propadajo celo v onih krajih, kjer niso ofi-cijelno tlačeni, kakor na pr. v Saksonski. Zanimivo je tudi to, da je v Nemčiji okolo 117.000 Cehov. ni popolnoma zmešal in sicer k svoji sreči, ker ravno radi tega je postal ena glavnih oseb na političnem polju japonskem. Gotovo komaj čakaš poročila o rusko« japonski vojni. Opozarjam Te na dve dejstvi. Rusi imajo mnogo sovražnikov. Ne delajo jim samo Japonci preglavic, ampak tudi tržaški .Piccolo", dunajska .Preša", .Grazer Tagblatt", nadalje londonski .Times", ame-rikanski .Herald" i. d. Danes jim pokonča ta list par ladij, ne da bi privoščil niti enemu Rusu rešitve iz morskih valov, iz vode, kateri manjka le črka .k", da bi postala za-vžitna kot vodka, med tem ko so jim je uničil drugi list prejšnji dan 3475 vojakov, med tem ko jih hoče tretji drugi dan izstradati v Port-Artur-ju. Drugo dejstvo je sledeče : Na severni strani Japonske je otočje z imenom Kurili, kamor jo bodo od-,kurili' Japonci po nedobijeni zmagi. Uvažuj dejstvi in proglasi neutraliteto I Žalostno bi bilo, ako bi se spravila na Te .Preša" in .Piccolo" kot prijatelja in zaveznika Rusov, hudo, ako bi jo moral popihati pred Rusi kot prijatelj Japonske! Jaz nisem Se izjavit Tvojega cenjenega mnenja na japonskem dvoru, katerega najbrže kmalu zapustim, ker mi dajajo le riž, riž in riž. Napotim se mogoče na Korejo, od koder dobiš moje drugo pismo. Da bi Te Bog ohranil Se mnogo let kot imenitno snov vsem humorističnim listom, da bi Ti udahnil tu pa tam dobre, boljše, najboljše ideje, želi Ti Tvoj udani poročevalec Ahisver. Moke imamo pri nas v izobilici in najboljše kvalitete, ako dobimo še manjkajoče nam žito po ceni voznini v naše kraje. Na vsak način ostane delavsko plačilo in meljarina v deželi. Radi tega je neobhodno potrebno, da aa poskuša v prvič v 37 letih ločitve med nami In Ogrsko, vendar enkrat tudi vrniti to 37 letno bičanje. — S tem poskusom se je začelo danes, ne ravno na ljubo našim velikim in malim mlinarjem, ne ravno radi tega trpečega sloja, ne, v prvi vr/stf" radi tega, da se odvrne to neprestano, desetletja že traja-jače gr do ravnanje s celim na-šim gospodarskim življenjem od naših spoštovanih gospodov sosedov. Sicer Žuga ogersko industrijsko društvo, oziroma njegova duša, gospod Moriz Gallarl, s nasprotnimi koraki, žuga s koraki, katere prakticira Že dobrih 30 let in kateri ne morejo več strašiti naših in-dustrijcev. Razveseliti nas mora, da je oni časopis, ki je tesno združen z našo »centralno zvezo avstrijskih industrij-cev«, namreč »Fremdenblatt«, Le dal Morizu Gelleri-ju enak odgovor. Kar so ogerske oblasti, municipija in privatniki storiti mogli v odvračanju naših industrijskih izdelkov, ao ie storili, in naj se mi Še tako ponižamo in še tako plazimo za Ogri, vendar ne bodo odnehali od tega, da se ločijo od nas, pač pa bodo delovali v isti smeri, dokler nas ne bodo več rabili. Ker stvari že tako stoje, je torej najbolje, da ne vtaknemo glave v pesek, pač pa moramo vrniti vdar z vda-rom in s temi lističi začenjamo boj proti ogersM moki in hočemo tudi na drugih poljih neprestano delovati. Temu lističu slede drugi, ki se bodo bavili natančneje s to stvarjo. Ko izvrši to javno pojasnilo svojo nalogo, morajo zborovanja vseh producentov In konsumentov to delo nadaljevati. Prva beseda se glasi: Ven x ogersko moko I »Die Arbeit« Centralni organ avst. delodajalcev, Dunaj. Sviia n Miup od 6okr.d0gid. 1135 OVIIII Lfl UIIU6 meter. Zadnja novost J Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Carina. 6 - Meseene-sobe v Solkanu na lepem kraju brez prahu, z razgledom na krasen vrt, se oddajo v najem posamezno ali skupno, s po-j *~ hištvom ali brez pohištva. Naslov pov€ naše upravništvo. Tomaž Seljak slikar In pleskar v Podroelcu priporoča se slavn. obč. za vsa v to stroko spadajoča dela. : l^arol Praščil^, pekovski mojster in sladčičar j v Gorici na Kornu št. 8. j Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. j Priporoča se slavnemu občinstvu za J rnnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna uiaa 8 - Vit Giardinu 8 GOBICA priporoča briških, del« matlnaklh in Istersklh vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po telemioi na vse kraje avstro - ogerske monarhijo v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi utorco. Poslano.*) I Gospoda dopisnika lx Srd v »t. 15 »Gorico** Vi, gosp. dopisnik, gotovo bivate že mnogo let med briškimi rojaki — in kot takemu brezdvomno morajo biti Vara naši Brici prav dobro znani, posebno pa iz one vrste Vam ni nihče prikrit, izmed katere pravite, da je eden »Gradenskemu* grede domov na dan brezuspešne vol. županstvi, zaklicai: tOb ljubek ni bolan, ne potrebuje spo vedi". Te besede, zrečene (?) na naslov moje malenkosti in objavljene v listu »Gorica" St. 15., smatram jaz za razžaljive, posebne te: ,on se potrebuje spovedi". Vi, g. dop. kot poročevalec teh izrazov (vsklikov), ste bili za gotovo na pozorišču dejstva, in poznan Vam mora biti dctični izzivač. Zato pozivam Vas, da blagovolite zadevno izzivalno osebo podpisanemu Vam poljubnim potom naznaniti. Ker mora biti Vam na resnico!jubju, se nadejam, da go tovo to spolnite. Sicer ostanete proti moji osebi konfuzni obrekovalec in razžaljivec. Krasno, dne 24. februarja 1904. Fran Obljobek, !. r. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. v ulici Riva Gastello Štev. 4 (konec Raštelja.) [ Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svofo mehanično delavnico, zalogo slvalnlSi strojav In dvokoles Iz tovarno „Puch" tar drugih sistemov. J Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoles i pus?v in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Razglas Vobče znana Huberjeva gostilna v Bovcu obstoječa iz: novo urejene kuhinje, 2 sobi za goste, S Meti, 2 veliki dvorani, 8 spalnih sob za goste, 1 obširno dvorišče, 2 velika hleva za konje in drugo živino, 1 sadni uTf ze-" lenjadni vrt in nad 10 hektarov najboljših njiv in travnikov, je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Odda se tudi ta gostilna z vsem posestvom pod ugodnimi pogoji v Majem na večletno dobo. Eventuelno se proda oziroma oddd v najem tudi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti. . Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Domicijan Ilubor do konca meseca marca 1904. Domicijan Huber. Knjigovodja srednje starosti, izučen trgovec, zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, želi premeniti svojo dosedanjo službo bodisi z jednako ali kot kores-¦pondenl, magaziner ali potovalec. Prevzame tudi filijalko pri gradnji železnice. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na: M. H. 17 Gorica post. rest. Izvrsten okus dpbLkava, ako ji primešate VYDROVEŽITNEJ * KAVE. * Poskusite! Poštna 5 kg po- j šiljka 4 K 50 h franco, | Vydrtva tovarna žitne kave Prana VIII. Ravnokar so izšli zemljevidi Rusko-Japonskega bojišča v zalogi tiskarne J. Blasnika naši, v LJubljani. Cena 20 vin. za komad, po polti 26. vin, Dofoivnjo so v tiskarni ter vseli knjigarnah. C»«o ««•!-¦•. Posfraiba poitaaa. Kerševani & Čuk v Gorici i T Biroji k svojim- T- Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega gospodarja, da edina hrvatska zavarovalna zadruga CROATIA" mesta Zagreba 99 stoječe pod pokroviteljstvom slob. In kralj, glavnega z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnice 200.000 kron sptejumlje vsako vrsto nepremičnin (hi§e, gospodarska poslopja, levarne) in premičnin (kakor pohištvo, gospo* darsko orodje, stroje, blago, žito, seno, slamo, blago zloženo na prostem ali v skladiščih) v zavarovanje proti ognju in streli ob najnižjej ceni in najboljšem jamstvu. Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance prt prvih denarnih zavodih. Dolžnost jo vsakega dobrogo Slovana zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino. Trgovski pomočnik, |vešč slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika pšče službe mešanega ali kolonijalnega blaga. eo ie izve pri naiem opravniitvu. Naznanilo. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da spet odprem v soboto dne 27. 1 m. v RašteUu št. 17. one prostore, katere sera zaprl pred d verni meseci radi popravljanja. Skrbel bodem tudi v bodoče, da postrežem gg. odjemalcem z izvrstnimi vini in nemško kuhinjo. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Fran Lipizer, gostilničar. | Glavno zastopstva za Trst, Soriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp. Ivanu I (Trst, ulica Miramar 11) svojim pravnim konzulentom v teh pokrajinah je imenovale gosp. dr. Otokarja Rfoara, odvetnika v Trstu. T Svoji k svojim T Njega parobrodje. obsega 280 __.. velikanskih fv)$\merikO ^nesljivovfidr^ih V^^/direkfna,najhilreJ5aprekomor5kd vožnja z brzoparniki iz Hamburga v NoviYorka!i pa v Halifax* Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki Hamburg Amerika Linie Fr. Seunig v Lj labljani L Dunaiska-cesfaštv.^l poleg-velike rrfifnicedišranae.j Aromatična esenca (Mercantonio) Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatičnih alpskih zeljiiC, Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri bljevanju In ogadnostl, posebno v času nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih In histeričnih boleznih ter obvaruj« pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni „Prl dvah zamorcih" — Gorica, RaifalJ. LMHT. DAPSICI CiHIPBS. li RMMMim Um w Prati pripftssano kot izvrstne bol nblažnjofe nudla; za ceno 80h, kron l-40in2kron» i se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to spletno prlljabljeno domače sdn- j tIIho sreostvo vedno le v «rif. ¦tekle-alcah z na5o za5Stao znamko s »81-DROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je pravidena s to zaščitno znamko. »rjevjIckarM ,jh zlatem tetiv PRAGI. BUzabethgaBae š^-fA Dobi u ˇ lekarni lu I ,W MW W»t hm*, Ta*, gfrfr TscMnkefnov KAVIN ZDROB (postavno zavarovan) ===== priznano ===== najbolja kavina primes uiokin 3J|]]Q prijeta Izdelovatelju Tschinkel Y LJubljani In pri njegovih zastopstvih. Največja zaloga semen, mnogovrstne krmske, zelenjadne in cvetlične. Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina na drobno in na debelo. Za pristno kakovost jamči Alojzij Korsika, trgovski in umetni vrtnar Šelemburgove ulice št. 5. v Ljubljani. Ima tudi veliko zalogo suhih vencev in šopkov in se izdelujejo SVeŽl venei in ŠOpkl s trakovi in napisi in vse v to stroko spadajoče predmete, cvetlice v loncih itd. vse po najnižjih cenah. Cenik za leto 1904 se dobi na zahtevo brezplačno. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Alojzij Korsika. Karoi Angeli, krojač in trgovec v Kanalu sprejme dva izučena krojaška pomočnika. = Nastopi se lahko takoj. == Kliraafična zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. moj ilustrovani cenik z več kakor 500 pedebaml od ur, zlatih, sre-bralb li mazikallčolh predmetov, katerega poiilj?. zastonj in poštnine protto Hanns Konrad, tvornica ur in ekaportna bife tlaet it. 249. — (Čc4ko). Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. BrJzgalniee za sadjino drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z nataiijko namerjeno petroline&uiico, svetllnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje, stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronosporl In za žveplanje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trienre), mlati lnice, t J tale (gepel) :¦ t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Cenllnlki zastonj In franko. Dopisuje se v vseh jezikih. Proti protinu in revmatizmu je tisočo in tisoče Ijudij vspešno rabilo Zoltanovo mazilo proti protinu in revmatizmu. Mnogi trdijo, da ¦se to mazilo izvrstno vporabJja tudi pri takih borznih, kjer ceI6 dolgoletne kopeiji niso mogle po-- naga ti. Osna steklenice l K v lekarnah. Direktna poštna razpošiljate v izdeiava- telja: leka rnarja Bela Zoltan Budimpešta. Ranjenj a vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsied te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje meeilno mazilo, praško domača mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospeSuje celenje in zdravljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 3*16 se pošilja */, škatljic ali K 3-36 «/2 šk., ali K 460 *ft šk., ali K 4*96 % šk. fraoko na vse postaje avsi.ro-agersko monarhije. — Tsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko. ===== Glavna zaloga ======== B. Fragner, c. kr. dvomi založnik, lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice L. 203. ™ * ?B!08!l.T lekarnal1 Avstro-Ogerske. — T Gorici v lekarnah Cristofolotti, eilubleh, Pontonl in Gironoli. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočiml se vplačili. Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende. Veliki požar! zamore se lahko h gasiti sam« Smekalovimi zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizoalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. l i 129 odlikovanj i l vzajemno zavarovalna banka v Fragri Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vsoskocl alevaaaka-aaradao uprava. Via pojasnila dajat Generalni zastop v Ljubljani, Cegar pisarne so i Iastnej bantnej hiši Gospodskih ulicah štev. Da Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. izvolite piti okusni kranjski »Brinovec". Naročite ga pri F. Cvek-u - Kamnik (Kranjsko). Sprajma so solidnega zastopnika (v Gorici) za 6 orli ko. „Škrat". Jedini slovenski humoristicno-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod. Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za */« leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne ?*t