Raine novice. Imenovanje. Gospod Franc Fink, bivši učitelj pri Sv. Urbanu nad Ptujem, zadnji čas suplent na vadnici c. kr. uSiteljiŠča v Mariboru, je imenovan za c. Sm kr. rrDonnarskaga učitelja v Sibeniku; na feolsko ladijo ,,Schwarzenberg.'" Osebna vest. Novoimenovani dvorni svetnik Marij grof Attems gre za voditelja okrajnega, glavarstva v Pulj. Poštna vest. Trgoviaaki miaiater je imeaoval poštnega oficijala Edvarda Scbench v Mariboru za poštaega koatrolorja. Javna pohvala. Castiti gospod Anton Lanjslč, župnik pri Sv. Marlinu pri Vurbergu, je dobil pohvalni dekret od c. kr. osrednje komisije za ohranjevanje umetnin in starin, ker je cerkvi ohranil starinsko zanimiv oltar. Cestitamo! * Iz praTOSOdne Slnžba. Sodnijaki aadoficijal Ivaa Uaašoa je premeSčea od okrajaega sodišča v Koajieah k okrajnema sodi85a v Pliberk aa KoroSkem. * K S. K. S. Z. je priatopilo kmetijako bralao društvo aa Poaikvi ob jnžoi železatci. * Nedeliski počitek. V. yseli o&vetniških in notarsMh pisarnah v Brežicati vpeljan je od 15. avgusta 1909 naprej popolni nedeljski poSitek. Ob nedeljah In praznikih miruje torej vsak promet s strankami, keri ostanejo pisarne zaprte, Uradniško osobje je že 3olgo priSaKovalOj 3a se odlo&jo gg. Seii za ta sklep. Opravičena želja zasebnili uradnikov se je vendar enkrat izpolnila. Gospodom Befom vsa Bast. Gospodinjska šola v Teharjih pri Celju. Kato liško podporno dru&tvo yi Celju, 3d vzdržuje zasebno dokliško šolo šolskih sester v Celfu, je kupilo v Teharjih t— pol ure od Celja — posestvo Engel, ki je bilo dosedaj last dr. SeheUandra, odvetnika v Trstu. Posestvo je na jaiko ugpdjnem prostom, meri 46% oralov travnikov, njiv, lioste itd. Poleg lepe prostorne hiše so hlevi za gove^jo živino, novi svinjaki, velik kozolo, feebeLnjak itd., vse v najbolj&em etanju. Na tem posestvu otvori KatoliŠiko podporno društvo letošnjo jesen, ako dobi zadostne podpore, gospodin]sko šolo za Spodnje-Stajersko, katero bodo vodile 6Č. Solske sestre. V zavodm bo prostora za /kakiii 20 deklet. To bo torej prva slovenska gospodinjska šola na rStaaerskem in,1 K-atoliSkemu podpornemu društvu je le čestitati, da Je pridobilo v ta namen za dober kup posestvo Engel. Ker pa bodo s to feolo združeni ogromni stroški, zato se obrača Katoliško podporno društvo do vsega slovenskega obginstva z uljudno prošnjo, cla vsak po svojih mo6eh podpira omenjeni zavod. Blagoh.otni darovi za gospodinjsko Šolo se naj pošiljjlaao Kaitoliškemu podpornemu druStvu v Celju, in se bodo imena vseb. dobrotnikov objavila v Stajerakih slovenskih listih. Posebno prosirao zaupnike KatoliŠkega podpornega druStva, da pridno nabirajo doneske za gospodinjsko šolo.  m Mariiino Celje 13. avgusta ,1909. Slovenska procesija v Marijino Celje se je letos pray lepo, da sijajno obnesia. Udeležba je bila velika; bilo je nad 700 romarjev pod vudstvom preč. jgosp, kananika Simon Gaberca, prol. dr.. Ant. Medveda, prof. dr. Je rovšeka, prof. dr, Lukmana m i_e v©8 drugih gospo dov, duhovnikov. V torek, dne 10. avgusta ob ys5. uri je bil slovesen vtiod v romarsko cerktev. Z veselim navdušenjem so peli romarji lavretanske litanije. G. kanonik Simon Gaberc je prvi oznanjeval v romarskj cerkvi božjo besedo. Z ginljivim in do srca sega^ jočimi besedami je proslavljal Marijo, pribežališče grešnikov. V sredo je imel slovesni govor: — ,,Marija, pomofi kristjanov" — gosp. prof. dr. Medved. Ne samo Slovenci, anipak tudi ninogo Ceških in slovar ških romarjev je poslušalo to krasno pridigo. Po priaij?i je bila slovesna sv. maša, katero je sluSil g. kanonik Simon Gaberc. Na ta dan so tudi vsi romarji z veliko pobožnostjo sprejeli svete zakramente; ob 11. uri j8 bila zopet pridiga, katero je imel gosp, prof. dr, Lukraan: v,,Marija, najlepši vzgled kršfianskega življenja." Vse pridige so napravile jgloboM vtis na poslušalce in mnogo romarjev je želelo imeti te pridige, da bl jih vzeli seboj za spomin na lepe dneve v Marijinem Celju. V sredo zvefier ob VS. uri je bila rimska procesija okoli cerkve. Nad vse lep, ganljiv in veličasten prizor je bil, ko so romarji s svečami v rokah se zbrali pred cerkvijo in zapeli prelepo p6sem: ,,Veš o Manja, moje veselje" in potem zahvalno pesem, Glavno zaslugo, da je vse tako lepo in izbor no vspelo, imata gosp. pi*of. dr. Medved in dr. Jerov Sekj Hvala njima! Marijino Celje je mednarodno svetišge, Tu sem romajo vsi narodi Širne Avstrije; in  ravno te flnl- Ja bUo na tem Marijinem svetišču zbra no izvanredno veliko romarjev:' Slovenci, Cehi, Slo vaki, Nemol in Ogrl. Jjj Slovenci smejo biti zares po  nosni na te dneve v Marijinem Celju. Ne samo ma rijino-celjslM ob8instvo, ampak tudi mnogoStevilni ro marji in tujci so obfiudovaJi pobožno obnašanje in krasno petje Slovenoev. Kadarkoli bo zapeli sloven Bki romarji, je vse hitelo skupaj in se divilo nad slo venskim petjem. Nek Dunajčan, ld je poslušal petje  slovenskih romarjev, je navdušeno vskliknil: ,,Das  muss ein gutes Volk sein, das sosch.5n singen kaBn.1*  (Dobro ljudstvo mora biti, ici zna takolepo peti.) Slo venski roraarii so med širnim svetom povzdignili ugled  BloyensŁega IJuastva. !V Setrtek zjutraj ob treli so se  poslavljali Slovenoi s solzami V očeh od Marijinega  oltarja in potem odpotovali domov. Bog ia Marija z  sraml, iiragl slovensE romarji! Nai bb Marija, devi ca mogoCna, ya§a pomoCnica proti versldm in narod nlia sovražnikom In naj Ona, kntero ste tako pobožno In goreSe SastiU, nBllfflPBB vaSe proSnje. To vam želi in kliSeit J8a BvRlenJe Rrafeo leto" rvaS rojak P. Blaž Seme, kaplan in slovensH _pavechii]_ •« Marijinera Celju. • VellM sestanek slov. kat. narodnega dijaštva V Ljubljani. Slov. kat. narodno dijaStvo priredi letos svoj glavni sestanek v Ljubljam v dneh 30. in 31. velikega srpana ter Lt. kimavca in rvabi nanj vse svio je prijatelje in somišljenike. Spored mu je: V pondeljeki dne 30. vel. srpana: Ob %3. uri popoldne zbo rovanje enanstvemli odsekov aldad. drugtev ^Danice" in _Zarje" v mali dvorani hotela Union. Nato obGni zbor Leonove drnžbe. Ob 7. uri zvefier pozdravni ve 6er v veliM dvorani hoteiallnion, V-torek, dne 31. ve likega srpana: Ob 8. nri zjutraj sv. maSa iv stolnici. Po sv. maSI obSni zbor Slovenske dijagke zveze v veliki dvorani iiotela Union. Od 2.-4. popoludne zbo rovanje organizacijskih odsekov akad. društev Da nice in Zarje. Ob 4. uri popoldne nadaljevanje ob čnepa zbcra S. D4 Z. Naše obrambeno Helo. (Ref.  cand. iur. A. fOgrizek, Zarja.j) Ob 8. uri zvečer pri jatelski sestanek gg. etare§in akademignih društev  Danioe in Zarje, V sredo dne 1. kimovca: Ob 8. uri  zjutraj sv. maŠa v Btolnici. Nato zborovanje v veliki dvorani hotela Union: 1. Slovensko vseufiiliŠSe in  Jugoslovani. (Ref, phiU T. Mazovec, Danica.) 2. Pro  fanna in teološka znanost. (Rel. iheol. I. Omahen,  Ljubljana.) Ob 3. uri popoldne: 3. Zgodovina naše  Ijudske i?.obrazbe. (Rel. can'd. inr. F. Kovaž, Zarja.)  4. DijaStvo in socialno delo. (Ref. cand. iur. A. Ve ble, Danica.) Ob 7. url zvečer komerz v veliki dvo  rani hotela Union. Pri pozdravnem vefieru in komer zu sodeluje Slovensko glasbeno društvo ,,Ljubljanau.  Dijaki, ki se nameravajo Bestanka udeležiti in ref loktirajo na to, 3a jim pripravljalnl odbor preskrbi  stanovanja, naj po§ljejo nenudoma priglas© na na slov: Stanko Mažič, stud. iur. Ljubljajia. Zalokar jeva ulica 10. Ker hofie pripravljalni odbor preskr- beti tudi skupne obede, naj vsakdo tudi javi, ali se hoče teh udeležiti. — Po sestamku se vrši pri Sv. JoŠtu nad Kranjera sooiiab-i tečaj za dijake. Trajal bo od 2. kimavca popoludne do Ł, kimavca dopoludne. Vodila ga bosta gg. dr, tfan, Evg. Kreki in prol. Evg. Jarc. Oglase zanj sprejema zgoraj imenovaiii. * SestaneM slov. katol. nar, abiturijentov bo 28. in 29. avgusta na Vrhniki na KranjskeiiL, Spored: Otvoritev sestanka v KatoL. tioanu. Nato predavanja: 1. Avtoriteta. In svoboda pri vzgoji. (Vertovec Al., Gorica.) 2» Kat. narodni dijak in deraokratifina misel. (Leskovec lv., Kranj.) 3. Naše dijaštvo in umetnost< fGabravžeM Frans LiublJanaO *• O praktičnem krščanstvu, (Lukman Fran, Maribor.) V nedeljo, dne 29. avgusta ob pol 8. uri zjutraj> Skupna sv. maša v cerkvi sv. Pavla, Po maši izlet y oktolico. Ob 4. uri popoldan igra: Ant. Medvedov ,,CrnoŠolc". Po igri prosta zabava na vrtu. TovariŠi! Pripihljala nam je svoboda, ki smo si jo želeli dolgo vrsto let, ki se nam je že naprej smehljala in se nam še smehlja. V tej komaj porojeni svobodi se bomo ločili oa srednjih šol, šli bomo v življenje, kamor se bo komu pot  odprla. Toda, predno se razidemo, pohitimo še vsi, ki nas druži ista misel, na svoj sestanek na lepo Vrhniko. To naj nam bo mejnik v Študijah in ta sestanek naj nam da veselja in navduSenja za prihodnjost. Tudi tebi slavno slovensko obfiinstvo, ki se eanimaš za vsak korak kattoL naj*. dijaka, ki mu vedno stojiš ob etrani, tudi tebi naj velja to vabilo! Tufli t\ pridi, da se seznanimo in navdugimo skupno za delo krščansko, in poglej Seto naraŽ*3anja, ki ima napisano na evojem praporu: ,,Z Bogom za narod"! * Nadvojvoda Jožei Ferdinand in Peter Ferdinand v zrakoplovu. V pondeljek, dne 9. t. m., sta se vzdignila v Celovcu ob 8. uri ejutraj z zrakoplovom nadvojvodi Jožel Ferdinand in Peter Ferdinand.. Nameravala sta preleteti Karavanke, veter je pa zanesel zrakoplav ob Dravi protl SpodVjemu Dravburgu. Zrakoplov sta spremljalai na avtomobilih gospoda baron Gutmanstal in Koutnik, ki sta se peljala proti Karavankam. Ker je pa veter gnal zrakoplov le na Štajersko, sta se nadvojvodi spustila v Vuzenici ob pol 4. uri popoldne na zeinlio, Ob istem 6asu sta bila na mestu tudi že avtomobila.. Ker je bilo v zrakoplovu Se dovolj pllna, so poizkhisili Še eno vožnjo. V zrakoplov ]e stopil g. baron Gu.tmannstal z gospo, r.advojvodi pa sta zasledovala zrakoplov y avtomobilu gosp. Gutmannstala. Ob VA. uri se je spustil zrakoplov zopet doli pri Rušah. iAvtomobiloma B6 Ie posreMo aospeti v RnSe» 5o predno se je spustil zrakoplov ua tla, Obekrat s^ je spustil zrakoplov na zemljo na desnem bregu Drave, avtomobila pa sta vozila po cesti na levem bregu. Zato so morali obekrat prepeljati avtomobila črez Dravo z brodom. V RuSah so zrakoplov spravili v zabnj ic ga poslali po železnioi naprej. Oba nadvojvodi ir; spremljevalici so se peljaji z avtomobilom n^zaj v Celovec, kamor so (JospeU ob 11. uri ponoSi. Na^ivojvo di sta bila z vožiiio za_tovol]na ln ota obljubila, da povzameta iz Celovca v ne dolgem fiasu drugo vožnjo. Vojaško oskrbovališge bo kupovaJo od 20. avgusta naprej ivsak dan od 6. do 11. ure dopoldne: 200 stotov pšenice, 900 stotov rži, 2&50 stotov ovsa, 1900 stotov sena, 1750 stotov slame za nasteljo in 1350 stotov slame za ix>stelje. Vsa bližnja pojasnila in pogoje daje omenjeno voja&ko oskrbovališiče ustmeno in pismeno. Naše gospodarsko delo. ,,Narodni Listil prinaša dopis o posojilnici v Slovenjgradcu in Marenbergu, ,v katerem v pozi velikeiga preroka prerokuje, da bod,o pri teh posojilnicah zgubili liberalni in klerikalni kmetje vse, kar imajo. Pribijemo le, da do sedaj Se nikdo ni izgubil niti vinarja in tudi v bodoče ne bode. Ce bi pa mi hoteli igrati ulogo preroka, bi lahko isto, kar prerokuje dobro znani politični zadrugar o naSih zavodih, z vegjo gotovostjo prerokovali o Narodni založbi, Lastnem Domu v CeIju, posojilnicab. v Soštanju, BrežicaK, Slovenski Bistrici in mnogo drugili. Ce pa gospodje okrog ,,Nar. Lista" smatrajo take lažnjive notice za umestne in neobhodno potrebne za okrepitev slovenskega življa v narodno ogroženili krajih, potem pa le v tej stmeri naprej, saj bodete v prvi vrsti otežkočili stali^Če — svojih lastnih pristaSev v mestih in trgih, najtn pa ne škodovali, temveč Še koristili. „ Voli in dr. Ploj. Plojev list ^Sloga" napada dr. SusteršiSa, ker kranjska »Gospodarska zveza", pri kateri pa ima dr. SustergiS ravno tako malo govoriti kakor dr. Ploj, Jrupuje vole, s katerimi oskVbuJe Tiojaštvo v> Pulju, tudi oa Ogrskem. Ploj ito Že vsak politični otrok pa ve, da -Gospodarska zveza" mora pq k\Totnem kljuftu nakupovati vole tudi na Hrvatskem In Ogrskem, kar ]e dobava za vojaSka Živila med obema državnima polovicama po tem ključu dogovorjena in nazadinje tudi opravičena. Dr. Ploj dobro vo za ta klJuS, y dr_avnem zboru tudi nikdar ni proti temu protestiral, a njegov list piSe proti njegovemu prepriSanju, da bega ljudi in goji sovragtvo proti krščanskim slovenskim kmefildm strankam. * Eako razuinevajo liberalci evobodno misel. Dne 11. t. m. jo umrl v Barcelonski bolniSnici kot Žrtev svobodiomiselne krvolofinosti pater Martino. Po liberalcih nahujskano barcelonsko ljudstvo je napadlo reveža in ga grozno muCilo. Iztaknili so mu obe očesi. Da ne čujejo bolestnih njegovih vzklikov, so mu zaSili usta. Ne dovolj muk! KrvoloSni liberalci so mu odsekali vseh pet prstov na desni rold. A ni bila Se -vtešena liberalna pohlepnost po muki farja! Se rebra so mu polomili, Po liberalcih in njihovih socialistiftno anarhističnih zaveznJkih nahujskano ubogo ljudstvo jo ubogega patra zato tako mučilo, ker je bil drzen dovolj, da se je upal miriti uibogo, po liberalcih k demonstracijam zapeljano ljudstvo ... V kn. _k. dij. semenišče v Maribora so bili aa aovo sprejeti dragošolei: Brezaik Jaaez od Sr. Trojice v Slov. gor., Cafata Aatoa iz Leskovca, Gasseabarger Stefaa iz olivaice pri Maribora, Karo Aatoa iz Vraaskega, Kaačič Jakob od Sv. Petra pri Rdg., Koarad Jožef od Sv. Aae br Kiembrg., Lorger Alfoaz iz Galicije, Pajk Mihael iz Zabakovja, Papež Matija iz CreSajevca, Plaveo Fraac iz Braslovč ia VoSiaek Jožef iz Slov. Bistrice; tretješoloi: Artič Fraac od Sv. Roka na Sotli, Greif Jaaez od Sv. Janža aa Dr. p., Kafer Hearik iz Cmareka ia Rautaer Viaceac od Sv. Petra pod Sv. gor.; petošoloa: Čepia Martia iz Pilštajaa ia Krošl Jožef iz Brežic. Na praznik Vnebovzetja Marijinega ao v oerkvi 66. šolakih seater v Maribora sprejele samostaasko obleko: Joreš Alojzija (S. Enfroziaa) iz Krlževc pri Ljatomera, Smodiš Aaa (S. Admirabilis) iz Ljatomera; Loačar Albiaa (S. Marijaaa) iz Ljabljaae; Filipič Jozefa (S. Sidoaija) iz Male Nedeije; Bilič Amalija (S. Ataaazija) iz Žapaajaca; Bermež Marjeta (6. Ealalija) iz Ptaja; Kolar Marija (S. Dioaizija) iz Stadenc; Kolbl Fraaciska (S. Virgiaija) iz Sv. Jarija ob ŠSavaici; Štrakelj Marija (S. Heriberta) iz Sv. Martiaa pri Gorajeaigradn; Va8el Lacija (S. Cita) iz Braslovč; Knkovič Neža (S. Petronila) izSpitaliča; DoliaSek Marija (S. Blaaka) iz Sv. Jederti aad Laškim- Rotaik Marija (S. Egidija) iz Št. Ilja; Naver8aik Aagela (S. Karitas) iz Doliča; Sivka Geaovefa (S. Ida) iz Grobelaega; Šoštar Alojzija (S. Georgija) iz Sv. Raperta aad Laškim; Čavaa Paola (S. bilvija) izMaribora; Potočaik Marija (S. Karmela) iz Selc; Krivec Neža (S. Jeroaima) iz Solčave; PaSaik Marija (S. Beraadeta) iz Sv. Jeraeja pri Ločah* Maahler Roza (S. Makriaa) iz Loč; Tark Marija (S. Laadeacija) iz Št. Petra na Walleabergu; Rak Marija (S. Johaaa) h Prihove; Flosch Ema (S. Klodaalda) iz Aleksaadrije v Egipta; Begid Katariaa (S. Bogomila) iz Ljabuške v Heroegoviai; Brečko Heleaa (S. Maaricija) iz Jarkloštra; Leekovec UrSnla (S. Enfemija) iz Hotedršice. Našel se je havelok na ylaku, ki je vozil z Marije Pomagaj na Brezje. Dobi se pri gosp. postajenaSelniku v Brežicah. * Nemška ,,kultura". V aedeljo 15. t. m. so aa Danaja ob Doaavi zbrani Nemci ranili s kamenjem prav aevarao ve6 policajev. Na čeSke izletaike bo Nemci iz obrežja aa ladji streljali a samokresi. — Ptajski ^Štajero" nam kaj rad ob vsaki priliki postavlja Nemce za vzgled in ae more dovolj prehvaliti ajibove -visoke" knltare. Če ima nŠtajerc" tako dejaaje za kaltarao delo, ma pa tudi mi verjamemo, do so doaegli Nemoi višek kaltare. LiberaJno uSileljstvo je imelo zadnjo nedeljo in pondeljek zborovanje svoje zaveze v Mariboru. Na.vduševali so se, i3a Jim ne upade pogum y boju proti katoligkiin strankanu KevSki Že vedno ne spregledajo, da so na krivili potilu Kadarkoli se sestanejo liberalni uSitelji, slišimo le dvoje: zvašanje plaŁ in boj proti katoliškim stranldam. Vsled tega pa vživajo tudi zasluženo veljavo med našdm Ijudstvom. * Liberalni kolovodje. V vodilat odbor Zvese boje\itih liberainih Kčiteijev ^o izrogeai izm&d čtajerakih a&leljev: Mesiček v Sevaici, Gnas y Dola. Šijaaec v Gorajem grada. Dobro, d» ae pozaamo! Na primiciji gospoda Kuharja v Brstju je nar bral gospod Mihael Brenčič, veleposestnik v Spuhlji pri Ptuju, za Slovensko kmetSko zvezo 22 K, za šentiljaki dom pa 26.14 K. Hvala lepa! * XII. likat darov za »ŠentUjskl dora". Od 80. jnlija do 15. argnsta 1909. Dekliška Zreza t Gor.ji Radgoni nabrala o> sTOJem izletu 10 K 50 t.; Val. Koprhšek, ,«a Slogo" 5 K; Doberšek, župnik 1 K; Zbirka pri rbelem volu", Celje 7 K 80 i.; M, 8chmid — 8olč»TBki B K; »ospdč. Mi«ika Stelcer-jeva D.brala na primiciji 6. g. Fr. Erena t Št. Ilju 40 K 03 t; staTa PopoTi8-Mwinič 8 K 50 v; Breformirani" in nortodok8ai" klerikalei t Čeljn po g. VJ. Pašenjaku 10 K; adjaakt Zdolšek. NoTomerrto-Gm 2 K;^Lešnik Fnnc, St. B_iž 1 K: SlariJeT Toni 1 K; Anton K*6, Vrbje-Ž»lec, kot od^oTor na napade v BN. L." in nN. D". 5 K; caljiski fantje 3 K; Bralno druttvo t Petro^dah prl Celjn kot iigti dobižek veseli^se ˇ Vrbjn pri Žalcu 60 K; pri občioski seji t Št. Petrn t Sar. dolini 6 E 20 r; dr. Vladimir Sernec, odvetnik, Marilor 2 E; mladeniči iiobraževalnega društva na Vrsnskem nabrali 10 K; pod nžiro verando" — po sttu*osloTe_ski Sentiljiki naTadi pod Štelofrjevim orehom na ŠtoiboTei — zbrani stari in nladi šentiljski narodnjmki 15 E, in sietr: VekoslaT Štelcer 3 K, Alojz Loren<H<5 3 E, Joeip Draž 3 E, Eonrad Maitr 3 E in F. Z. 8 E. 8k_paj t tem izkazu 188 E 03 t. Vaega skupaj 7121 E 37 t. — Rodoljnbni Slovenci in Slovenke! Z Vašo rodoljabno pomočjo le že Tzdigaje iz BloTeDBkih šfntiljikih tal — ^SloTeaeki dom"! Od Vašeg« rodoljabja je tudi odtisna grečna in skorajšnja iz«ršiteT te naSe ponosne gta-ibel Vsem društrom, ki «o priredila ali še bodo priredila Teselice t koriat nsšemu ndomutt, kakor Tgem blagim pogamezaikom: Tisodera Vam hrala! — Št. Ilj v Slov. gor., 15. avg. 190«. — Za Btavbeni odbor: Franjo Thtler m. p., t. 6. predsednik; Fr. Zebot t. č. blagajnik. * Za Or-itrenl Dom v Št. II!u »o nabrali na primiciji g. G«ratiča t Tioikovi 38 E S9 v. MariboraU okria m Dmrl je v Maribcrn v pondoljok 16 t. m g. Jaaez Majeiger, ftolaki svctnik, c kr gii_aaiijiik.i (.-rofesor v pok. i. t d. v 80 leta s?ojo bUruhti. N. v m. p. m V Mariboru se apelje ponočna tvlcfonična alaiba. Izjpred sodišča. Anton LaJi iz Spodnje Poljskavc, Fra^ic in Janez KSrbiš Sz Starošinc, 'in Jožef Kirbiš iz Prepolja so se dne 22, marca^ 1909 stepli s fanti iz Prepolja, ki so prišli v Starošince. Pri tepežu je bilo veC fantov težko ra'njeniih. Orožniki so dognali, da bo bili naihujSi zgoraj »oinienieni in zato je sodišče prisodilo Lahu 3 mesece, ostalim trem pa vsakemu po 4 mesece iežke jefie. — 401etni Jožef Ploj,, posestnik v Oseku, okraj fSt. Lenart v Slovi. gor., je stal pred sodifečem radi nevarnega žuganja. Žena< in hCi obtoženega injate zelo žalostno usodo; Ploj ju dan za dnevom pretepava tako, Ida morata včasili po noči na pol oblečeni iskati zavetja pri sosedib.. Djae 22. iulija je Ploj posebno divjal. Žugal je žeui in h,>5eri, da ju ba ubil. |To ga je y«nd;ar spravilo na obtožno klop in dobil je fetiri mesece težke ječe. m SentilJsJa dan v Jarenini^ V. nedeljo, dne 22. t. m. se vr_i y Jarenini velika narodna slavnost. Obhajal se bode šentiljski dan na prostem pred hišo g.. Karola -OrnikA Začetek ob treh popoldne, Vzpo red: 1. Nekatere najnoveiiše skjadbe Foierpterjevp. Poje mešan zbor jareninski. 2. Gledališkaigra: ^TrijG tički." 3. Govor zastopnika Slov.. krš6, soc. zveze. 4. Martin Krpaii s kobilo in jareninski Pavliha, 5. JareninskJe mladenke otvorijo narodna kavarno. 6. Saljivi sreColov, šaljiva pošta, menažerija z muzejem iz Amerike, konfeti itd, — Mariborski ,,Orel" se udeleži veselice v kroiu. .Veteranska, godba. Vstopnina 30 vin, Sedeži pri gled- igri:< I« vrste 1 K, II, vrste 6(jfvin. Vse y, prid slovenskj. meji! m St. Troiica v Slov. gor. Letos je za nas res pray slavnostno leto, Najprvo smo imeli blagoslovljenje zastave naših veterancev, potem so nas obiskali prevzviSeni iu presvetli knez in škoi in delili v naši fari zakrament sv. birme. Na škapulirsko nedeljo pa se je ob velikanski udeležbi vršilo blagoslovljenje zastave tretjeredniške za svetotrojiško skupino; in zdaj, prihodnjo nedeljo, dne 22. avgusta bodo peli prečastiti novomasnik P. Remigij Kogler, frančiškan iz dunajske provincije, svojo prvo sv. mašo v trojiški cerkvi. Delajo se velike priprave, in kakor mi je en trojiški slavček natihoma razodel, se misli proizvajati latinska maža če Bog da z orkestrom. Bog živi našega preSastitega novomaSnika in daj mu dočakati še, tudi zlato mašoi m Sv. Martin pod Vurbergom. Slišali smo o grozni nesreči, ki jo je povzročila toča dne 24. julija t« I, po drugih krajih. Dovolim si tudi jaz, dragi Čitatelji, vam opisali velikansko povodenj, katera nas je aadela dnei 10. t. m. ;od 8.—10,. ure; zvafcar. De|ž je tako 111, kakor da, bi vlival iz Škaja. PoŠkodovanih je veliko posestnikov, najbolj tisti, kateri imaio mline. NajveCjo škodo imajo nilinarji NipičT' Lešnik, Majeri& in Nikolaj Fažmon v Sp. Dupleku. Lešniku je splav popolnoma odtrgalo, v mlinu je voda) strašansko. visoko nastopila; pri posestniku MajeriSu je narastla voda v mlinu VA m visokk) in odnesla ,veliko gnojišča in drv, tudi nekaj kokoši, razen tega Še kos splava; pri Fažmonu v, Sp. Duplekti \e tudi splav odtrgalo, v mlinu je bilo vode črez 2 in visoko. V Dupleku je velik! most voda popolnoma odnesla, kamenje od mosta je zanesla voda vse na travnik posestnice Lesjak. Tudi velika drevesa je odnesla. K&r; je bilo pri vodi, je vzela vse, na njivah je tudi velika škoda. Napravila je tudi veliko ekode na koruzi in na travniklh. Posestniku Muršecu v Sp. Cupleku je poslopje razpokalo, y hiši je peč popolnoma razpokala, istotako je posestniku Majeriču v Sp. Koreni v hiši peg vsa razpokala, tla so se sem in tje majala. Mlinar Nipi6 v Sp. Koreni je imel v hiši vode pol metra ivisoko; klo pi, Skrinle in yse, kar je bilo w hiši, je plavalo. Najemniku je odneslo veliko drv, Velikb ljudi mi je poroSalo, da tisto noč ni bilo mogoSe v hiši prebivati, ker je skozi Btreho in skiozi strop y hišo voda pritekla. Ženai in otroci so bili brez zavesti; otroci so se od strahu jokali in kričali. Najstarejši Ijudje ne pomnijo tako strašne nofii, kakor je bila ta. Tukaj je zdaj pomoč nujno^potrebna, ker prizadeti in ponesrefceni so Stirje mlini in zraven tudi veliko posestnikov, kateri trpe na travnikih in na njivah veliko iškode, Bog nas obvaruj, da bi nas spet kedaj zadela takšnai nesreča. Opazovalec iz Sp. Korene. m Gornja PoJskava. Dne 15. avg. ob %9. uri zvečer je obstrelil mlad mizarski pomočnik y pijanosti z revolverjem viničarsko vdovo Ano Sturm. Ker imajo gostilno pod vejo, se je zbralo veg fantov, ki so se zaSeli med seboi prepirati. Vinifiarica je mirila in fantu se sproži v žepu napet sajnokres in jo zadene v trebuh. Bila je takoj sprevidena in domači g. zdr. je odredil, da so jo prepeljali v pondeJjek v bolnišnico v Maribor. Ali ne vidite, kaj dela pijanost? m Gornja Polskava. Dne 15. avgusta nas je obiskal naS marljivi g. državni in dež^jai poslanec Pišek in imel tukaj svoj shod. Udeležencev je bilo vseh sknpaj do sodemdeset. Oppzarjal je kraete, da se naj kmalu oglasijo pri svojih županstvih zaradi krme, ker je gptovo ne bode zaradi hude suge dovolj. Opominjal jih je tudi, da naj kmalu vplivajo na pristojne urade, da so jim odpiše nekaj na travnike naloženega davka, ki eo dali letos samo % toliko, za kolikor so od davkarij cenjeni. Omcnjal je, kakb krivično ravna država, ki vedno snuje nove kmetom škodljivo pogodbe & tujimi državaml, kmetu pa ne da zato nobene odSkodiiine. Zagotovil naa Je» _ta bo flelal s svajimi tovariši vedno na to, da prevzamo dr. žava 60 odstotkov golskih bremen. Tudi zaicem se ne bo veS tako flobro godilo, 2e bo sprejet y deželbaem zboru njegovi predlog, da se proglasi zajca kot gkodljivca, ki ga sme vsak ustroliti na svojem posestvu. G. predsednik kaplan Zagar se zaivali nato g. po slancu za njegov zanimiv in poufen govor in ga po zivlja, naj ostane s svojimi tovariši v obstrukciji, katero je ravno g. poslanec prav poljudno poslušalcem razložil. ,,Zatrli niso spečih, ne bodo nas bodeAih" mora biti naSe geslo. Nato je stavil zaveden kmet iz Polskave g. F. SchloBer po kratkem nagovoru te le z navduSenjem sprejete resolucije: 1. Dne 15. avgusta iv Gornji Polskavi zbrani yoliloi izražajo poslan- cem Slov. kluba popolno zaupanje za njiliovi srčen nastop proti Be'daDji vladi in jodobravaju obstrukciio. Volilci želiio, da vstrajajo poslaiici odločno v boju proti nam sovražui tvladi in pozivljajo ,vse slovenske poslance, da so v njej edini, 2. Volilci zahtevajo za svojo kraje od vlade v slavenščini izurjene uradnike. 3- Volilci zahtevajo od države, da sprejme 50 odstot koy Išolskih bremen in nam da slovensko vseučilišue a Ljubljani,. 4* iVolilci pozivljajo deželne poslance, da delajo z vsemi močmi na to, da se spremeni poljedelcu in sadjerejca skrajno Škodljiva lovska postava, sači na svojem posestvu, &.. Volilci odiočno pozivajo Zajca naj bi smel vsak posestnik ustreliti, če ga zaposlance, da ne dopustijo raznih pogodb z drugimi državami v škodo vbogega kkaečkega stanu, 6e ne da država z raznimi naredbami, kakor so kmetijske šole, znižanje davkov prepotrebne odškodnine. Na to še zagotavlja g. poslancu, da bomo povsod zvesto stali za njim, da se bc mogel na Dunaju skllicevati na svoje yolilce. G. Ceder prosi nato g,s poslanca, da bi delal za zgradbo ceste iz Pohorja v Polskavo, kar mu g. poslanec obJjubi, Predsednik priporoga vsem navzočim v blag &pomin ysem dobro znanega rajnega Franca Mlakar in zaključi dveurno zborovanje s pozivom k trikratnemu: živijo na kmečko zvezo in njenega poslanca g. Pišeka.. Naivdušeno so se vsi odzvali in trfkratni živijo je odmeval po sobi in ljudstvo se je veselo razšlo.. m Slov. Bistrica. Napovedane slavnosti ivseh narodnih druStev prihodnjo nedeljo y Slov. Bistrioi ne bo; radi brezobzirnosti nekaterih Cirilarjev so zastopniki kat. izobraž. društev zapustili skupno posvetovanje in izjavili, da ne marajo ve6 sodelovati. Pri posvetovanju je g. Peter Novak predlagal osebo, ki se naj naprosi za slavnostnega govornika; a ta oseba jim ie preklerikalna in zahtevali bo Založnik in dijak Serajnik, govornik mora dati garancije, da ne bo'.žalil nikiogar, mora jim poslati govor y potrjenje! Glej jih liberalnih nestrpnežev, kaj si vse ne domišIjujejo! Vse merijo po sv^jem Ikopitu; ker sami ne morejo nikjer ziniti niti ene besede, da bi koga ne žalili, prisojajo to ne ravno lepo Sednost drugim! Jn potem ta domišljavost! Studentu Serajniku in Založniku bo fcdo dal govor v potrjenje? Založnik, ta požrtvovalen narodnjak, ki je rekel, ko so ga prosili, naj on gavori, da se rajši ob«si — torej ta in student bi komandiraiar Ta: Založnik, ki je že izstopil iz odbora, pa se je zgreval in zopet vstopil, čuti poirebo, pokazati zopet svoje liberalne prsi »n delati zpago!! In Serajnik je storil grozno moder izrek, ko je zaklical: Kaj pa bi bilo, ko bi imeli družbo sv. Cirila in Metoda v rokah klerikaJn^ hajduki? ,Tako, ta študent m ti ljudje hoCejo z nami napraviti slavnost, pa «as imenujejo hajduke! Takih med nami ni, paS pa med yami! V vaših vrstab. so, ki nimajo vere, ki zasmehujejo vse, kar je božjega; tam med vami s<\ ki se vežeio z Nemci y boju zoper lastne brate! To sa hajduki! In ko so naši zahtevali nadzorstvo pri kasi r- tedai je pa po«3Uo. flTo je bilo prehudo. Da bi mi gledali liberalcem pri kasi na prste, to iim je pamet zmegalo, tega niso mogli pj-enaSati. G. Peter Novak je odšel in nafei so odšli — in zdaj bodo imeli ve>selico tisti, k_ pravijo, da vere ni treba v Soli, tisti, ki preganiajo redovnice iz družbenib. feol! Družba sv.' Cirila in Metoda je v rokah nevernik studentov in advokatoy .— vsled tega je m nasprotju s slovenskHta narodom, ki je veren. Zato se slavnosti ne udeležimo in ne bomo y nobeni re5i pripomogli, da liberalninj petelinom pomagamo na konja_ Liberalci skri ti in neskriti so pri nas tako malenkostni in brez po mena za naroden razvoj, 'da bi ne bilo lepo za nas, a-ff se z niaaini družimo^ Kme&Ea zveza y boj zoper te prhke veje naše^a naroda; Iji naa Doslanec g. Peter Novak odkrito na gelo tega boja! 2elezo in les se ne da zvariti! Zelezo smo mi, prhek les bistriški glasni in tihi liberaJci! Vsak poizkus skupnega delovanja škoduje inje sploh iaemogofi,, Torej na lastne noge, mi ne potrebujemo niCel. -- NaŠ Sentiljski dan bo v sredini meseca septembra! Takrat bo tudi shod mladenifiev KonjiŠkega in Bistriškega okraja! m Iz Lsporja. Notica v Vašem cdojenjem lista z dae 12. 8 1909. št. 32 pod imeaom ,,NaS daa" ja aaa priataSe kmečke zveze silno osnpnila. Radovedni smo, kdo je dopianik tega dopisa, da zamore biti resaici tako v obraz. Pri tej veselici ne bo sodelovalo aobeao aaSe društvo, aiti sloveajbiptriSko izobraževalao draStvo De. Vršila ao so pripravljevalaa pogajaaja, a ee vselej razbila. Vsakdo ve, da je v aa§€m okrajn Ijadstvo v ogroaiai vf<5iai v tebora kmečke zvezo ia sedaj pa ae bodi lea, hočejo oalaaki propačV.p Narodae straake pri aas prirediti veselico popolnoma v liberalaera smisla. Zaradi lepSega piSete v a»8e liste, da se bo polovica čiatega dobička porabila za šentiljski dom. Da ta -diati dobiček" ae bo žepa trgal obdarovanema, to boste že poskrbeli. Ne mialite si, če aam jo g. Mlakar antrl, 6. g. Sagaj odšel v pokoj, da boete lehko v kalnem ribili. Brez ekrbi smo res bili, dokler sta omeajena goapoda pazila aa vaSe spletke ia aaa vaelej opozoriia, kadar je pretila aevarao8t. Pa čaai ee spreminjajo, sedsj pa imamo vrlo izobraževalao draStvo v Slov. Bistrici, to je uaš vogelai kamea ob, katerega ae aaslanjajo vsa naSa dniStva ia RomiSljeaiki okraja. Kadar aaa bo to vrlo drnštvo zopet povabilo aa svojo veaelico, takrat pa pridemo v polneai Stevila ia to bo v meaeoa septembra. Sedaj bomo pa lepo ostali dom» ia veaelico dae 22. t. in. naj posetijo ostiaki Narodnt« stranke oziroma tadi ti8ti, katerimpoložaj pravoč^aao *oc bu zaan. m Zavrh pri sy. Rupertu. V torek 10. p,vg. imeli smo strašno nevihto. Od veftera do polno^i je neprenehoma bliskalo in treskalo, da ie bilo groza. Ljudje ia asvgusta 19091 niso upali iti spat. Pri vsaJd MSi imeli so ao polnoči lu_. Vflarilo je v, viničarijo Franca Bezjak iz Selc. Zgorel je samo rušt in krma. Drugo so ohranili. Zavarovan je bil za majhno svoto. J^žilo je, kakor bi iz Skaia vlivaL Voda jo naredila veliko _kode. Med dežjem pa je bila toča, katera je Ša to pobrala, ka* je 24, julija pustila. m Zaročil se je v Mariboru g. Ivan Kompan, knjigoveški pomoSnik, z gd6. Rozil&o Bec.  Prujskt okraj. p Ptuj. Vsled odločnega iiastopa^ slovenskih batoliških poslancev v državnem zboru se zanimamo sedaj bolj kot kedaj tudi kmetje za* visoko politiko in čitamo večje Stevilu Časnikpv_ Iz niili spoznamo, kako velik žkodljiveč je naž poslaneo Ploj med južno slovanskimi poslanci, katerim dela le ovire. Kjer le more, nieče poleua voditelju Slovencev dr. Sušterši_u ter pomaga vladi.. Zato pa moramo yplilci vendar ©nklrat odJoČno nastopiti proti taki politiki. Kadar gre toča, se vsak posianec briga za svoje yolilce, to bi Btoril tudi MaL_t, i&e bi njega ;v<olili_ Toda; mi zahte.varno, da v vsakem oziru zastopa koristi kmetov in Slovencev, Tega pa Ploj ne stori. -On med slovanskimi poslanci le razdira in tako zmaiijšuj& njiliov upliv.! Se'daj !je razbil tudi skupnost jugoslovanskih poslancev* katera mu je baje nekdaj ležala takos pa srcu, da je izdal za nja zastayo S1qv, kmeSke zveze, pod kateiy) je bil voljen. ____ p Sv. Urban pri Ptuju. V občini Levanjce je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti Wa U m.: Dbdespoštovani, daleč na okrog znani g. Frana Zelenik y starosti 66 let. Pokojni je bil vzor vzglednega kmeta, veren kristjan, bivši občinski predstojniic, odbornik cerkv,, konkur. odbora. Zelo veliko je daroval za olepšanje naše župnijske cerkve leta 1905, Da je bil priljubljen, pokazal je velilc sijajen pogreb 14. t. m. Župnik J. Tomanič je govoril vsem do srca segajočo nagrobnico. Rajni za^piišSa ženo in več doraslih otrok, katere je vse v kr&čanskem duhu vzgojil. — N.. v m. p,. p Zahvala« Podpisani, po toči prizadeti in z živili obdanovani občani se potom Bvojih občinskih predstojnikoy iskreno zahvaliujejo ysem SU Bolfe&auom na Kogu za pomo5, katero so nam izkazali s tem da so nam dne 8. avgusta 1909 pripeljali pred ormoško okoliško šolo velik voz razne zelenjave in živil, Posebna hvala tudi št. bolfenskemu učitelju-veleposestniku g. Košarju, ki je to pomoč sprožil in fet. bolfenskemu županu g. Borku, k| je Živila pripeljal. Bog plati! Ivan Keček, župaii na Hardeku; Fr.< Masten, župan v Pušincih; Novakj^ jžupan y Litmerkiu. p Sv. Bolfenk pri SrediŠču.. Vi brezvostni lažnjivec, dopisun od, Sv. Bolfenka p. S., ne lažite v ,,Nar. Listu". Res je do pičice, kakor je Sl. Gosp. pisal o toči, iia je tukaj potolkla po vinogradih. Po Vašem velikem vinogradu res ni potolkla, ker ste ga menda z liberalnim praporom pokrili; nam drugim pa je potolkla; yendar pa bodo kupci po našem vinu segali letos, ker upamo yldju.b dosedanjim ujmam letos dobiti dobro kapl|ico, ako bo nas ljubi Bog saj daljnije r.esreče ovaroval. Vi lažnjivec se podpisujete kmet oče, pa niste kmet ampaM bolfenski hlačar. O6e ste, pa brez otrok. Vas imamo na ^pantlcu," vendar izzivati Vas nismo hoteli. Aldo pa ne bote mirovali, bomo odprli kiijigo Vaše prošlosti, ki^ je žalostna. p Orraož. Govori se, da so. Plojevci samo njiliove pristaše naznanili, da sa podpore potrebni. Torej^udi v nesreči Še delaja razliko, niti sedaj njihova strankarska strast ne miruje. Opozarjamo vse 5init&lje, da se naj ne razburja ljudstvo na talč grd in nečloveški način. Ce se to uresniči^ potem bomo nastopili tudi proti Ploju drugo pot. Župane pa prosimo, naj postopajo pravifino in nepristransko, p Libanja pri Drmožu. ,To5a nam je pobila vse pridelke, tako da iiam je skoro obupati. V tej veliki bedi nas tolaži edino-le to, kako sosednje občine za nas skrbijo in nam pomagajo, kjer le morejo. Kogovsld predstojnik Borko je pripeljal poln voz različne zelenjave, kakor krompirja, zelja, buč, ližola, repe in solate ter vse to med nas razdeliL Tem potom izrekamo vsem blagim darovalcem najiskrenejšo zahvalo in prosimo, dabi imeli zat nas uboge trpine še nadalje odprte roke in srca. Velika nedelja. V toreb, 10. avg. je bila pri nas nevihta z nalivom. Med dežjem padala je precej gosta toča, katera je naredila veliko škode na ajdi. 24. julija nam je toča pokončala koruzo, oves ih dcloma strnino, sedaj pa nam je Še vzela ajdo in proso. p Iz Sodinec pri Veliki nedelji. Nismo Še pozabili nesrefinega dneva, ko nam je grozna tofia opustoŁila naše njive, travnike in vinograde ter iz nas v pol uri napravila siromaKe, ž© nas je spet enako hudo doletelo. Dne 11. avgusta se je spet vsula tofia in posebno ipioSno poSkodovala sodinsko polje^ Grazni nalivi so odnesli rahlo, rodovitno zemljo, vihar je razkril slamnate strehe, toSa pa je poteptala in posekala mlado, že cvetočo ajdino v zemljo,, da ni poznati, kje je rastla. Skoda je velikanskai, tter lctos ne bomo dobili niti semena nazaj. Prej smo bili potrebni podpore, zdaj smo je Se potrobni stokrat bolj. Že dozdaj iii bilo dobiti delavca, kor vsled slabe plače odidejo iia razno krajo, v tovarne, rudbkope itd., zdaj bo pa šo slabgo. Okrajni zastop (napredni^) sicer dela costo od Podgorec na OsluSovce, pa težake tako slabo pla- 6uje, da si siromak v domačem kraju ne more nifiesar prislužiti. Cestni nadzornik, ki ima že na tisoče v hranilnici, služi na dan 6 K, ne da bi se potrudil k delavcem iti gledat, delaA^ci pa služijo po 1 K do 1.20 K. Kako bi bilo. tedaj mogoče, si kaj prislužiti X domaSem kraju. Pomanjkanje nam grozi na vseh' koncib. in krajih, pomoči pa ni od niikoder^ Podporo smo že imeli obljubljeno vsled lanske suše, pa Še nismo nič dobili. Ce bo z letošnjo podporo tako, potem moramo obupati, Manjka nam že zdaj vsega potrebnega, ko bi se morali pripravljati že za zimo; edino na krompir se še zanašamo, če nam ne bode na njivi segnil.. Za živino bo pa še slabše, ker sena vsled suge ni ni6 zrastlo. Otava je poplavljena, koruznica posekana, paSe pa ni ni6. Nazadnje naj Se omenim, da se je naila toča od dne 24. julija &e za 15, dan v ,,ivudini", Kaj takega menda nihče ne pomni. p Zi Božidar Flegerlfi-eT spomiaek »o nadalje f"arofali oc. gg. Vsjda Franc t Ljubl-ani 3 E Caaiko VaJentiD v Varaždinu 5 E, dr. Mate Vargazon v Eotoru 5 E, Ernest Vargazon, Zidanmost 8 E. Bog plati. Za oadaljoe prigj.erke se nljudno prt-si. Ljufomerstd okraj. 1 Ljutomerska okolica. Pri aas ae vsepovsod ljadje pritožajejo zoper slabo rszaašaaje poštnih pošiljatev. Pravijo aamreč, da ae postnema sela ne zdi vredno boditi v bolj oddaljeae kraje, posebBO v hribe ae ia tako pa8ča vse, dostikrat važae ia nnjne stvari kje v kaki gostilai ali privatai hiši, da adresat dobi še Ie čez tedea dai r roke. To je veadar preveč. Poštai sel je meada zato, da dobimo aaše atv*ri bolj naglo v roke, ae pa še le tedea dni pozaeje. Upamo, da se to v kratkem izboljša. Mi a tem aismo boteii aikomur škodovati, »mpak želimo aamo, da b« atvar primtrno ared*. Več prizadetib. 1 Sv. Peter pri Radgoni. K nam je prifiel na kratke poČitnice naš rojak,, g,. Fr. Kramberger, kazn. župnik y Kopru. Pri tej priložnosti je daroval 200 kron za naš v©lik zvon. Ako _e ljudje prinesejo, kar so obečali, bo zvon popolnoma plačan, Bog živi velikodušnega darovatolja! 1 Sčavnlška dollna. Imel sem sluSajno daljšo potovianje in dne 18.' julija me je usoda; priviedla »a sredina divne Šcavniške doline ki sv. Jurju ob Ščavnici. Bilo je ravno v jutco, ko se napotim proti cerkvi, 'da opravim svojo versko dolžnost.. Ko grem mimo ktostanja • na trgu, opazim yabilo z napisom: ^Danes Igra na§e braJno _ruštvo lepo narodno igro »Deseti bratl" JTaEoi mi je prišlo v misel, da ostanem danes' tu<. Po sv, maši posetim nekaj rodbin, s katerimi sem se slu_ajno seznanil, poten_ posetim čitalnico, naredim nekaj spreliodov! po okolici, kjer sem naletel na krčmo pod vejijco .(ljudje morajo tukaj vse Jto čiti pod vejico, ker ni odjemalca za vino) in tako je hitro minil čas in prišel trenotek, ko se prične veselica. Godba g. Vogrinca je veselo udaTjala, ko so prišli razni gostje od Sv, Antona, Sv. Križa., Male nedelje, Ljutomera, Kapele, posebno pa veseli moški pevski zbor petrovški, kateri je pray imenitno zabaval pod spretnim vodstvom g. Janka CiriCa celo občinstvo ln je bila cela družba prav vesele in dobre volie. Pozdravii je goste in domačine g. kaplan Lovrec ki je navduševal stariše in mladino za plemenito vzgojo, kojaj se posebno ,v bralnem društvu najboljšo foji. G. tajnik jNemec je razložil pom6n igre ,,Deseti rat" ter pomen iger na našili odrih in njih pomen za slovenski narod, Pevci so pod ^pretnim vodstvom g. organista Kocbeka zapeli ve6 lepih pesmi, in res nekako lalikega, prostega od skrbi vsakd'anjega 'dela sem se počutil v tej lepi, a sMromni fiti gospe ITrstenjakove. Igra »Ueseti brat" se je dokaj dobro igrala, posebno ako se pomisli, d'a so igralci priprosti fantje In dekleta iu da je bilo takrat za vaje vsled dela najmanj časa. Deseti brat Martinek, Tomašek Golnarov, je res pokazal vso spretnost. Krjavelj, no, s piskra je dobro pi-aznil in kot Krjavelj ga je dobro vlekel v svoji sukuji in hlaJBah, ki so Abrahama videle. Dobro sta igrala Kvas, Vukov in Marijan, Safarov, ki se ni že tri tedne bril^ dobro je tudi pogodila črevljarjeva žena, ko se je potezala za bogatega ženina svoji hčeri FraBici, Cagranovi Miciki, ki je zelo rada imela Francelna. Sploh dober utis je napravila igra na mene in žele^ bi, da bi jurjevško bralno društvo in nje mladina v. kratkem zopet priredili kako predstavo, osobito, ko imate tako lepe prostore In tako lep oder. SumeBa godba mo je med lopim moškim zborom Petrovčanovi in mešanim jurjevškim še daleč spromljala, ko me ja odnesel voz iz lepe S^avniške doline črez Kapelo za svojim pokdicom. Tujec. Siovenj^rašld okraj, s Shod. Deželni poslanec dr. Verstovsek priredi y, nedeljo dne 22. >avgusta shod pri Sv. Ani nad Pamečami po poznem opravilu v cerkveni biši. Vsi naši somiSljeniki so uljudno vabljeni, da se tega shoda polnoštevilno udeležijo. s Homec v Smartnem. Zadnjo nedeljo smo imoli pri nas zopet lep dan. Bil ]e cerkveni shod, kakorSnegaf Se nismo ziahka doživeli. Ljudstva je bilo toliko, da ga ni bilo niogoče pregledati. Mladciiiči so pokali « možnarji, da se jo razlegalo na vse strani SlovenjgraSkega okraja. Od mladeniškega shoda do to nedelje so zginile namroft vso novarnosti radi streljanja, tako da je gospod Župan Kac pra\i rad do^li) mladeničom to zabavo. KonjižkJ okraj. Konilce. Sodnik dr. Rostocb odide v SoŠtanj,, Dasi Nemec, je bil še precej priljubljen. Zahtevama na njegovo mesto Slovenca, ki ga ni pri celi c. kr. sodniji. — Notica o postopanju g. okraj. sodnika dr. ,,kšeJt je kšelt", kajne g. Ogorevc — Okrajna hnanilnica širi med ljudstvo reklamne listke v nemškem in slovenskem (!) jeziku, da bo odslej uradovala dvakrat na teden. Ali je taka reklama dovoljena? V svojo korist znai slovenski, a slovenskih pobotnic in drugih listin noSe podpisavati! Silno veliko ima naloženega slovenskega pupilarnega denarja, s katerim si dela dobiček ter podpira ž njim nemškega otroka, za. katerega je diaJa 1000 K; a vkljub temu/ se najdeja Slovenci, ki iraajo tam svoj denar naložen. Zalost^ft!: Celjski okraj. Sankcioiiirana postava. Cesar je potrdil po«tavo o spremembah. za vodovodni red mesta Celje od 3. dec. 1908. c Celje. Dr. Kuijovec je ihodii v iMaribor pozdravljat liboralne uditelje na njib, sikupščino. Za Ijr beralno uCitclje mu je vedno bilo srce, le ob volitvah, takrat gorijo pn in njegovi pristaši tuldi za kmečkat ljudstvo« iTake posameznosti ,vj palitičnem življenju si je treba zapomniti, c Celje. ,Vsakdo ve, da Še dosedaj prof. Jošt ni bil v disciplinarni preiskavi zaradi stvari, ki mu. jih. je v državnem«zboru očitaldr. Korošec. Zato je smešno, ako pišejo liberalni listi, |da mu je vlada dala zado&čenje in ga uomaknila v viŠji plačilni razred, Jošt ni bil pomaknien v višji ^azred na podlagi kakib zaslug ali kakega zadošfienja, ampaki to se je zgodilo avtomatično, ker vsak profesor po gotovem številu službenih let pride v višji razired. Dobro pa je, da je dr. KoroŠeci enkrat v državnem zboru povedal o tem profesorju odkrito besedo, kajti tudi stariši morajo vedeti, Kaki ljudje vzgojujejo njih otroke. Ce pa: liberalci mislijo, da se o liberalnem prolesorju, ako je Slovenec, ne sme nift več povedati, fia je to denunciranje, obrekovanjejt se jako motijo. Kdor nam. Škodi, temu nikdar prizanažati! c Slivnlca pri Celju. V zadnji St, N. D. ne pokažejo naši napredni liberalei samo svoje otožnosti radi pogorele vesehce, ampak tudi svoj lep značaj. Liberalni olikanoi sa pa(S pozabilii a <5im da se hva^ lijo — z resnicoljubnostjo, da podpirajo celjske uredniko s takimi lažnii, G. dopisnik paC ni vedel, da g. kaplan ni imel ta dan Casa letati po Slivnici in raznašati vest, da je liberalna veselica prepovedana,. ampaE on I_ Izpoliiil svojo iaolžnost, cta se Je udeležil seje, H ]*8 bila isto nedeljo. Enako naj bi bil storiE tudi gA idopisnik {kar je tako že obžaloval), saj v Petelinjeku ni našel svoje sreSe. Res Škoda, da se vainu ni posrečila veselica, bi se vendar imeli s čim hvaliti, da bi ne bilo treba lagati. Prijetno je pab)lo res opazovati razne prizore, ld so so vrSili isto nedeljo. SevsM krojaS se -je prav Hnobl" pripeljal, Če je domav tako šel, nismo videli. Da se šo Vidimo!! Slivničan., c Osebam, sodelujoSflm pri veselici v Slivnici pri Celju, uljudno naznarfjamo, da se ista vrši šele 5. septembra, ne pa prej! c Griže. Dne 17< avgusta }e bila 8opolnilna yolitev flveh odbornikov za tretji razred občinskega odbora. Izvoljena sta bila^z veliko ve6ino dosedanji Župan g. Alojz Suler in vrli Ikmet Anton Poteko. Oba3ya sta zvesta pristaša Kmečk© zveze. Cast zavedrtim In EatoliŠko mislečim narodnim volilcom. c Gallcija. ,,Nar. Dnoviiik" št. 182. z dne 12.avgusta t. 1. piše pod naslovom: Jurakovo izobraževalno delo, da sta dva fantai Bartl in Nareks s kamnom izbila tri zobe Martinu Križan. V Galiciji Lzo bražuje mladino baplan JuraJk. (Ta notica kaže, kake duševne reve dopisujeja y iiberalne listiCe. Fanta^ ki sta metala kamenjo i,n grozila z noži, sta sinova prvega in glavnega zaupnika Nar. stranke, ki je ob zadnjih volitvah bil najstrastnejši agitator za liberalne kandidate. Pisala sta se oba jednako, Barti je pa slovenski:; Jernej, in zraven je bil še Fraac. No dopisnik in g. urednik/ morata znati slabo nemSCino, da sta iz imena Jernej naredila priimek Bartl. in potem šo eden Jant Narekš, Čeravno je bila to le ena oseba, Iz tega Dam je umljivo, zakaj želi Narodna stranka veS nemščine, dai bi se je potem se kak eksstudent (emeljito naufiil in pa kako na svojiht shodih naštejejo toliko Ijudstva, ker,Štojejo najprvo pa imenili, potem pa priimke in takb pride ena oseba dvakrat v Stevilo. Fant, pa. kateremu sta imenovana. fanta zobe izbila in ga nevarno ranila, je priden poSten lant; ud in tajnika namestnijc izobraževalnega druStva, ki se ne potepa po noči okoli in razgraja po krčmah. Zato pa dLopisunče povej odkrito, kje so pri nas r&zgrajači, pri društvu aJi pri Narodni stranki?! Največji nemirneži so einovi starišev, ld so narodni strankarji, Tukaj je pa delo vaše, ne g. kaplana, ki jo fante, ki so pri društvu, že izobrazil na umu in srcu, da lahko dostojno konkurirajo v izobrazbi s takimi, ki imajo večrazredno ljudsko Šolo in še kake štiri semestre in še kai po\Thu. Mi bi se s to notico Se bavili ne, Ker j© res otroška neurana, a hofeemo polkazati, kako laže ,,Nar. Dnev." in kaka duševne velikane ima za dopisnike. Ta dopisnik je menda eden tistih, katere urednik vabi, naj pišejo kar po domafter bo že on popravil, (4. aprila Nar. dom) pa tukaj sta oba obsedela na eni stopnici. Fan- ta s kamnom prepustimo Vam drage yolje v VaSo napredno zvezo, lahko ga volite v odbor, saj je oče tudi Vaš zaupnik in sicer edini v, naši lari. Potem Vam mogoče dovoli še postajo za zvezdoglede, ker ima take prostore* Dopisnik, tebi pa svetujemo, da se ti tako poprimeš izobraževalnega idela, kar bi bila tudi tvoja dolžnost. G. kaplana pa pusti v miru, ker so se vefi učili kot ti. Tvoja želja je, da bi že kmalo šli od nas, mi pa vsi iarani želimo, d& bi ostali ved.no pri nas in smo le hvaležni preč. kn. &k. ordinarijatu, da nam je poslal kaplana, ki je strali za slaboverne liberalce. To za danes, drugokrat Še! c Savlnjska dolina. Nase ljudstvo je j3koraj _e vse pod zasta\'o Slov. kmečke zveze, Surovi nastopi liberalnega učiteljstva, njegovo nesramno hujskanje proti katoliški stvari ter brezplodnost liberalne politike so našemu razsodnemu ljudstvu odprle o5i. Kma*u bo prišel čas, ko boda liberaM med učiteljstvom celo sami tavali po dolini, dočim bodo trezni elementi tudi med njimi stopili ob stran krščansko •mislečega Ijudstva. Hujskanje nikjer nima trajnega uspelia, o tem se jejahko prepričalo tudi naše liberalno učiteljstvo. c Jesenske veselice. Prostovoljno gasilno društvo Gomilsko jemlje si čast, vsa sosedna gasilna in druga društva; vljudno prositi, da si blagovolijo svoje morebiti nameravane jesenske veselice tako razdeliti, da bi ee ne vršile na )dan 5. septembra, ker namerava zgornje društvo tega dne veSjo veselico prirediti, ker že dve leti ni nobenih veselic prirejalo. c V Drešlnjivasi občina PetrovSe je v torek dne 10. avgusta zvečer po dolgoletni muCni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče y 74. letu starosti mirno v Gospodu izaspal gosp. GorŠek Martin, posestnik in prect boleznijo mnagoletni obCinski odbornik in ud kraj. šolskega sveta v Petrovčah.. Bil je vedno skrben o6e svoji ofoitelji in v vseb. znanib. krogik obče priljubljena oseba, vedno zvest in udan Boga in domovani. Svetila mu ve&na Iu8 in blag mu spomin! c Jurklošter. Dne 10. t. m, je tukaj po dolgi muSni bolezni umrla gospodi&na Marija Tribnik, sestra tukajšnega župnika gosp, Karola Tribnik. Ranjka je bila leta 1848 rojena pa !Muti, od koder se je pozneje njen o6e kot nadučitelj preselil v, Slivnico P_ri Mariboru. Pred svojo boleznijo je bila spretna, skrbna, marljiva in zvesta hišna gospodinjai, ne le dolgo let pri svojih stariših, ampak) tudi vefi let pri svojem svaku in od leta 1883 pri svojem brar tu v. Jurkloštru. Bila je. tudi izvrstnaj pevka ter je v, preišnih letih veliko popevala v slivniški farni cerkvi. ,Tudi v s\dii dolgi bolezni je( ve8krat v petiu svojo patronijo sv. Marijo na pomoS Micala. Svete zakramente za umirajoše je v svoji ^olezni na lastno Željo sprejemala. Sprevod, katerega je vodil preS. g. Anton Ribar, duhovni svetovaleo, župnik itd. y Sv. Vidu, spremljan od treh. čast. gosp. duhovnikov, vršil se je v Cetrtek ob 8. uri zjutraj. Spremljalo je ranjkd razen njenih sorodnikov, itudi veliko Število domar feih župljanov. Blag ji spomin! c Nova StifU pri Gornjemgradu. Naži Maplan g, Berk leži ,,Narodnemu Listul" zelo y želodcu. Da ga liberaJci tako sovražijo, je znamenje, da je yrl duhovnik. Zato tudi ni moj namen, da bi zagovarjal imenovanega gospoda, ker to zna sam bolje, če se mu zdi vredno« Vendar pa bi rad omenil par vrstic. Oeravno jo Nova Slilta oddaljena sama pičlo uro od Gornjoga grada» vendar še nismo nikldar slišali nič slabega o g. Berko, zato tudi tukaj vsafc poštenomisleS Žlovek obsoja napade liberalnihj Časopisov. Seveda! Liberalcem še Bog v nebesih nikdar prav ne gospoaari, zato ni Buda, Ha iim ne more ustreCi noben duhovnik, To torej ni niS fudno, pa6 pa nekaj drugega, Ce ,,Slov. Gospodar" kaj poroSa, kair mogofie takemu Mberalcu ni po volji, precej je |to ^smrdljivo ovaduštvo", in ne vem kaj Še vse. Liberalnemu časopisju je pa seveda vse dovoljeno, tudi najnesraranej. Ša obrekovanja in najostudnejši osebni napadi. Cim. ye8jo budalost si morejo zmisliti o kakem jiuhovniku, tem bolj se jim dopade. Ne mi, ampak liberalci se v obilni meri poslužujete Lutrovega gesla: obrekuj in laži kan bg 'da, zmirom Še kaj ostame, Ali tako uči krščanska Ijubezen, katero tako radi pridigu'jete?! Katekizein in sveto pismo je samo takrat dobro, kadar vam služi, drugaSe [& pa zai yas deveta briga. — In morala! — 0 ti uboga ]iberalna nedolžnost, ko!iKo trplS ysled po^JSlJivih Ičapjanov! Nedolžne liberalno duAice so tako tankovestne, da 6e kateri zapazi kakSnega lanta, ki ni ravno njiliovi pristaš, pa slufiajno pogleda kako dekle, je precej to že zoper nravnost; Kaj gele, 2e se drzne duhovniki epregovoriti par besed s kakSnim dekletom! ? Joj, tp je pa že ¦vrhunec nesramnosti, kakoršne so zmožni seveda sauio ,.klerikalci". "Ali kaj bi pa bilo, ko bi se enkrat ©agovorlla z ^loKo za oko, zob za zob"! — MogoCe bi se marsikateri prijel za glavo. Zato bi evetoval liberalcem, naj K prihodnje nekoliko bolj obzirno pišejo, pa ne verjamem, da bi slušaJi, ker nekje sem čitaji: pridiguj oslu, kar se da, zmirom trobi svoj i, a. ~ BrctlSkl okraj. b Podsroda. Umrl je blizu Kozja dne 18. t. m. tukajšnji nadnčitelj Andrej Sket. N. v m. p,! h Podsreda. INaisprotniki naSega slovenjskega kat. izobražovalnoga drustva, to so naši za našo cerkev najbolj skrbegi liberalci, ki jih yodita vse sku- paj Potočnik in Pianinc, ti bi radi nnidili nase društvo. Zasramujejo društvo, radi bi.tmu škodovali, kjer bi mogli. Nekaj udov so res odvrnili, a drugi se dobro drže. Fantje in dekleta, le pogum! Izneveril se nam je bil ob volitvah v deželni zbor mladeniS Pla« ninc in prestopil v nasprotni tabor, Tedaj so bili vsi naši liberalci po konci in samega voselja niso vedeli, kaj bi storili. Zdaj, pravili so, se je zafiela klerikalna stvar na slabše obra6ati, kmalu bomo požrli te klerikalce in kmalu ne bo nobenega več. Le počasi g. Potočnik in Planinc. Res, enkrat se našim liberal« cenj kaj malega pcsreSi, in liberalizem začne dviga. ti svojo glava kakor gad. Mi sicer obžaJujemo mladeniča Planinca, a rajši vidimo, da gre, Ce noče biti z dušo in telesom popolnoma naš. — V ,,Narodnem Listu" in v ,,Narodnem Dnevniku" izliva nekdo svojo jezo na 6. g. Vavpotifia in druge delavne može, ki se nočejo dati vpie6i v liberajni voz. V zadnjem ,,NarGdnem Listu" laže znani dopisnik, jda je hfierka nekega tukajšnjega klerikalca porodila jV, dvanajstih mesecih 3 nezakonske otroke, kan pa ni res. Na dan z imenom, nesramni lažnjivec! Sramota za< dopisni- ka. ccljskih listovi in tudi za urednika, da napada, v listu nežni spol brez vsakega vzroka!, Drugikrat pa, kadar bož Še kaj pisal, ako si glub, prej dobro poglej, ako si pa slep^ pa s prsti potipaj, da ne boš vse narobe ividel. — Radovedni smo, kedaj bosta ,,Narodni List" in ,,Narodni Dnevnfid" vse izbruhala. G. VavpotiCa pa javno pohvalimo in prosimo iVsemagofenega, Sa ga ohrani §e dolgo vrsto let zdTavsega ii\ zadovoljnega! Le tako naprej, krič(anj6 gavranav naj nas ne moti! b Podsreda. Velikj vnemi g. Vavpotiča za Čast božjo in lepoto hiše božje se imamo zahvaliti, da naSsKlarna cerktev od leta do leta napreduje v svojilepoti. Tekom mallo let je skoro popolnoma spremenila svoje notranje lice. Zadnje dni je dobila zopet nova, krasna okna. G. župnik naj se le nikakor ne ozira na izbrulie jceljskih listov! Oni se bodo že sainj naveličali pisarjenja! Na njihove napade pa bodemo odgovorili y prihodnjem ,,Slovenskem Gospodarju"! Tudi ,,Veritas". b Bučc. Dne 14. t. m. ob pol 11. uri predpoldne je nastal veiik ogenj v gospodarskem poslopju pos. Jožef Boži5nik-a, po dom. Bah y? Bufiah s pritličnim stanovanjein. Zgorelo je popolrioma yse. fTa oeenj je povzroSil dotiCnemu yeliko Škodo. Imel je v poslopjn raznovrstnega žita od lanskega leta in vse o'd letoSnjega pridelka. Zgorelo mu je vsega žita skupaj okoli 250 mernikov^ TJnifiilo mu je vse seno, slamo, Sop, kakor tudi ^vse vozove in poljska orodje. Najemnik) v dotiSnem pritiiSnem stanovanju je tudi zelo oŠKo<Iova_i,- KaEo Je požar nastal, je neznano. Ker Je v dotifini bližini Se gosp. posl. omenjenega pogorelca, in tudi popolnoma novo velilo poslopje bližniega soseSa g. [A!. Pauli6-a podobarja in slikarja, je bila zato yelika nevarnosti Poslali $mo torej našega vrlega kolesarja g. Franc PauliC-a z uljudno prošnjo po bližnjo požarno brambo V Kozje, ki pa ni prišla! NajtDplejŠo zaihvalo pa izrekamo koz)janskemu oroŽnišV^mu vodju gospodu Antonu TrstenjaJcu, ki je, dar siravno ni bila njegova dolžnost, osebno prav pridno pomagal ter navduševal sosede, da so vozili vodo ter tako ugasili straSen ogenj brez, kozjanskih lajerberkerjev. b Baj[henbnrg. Na praznik Marijinega Vnebovzetja so slovesne obljube storili trije br. pri 5. o. o. trapistih v Rajhenburgu, doma vsi v ptu^jskem okraju; najstarejši lv. Ludvig, doslužen vojak, je nadzorniki v Sokoladarni. Vestnik mladinske or^anizacije. Mladeniški shod na Gomilakem. Se eakrat vabimo vse dobro mialeče ia dobro hoteče mladenide aa mladeniški 8hod, ki se vrši v aedeljo 22. avgasta aa Gomilakem. Zborovaaje se bo vršilo pod Volkovim kozolcem. Na sporedn so razni govorl mladeaičev i t. d. Mladeaiči, pridite ysi, da 86 apozaamo, zbližamo, ter aavdnšimo za aaSe visoke ideje. St. Jarij ob Jaž. želez. MladeniSki shod se vrSi v aedeljo dae 29. avgnsta, ob lepem vremenn aa proatem, ob slabem vremeau v goraji dvoraai katoliSkega doma nGoatiIaa Bajo". fac drujlh slovansldh detiL t Iz IMnaja. Ljubi vSlov. Gospodar!" Kaj si neki misliš o nas, ko že tako dolgo nisi ni5 slišal o Dunajčanih ? Le niC se ne razburjaj, dragi naš bodritelj, mi sioer dehijemo, ampaM javnosti ne poročamo svojih del. Po leti je res društ\-«no življenje skoro malenkostno: ker so ljudje razidejo po letoviščih, ampak" y jeseni, ko se zopet združijo' modi, je zanimanjt za slovensko stvar tem ve&je. Priznati ti moram pa s tužnim srcem, da bi naša društva podvojeno in Še gtevilnejše lahko nastopala, ko bi ravno naši Slovenci no bili jtaJdo mrzli, vefikrat straoikarski. Mnogi se pa celo cdtujujejo slovenski stvari, ko mislijo, da Slo-venoc ni nikdar intoligenten in se ne more gibati v boljših krogih, Sicer je Žalosten Bluflaj, a resnitšn.Ampak, da se taki ljudje zelo motijo, to je gotovo.Večkrat se da opaziti v našera dru&tvu celo delavstvo, ki se mu mora priznati, da je organizirano, inteligentno. Ako pogledamo v naš knjižniški zapisnik, vidimo, kolikfl sto knjig se tu vsako leto izposodi. Žalostno je tuJdi strankarstvo; mnogo Slovencev je že obiskaHo mogoSe enkirat, dvaJkrat naSe druš-tvo, a jim kaka malenkost ni prijala, pa SQ zapustili društvo. To mislim,, da vsak (5loyeki zna, da se na posameznike ne more ozirati in da se ysem ljudem ne more nikdar vstreči; vendar, 5e bi vsaki nekoliko potrpel, ali mogoče dalje Časa opazoval d.ru§tveno živ]jenje, gotovo bi se mu priljubilo in ostal bi zvest veri in narodu, kar se pa izven društva zelo lahko izgubi,. Vem iz lastne izkušnje, dai sem se jGutila zelo nezadovoljno prvokrat y( društvu, a se mi je sčasoma taka priljubilo, da moram sedaj ob ysaki priliki pogledati y drulsltveno sobo, 2 jesenjo dobimo tudi zelo primeren prostor, kjer se bomo lahkp zbirali Se y; ye5jem Številu vsako nedeljo in se navduševali za to, kar nam je slovenska mati položila cb odhodiiici v tujino na srce. — iNaj še ti omenim, predragi i,,Slov. Gospodar", kaj smo mi, dunajski b,Stražani", sklenili.' Svoj 8as so omenili odbornikji ^Straže", kako neizrečeno bi na Dunaju potrebovali (,,Na§ Dom". Za!5eli smo darovati po kronicah, po deseticati, in v kratkera času nekaj 6ez eno leto imamo že okoli 13,000 K; sprva se je seveda marsikdo dvomljivo vprašal, ali bo kaj iz tega, dandanes pa že res lahko s ponosom gledamo na to ištevilo in upamo za trdno, da bo res kedaj še ,,NaŠ Dom" difiil cesarski Dunajl — Tako sem ti sedaj nekoliko popisala razmere dunajskega Slovenstvaji ako nisem prevefi dolgočasna tebi in g. uredniku, se bom že yčasih pglasila, da ne pozabite čisto na nas. (Le oglasite se! Dpomba urednika.) K sklepu Se te prosim, predragi moj lantek, da povsod, kamor poromag, poveš na Dunaj odhajajoCim Slovencem, naj ne zabijo obiskati slovenske službe božje in pa slov, kal. izobraževalnegadruŠtya,,!Straže". Tvoja Cvetana. Hajnovejše novtoe. Imenovanje. PreS. g, kanonik dr. Matek je imenovan ravnateljem mariborske bogoslovnice, podravnateljem pa Sast. gosp. idr. 'Josip Somrek^ — Za kornega vikajrja pri mariborski stolnici je imenovan & g. Anton TKavc, kaplan v Ljutomeru. HoCe. V nedeljo, dne 22. avgusta ob 8. uri dopoldne Ima g, poslaneo Pišek shod y HoCah y gostilni g. Rojka. Pridito mnogoštevilno., Sv. Antoniv Slov. gor. Dne 29". avgusta ima tukaj g. drž. in dež. poslaneo RoSkarj shod.