Državna politika. V NASI DRŽAVI. Poslanski mandati — razen dveh — potrjeni. Odbor, ki jc moral pregledati, če so bili poslanci pravilno izvoljeni, je dokončal svoje delo. Potrjeni so bili razven dveh vsi mandati. Ljubljanski mandat je bil tudi potrjen, četudi je SDS prigoljufala 73 glasov, kar je dr. Hohnjec v odbora dokazal. Ker pa so bili davidovioevci za to, da se naj ta inandat potrdi v prid dr. Kramerja, se je to zgodilo, da je bil res potrjen. Redno zasedanje narodne skupščine se začne dne 20. oktobra. Ob tej priliki bodo volili novega in sicer stalnega predsednika narodne skupščine, kar bo najbrže sedanji, dr. Ninko Perič. Med Davidovižem in Marinkovičem vlada boj za vodstvo stranke, v kateri imata vsak svojo politično smer. Marinkovič je za stalno sodelovanje z radikali in SLS, Davidovič pa je proti in to zaradi jeze na radikale. Kat pogoj nadaljnega sodelovanja stavi, da mora njegova stranka dobiti notranje mimistrstvo. Klub je imel tri dni sejo, ki je le deloma koncala ter objavila sklep, s katerim daje zaupnioo Davidoviču in Marinkovicu. Razmere se torej niso razjasnile. Misli se, da ne bo popustil ne eden in ne drugi. Razkol je očividen. Marinkovič bi v tem shičaju potegnil za seboj do 50 poslancev, ker so muslimani z njkn. Vlada bo delala. Nekatere politione stranke hočejo na vsak način, da bi se tudi po teh volitvah vršilo tako kakor preje, da bi vsaka dva meseca imeli drugo vlado. Take krize zaoistavljajo vsako redno delo. Vlada je odločila, da v vsakem sluoafu ostane na inestu im da dela, eaj je to tako potrebno! Radič in PribiJeviž sta sklenila dogovor, da gresta le oba skupaj v vlado. V resnici bosta le oba z roko v rocla — ostala zunaj vlade, razven, če se Radič zopet ne pomidi, da ibretz vsega podpira sedanjo vlado. Noy volilni zakon bomo dobili. Po sedanjem zakonu so se glasovi zbirali iz cele pojkrajine in posamezni okraji pravzaprav niso imeli svojega poslanca, ampak poslanca gotove politiične stranke. Vlada pripravlja zakon, po katerem bo vsak okraj volil svojega poslanoa. Teh okrajev je 270. Poleg tega pa se bo volilo 50 poslancev še na veliki državni listi. To listo pa morejo vložiti le one politične sku pine, ki imajo 150.000 glasov pri zadnjih volitvah. Male stnanSce bodo tarej izginile. V DRUGIH DRŽAVAH. Albanald poslanik Cena beg v Pragi ustreljen. Albansko vlado je še medavno zastopal pri naži vladi Cena beg, albanski poslanik, ki je uvidel, da je edino pametno, da je Albanija v zelo prijateljskih odnosajih z Jugoslavijo. Pretekli teden pa je neki mlad fantalin tega poslanLka, ko je ,bil v neki kavarni v Pragi, ustrelil. Morilca so takoj prljeli in je izpovedal, da je prišel iz Italije in da ga je zato ustrelil, ker je Cena foeg preveč naklonjen Jugoslaviji. Trdil Je sicer, da ga ni najela italijanska vlada in ne kdo drugi, a veoidar je jasno dovolj, da ima tukaj vmes svojo krvavo roko tudi lašizem, ki išče in mori vse, kar bi delalo osa mir na Balkanu. Italijani so hoteli napasti našo vojno mornarico. V Dalmaciji imajo Italijani svoje zaupnike, katere seveda do- bro plačujejo. Naše oblasti so jim pa prišle na sled in so doznale za načrt, po katerem bi naj z bombami in dinamitom, došlim iz Italije, napadli našo vojno mornarico ter jo poškodovali. Zločinoi so deloma že pod ključem. Vedno bolj se pa kaže, da imamo v Italiji soseda, ki ni — dober sosed. Bolgarska ustregla našim zahtevam. Bolgarska vlada je uvidela, da so naše zahteve upravičene ter jiin je ustregla. Tako se bo spor poravnal mirnim potom. Pri tej priliki pa se je zopet doznalo, da ima Italija tudi tu svoje prste vmes m da je ona tista, ki podpira in organizira makedonstvujuče, ki imajo svoje pisarne v Italiji, odkoder vodijo vse svoje zločinsiko delo. Mussolini je dal tem ljudem 2 milijona lir za napade. 3000 policajev varuje skupščino. To se godi na špans' kem, kjer je vlada v veliki večini poslance kar kratkomalo imenovala. So tudi lepe razmere! Vatikan in Italija. Italija je v letu 1870 vzela papežu Rim in razbila cerkveno državo. Od tistega časa je ee vedno spor med Vatikanom in italijansko vlado. Noben papež zato se ni zapustil svojih dvoran in prestopil na italijanska tla. Je ve^en jetnik. Sedanja vlada se rada postavlja, da je za Cerkev marsikaj storila. Papež je na to odlocno odgovoril, da je dolžna v prvi vrsti storiti to, da se uredi eporno vprasanje ined Vatikanom in Italijo. Zanimiva pa je pri tem izjava, da je ta spor Ie zadeva Vatikana in Iiallje ter da se druge države v ta spor naj ne vmešavajo.