41189 Kniznica za kmeta. i. Sadjoreja. Cena 10 krajcarjev. Dunaj, 1867. Tisk in papir Leopolda Sommerja. KRATKI MUKI za SADJOREJO. Po naj boljših virih spisal Dragotin Ferdinand Ripši. Na svitlo dal in slovenskim kmetom v prid namenil Ludovik vitez pl. Gutmansthal-Benvenuti. Dunaj, 1867. Tisk in papir Leopolda Sommerja. Založnik izdatelj. Imaš kako prazno mesto, Naj bo v vertu al za cesto, Sadno drevee tje posadi Al t jeseni, al spomladi; Drevee tebi u zahvalo Žlahno sadje bode dalo; Če pa ne bi teb’ zorelo, Ime tvoje bo slovelo. Drag. F. Kipšl. I. Poglavje. O koristi sadjoreje. Ljudje, posebno u naši slovenski domovini, od leta do leta bolj tožujejo črez slabe čase; ne- kteremu kmetu se u resnici že tako hudo godi, da včasi komaj še svoje davke plačuje, in dostikrat ne ve, od kod vinarja dobiti za sol in druge vsakdanje potrebe. In vendar leži ravno u naši domovini še ve¬ liko zakladov u zemlji zakopanih, kteri čakajo, da bi jih kdo izkopal, in u prid vbogega ljudstva obernil. Eden takih zakladov se da prav lehko izkopati po naših gričih, pašnikih, travnikih, poleg cest, in za potmi — in ta zaklad je: žla- hno sadje, —- naj se vživa sirovo ali posušeno, za dom ali za prodaj, naj bo iž njega zdruzgan ja* belčnik ali hruševec, ali kis (jesih). Korist, ki nam jo daje sadonosno drevje, je tako velika, da se po pravici čuditi moramo, kako da je še tako malo sadnega drevja po slovenskem svetu. Ne samo, da vsako drevo, posebno pa sadno, kedar je v cvetji, vsaki kraj zelo lepša, temveč tudi zemljo, u kteri stoji, vedno boljša. Vsako leto pada listje, zgnije in zemljo gnoji, pa tudi zeleno perje 4 se iz zraka toliko potrebnega živeža naserka, in po svojih znotranjih žilicah u zemljo pelja. Tudi zoper hude vetrove in nalive je drevje naj go to viša hramba, in gorje kraju, v kterern drevje le redko stoji. Koliko je gričev u naši deželi, kteri imajo naj lepšo lego za sadonosno drevje, pa rodijo le ničvredno germovje; — koliko je pašnikov, kte- rim bi senca prav dobro dela, po kterih se pa živina le dolgočasi, ker drugega ne vidiš, kakor osat internje, ktero živini ne daje ne potrebne sence ne hladu v poletni vročini, ne zoper deževne nalive potrebne strehe, in na kterih ravno zato le malo pridne trave raste; — koliko je pri nas travnikov, kterim solnce preveč pripeka in suši, kterim bi ravno hladna senca pripomogla, da bi na njih boljša in obilnejša trava ras tla; — koliko prostora je še poleg naših cest in potov, kjer bi lahko veliko sadonosnih dreves stalo, in žlahni sad rodilo, po¬ potnikom u veselje, revnemu kmetu pa u pobolj- šanje slabih časov, u krepko bramko zoper pornanj- kovanje drugega živeža, in u kratkočasovanje ljubi mladini. Tudi daje sadno drevje vsako leto nekaj derv za rokodelstvo in kurjavo, česar prezreti nika¬ kor ne smemo. Ako bi se naši kmetje sadjoreje prav popri¬ jeli, bi marsikteri med njimi si vsako leto več sto goldinarjev pripravil — brez velikih skerbi in brez težavnega dela. — N. p. pred¬ lansko leto 1865 je šlo skozi Terst črez jadransko morje u Aleksandrijo na Egiptovskem več tisuč mirnikov samih jabelk, večidel iz spod¬ njega Staj era, in iz dolenskih kranjskih okraj in, ravno toliko goldinarjev pa je prišlo zato u naše kraje nazaj. U teharski fari blizo Celja je kmet, kteri mnogotero leto samo začrešnjepo 150 do 200 goldinarjev skupi. Ali ni to lepa pomoč za kmeta u sedanjih slabih časih? — N. p. če imaš 100 sadonosnih dreves, dobiš vsako leto — enkrat manj, enkrat več — 100 va^ ganov sadja; prodaj ga po goldinarji vagan, za žla- hni sad pa je to u naših krajih naj nižji kup, torej imaš, vsako leto 100 gl. brez velikega truda in za majhne stroške. Recimo pa za tvoje delo in za stroške vsako leto 20 gl., ti vender za gotovi dobiček 80gl. ostane, kakor da bi jih bil nacesti pobral. Komur ta račun dosti zastopno ne priča, ko¬ lik dobiček je za kmeta umna sadjoreja, temu bi se zastonj dalje bob u steno metal. Veselje do sadjoreje buditi med našimi kmeti, hočejo ravno te bukvice, ktere so, kolikor mogoče, kratko in umevno pisane , da jih lahko razumete in v svojo korist obernete. Prebirajte jih gostokrat in premišljujte skerbno kar vam storiti velevajo, ali ni gola resnica, da po tej poti zamorete v kratkem iz svoje revšine si nekoliko pomagati. Rajni škof Slomšek svetujejo tole: „Naj bi vsak ženin svoji nevesti dvoje žlahnih drevesic vsa¬ dil, kedar k hiši pride, vsaki oče novorojenemu otroku po dvoje drevesic požlahnil, vsaki odrašen mladeneč svojemu očetu vsako leto jedno, pa tudi 6 materi jedno sadonosno drevo za rešitvo (vezilo) podaril, katerega je sam izredil, in vcepil, verh tega še brat bratu, sestra sestri lepo drevce za go- dovnodala, hitro bi bili naši krasni kraji vesel raj, kakor ga po stranskih deželah vidimo. Potreba je toraj sadjoreje se učiti, potem pridno saditi, in Bog bo rast dal. “ Zlate so tudi besede rajnega vladika: „Kar doma lako pridelaš, ne kupuj, — ne obleke, ne žita, tudi nobenega sadja; kupljeno blago nima teka. “ »Delo nas brani trojnega zlega: dolgočasa, greha in pa vboštva; delo ima zlate roke. “ „ Vse poskusite, veli sv. Pavl, kar je dobrega, se poprimite. “ II. Poglavje. Kako dobivamo sadnih divjakov! Jabelčnih, črešnjevih, češpljevih, breskovih, kostanjevih, posebno pa hruševih in še drugih div¬ jakov nahajamo precej velikih in obilno po naših gošah in kjer bodi, jih lehko izkopljemo, požla- hnimo, in na prostor, kjer sadno drevje imeti ho¬ čemo, presadimo. Cepa nočeš divjakov po hosti iskati, si lehko iz pešik in košic dobro dozorelega, -— ne iz gnji- lega ali posušenega — sadja (tudi iz tropin, pa ne iz onih, ki se za kis namakajo), divjakov izrediš. Divjaki iz pešik se morajo potem požlahniti; iz breskovih, češpljevih, orehovih in kostan¬ jevih koši c dobiš divjakov, kteri komaj osmi del slabši sad rodijo, kakor staro drevo, od kterega je bilakošica, če tako drevCe potem večkrat in u boljšo zemljo presadiš, dostikrat staro drevo prekosi, pa je tudi toliko pikreje in slabše, in poprej pogine. Kako miši in druge živali odvračati? Peške pred miši u zemlji obvarovati, umaži jih z vgašenim apnom in jih potrosi s pepelom; te odeje se miši ne dotaknejo, in je še zravno prav dober gnoj. Koristno je tudi, brinjeve in smrekove igle, ali drugo drobno špičevje s peškami sejati, kar odvrača ne samo miši , temveč tudi druge ži¬ vali, n. p. mramorje, da k peškam ne morejo; na zadnje pa pokrij grede še z brinjevimi vejami, da zemlja prav rahla ostane. Veje mraz in vročino od¬ našajo, in kuram i. t. dr. perst razkopavati branijo. Kdaj sejati? Peške se o času od. sv. Mihela do sv. Jožefa sejejo, če prej tem boljše, da se že pervo spomlad zelenijo. Košiče pa precej posadi, ko je sad zrel; kostanja in orehov ni dobro u jeseni u zemljo sa¬ diti, ker jih rad zimski mraz ali miši pokončajo, toraj je boljše, da se te košice v kaki posodvi s svižem ali peskom zasute črez zimo shranijo, u spomladi pa jih varno, da jim kali ne potergaš, tri perste globoko u zemljo presadi, in jih varuj velike mokrote. 8 Y kakšno zemljo, in kako sejati ? Pešk in košic ne sej u predobro, pa tudi ne u preslabo, temveč u prav dobro udelano zemljo sredne dobrote, nikdar pa je za tako setev ne gnoji s sirovim, še ne čisto trohnjenim živinskim gnojem, in sej redko. Ce si pa samo za svoje posestvo nekaj sadnega drevja pripraviti hočeš, ker imaš le kako majhno la- stino, onda si naj stanovitnejih in naj terdniših dreves pripraviš, če peške in košice posamesno tj e vsadiš, kjer hočeš, da bi svoje dni drevo stalo. Moraš mu pa pogosto zemljo rahljati, po malem gnojiti z gno¬ jem, kakor je popisano na strani 23, zel trebiti, v suši ga zalivati, in pred živino ga okovariti; tudi je treba, dokler ga ne požlahniš, mu stranske ve¬ jice porezovati, ali pa mu pošipati stranske popke precej, kakor jih požene. Za jabelke in hruške je dobro, da se jim tudi verhovi do petega popka po¬ režejo. Kako se mladim drevcom streže 1 Ni zadosti pešk in košic samo vsejati, temveč vsajeno moraš potem tudi oskerbovati, in sicer ni¬ maš pervo leto nič drugega opravljati, kakor mlade drevesca vsikdar plevela, trave in suše varovati, večkrat jim perst prerahljati, in jih pred živadjo okovariti. Ravno to delo imaš tudi drugo leto, zraven pa še moraš drugo leto drevesce trebiti, močnim 9 spodne stranske vejice odrezati, slabim pa verhe prikrajšati, — samo orehom in kostanjem nikdar ne, — v jeseni pa grede z vejami zavaro¬ vati, da po zimi sneg mladih drevesc ne polomi. Tretje leto se drevesca izkopajo, obrežejo, po¬ sebno serčna korenina in stranske poškodovane koreninice, in se u drugo udelano pa ne vnovič s sirovim gnojem gnojeno gredo, dva čevlja narazen u verste po plemenu, presadijo, in sicer takrat, ko listje odpada in sok iz vej in debla u korenine iz- polzi, noter do tistega časa, dokler se drevce zopet ne muzga, to je, od Vsihsvetnikov do sv. Jurja, samo da je perst vlažna, vreme tiho, ne pa u mokro ali zmerznjeno zemljo. Drevna šola. Za take grede •— drevna šola imenovane — moraš imeti pripraven prostor, na solne nem, pro- stozračnem, ograjenem kraju, in tu se tretje ali četerto leto divjaki požlahnujejo. Kar je od potre¬ bnega dela za pervo in drugo leto zgoraj rečeno, tudi za drevno šolo velja, posebno zavoljo plevela, suše in živadi. Pri vsakem deblu perst malo po¬ tlači, da bo kakor skledica, v katero se deževnica laglje lovi; in drevesca, ktere se sločiti hočejo, h količeku ravno priveži. Kako se pa drevesca u drevno šolo presadijo , bereš na tanko u IV. po¬ glavju, kjer je nauk, kako se sadne drevesa pre¬ sajajo, boljina tanko rozložen. 10 III. Poglavje. Kako se divjaki požlaiinujejo I To se zgodi: \. Ce zboljšaš divjaka in zemljo, to je, če divjaka snažiš, če ga na vejah in koreninah, posebno na serčni, obrezuješ, trebiš, in ga potem u boljši, solnčni, prostozračni kraj, in u dobro zemljo, ali pa na staro mesto , pa u porahljano , udelano, gnojno in tako zboljšano zemljo presadiš. Tako drevo bo sicer poznej roditi začelo, pa bo potlej vedno bolj polno in terdno. 2. Bolj gotovo pa boš divjaka požlahnil, če ga cepiš, to je, če divjaka s cepivno šibico — (mladika ali cepič) — ali pa z lesnim popkom žla- hnega drevesa tako zjediniš, da mladika ali popek raste, in žlahnega sadu svojega plemena prirodi. Požlahnujejo se pa jabelka z jabolčnimi, gra¬ ške z gruševimi i. t. d, cepiči ali popki; vender se dajo tudi cepiti: graška u kutno in v beli tern (glog); mareljca u breskvo in češpljo, češnja in višnja vzajemno, to je : ena u drugo, in obe u nešpljo, in ta u glog i. t. d. Kako se dobivajo mladike? Mladika za cepiti — (cepiči ali šibice) — mo¬ rajo biti leto stare, in se za spomladansko cepljenje 11 odrežejo ali odlomijo mesca svečana in sušca na solncni strani žlalmega drevesa konec zgornjih vej, predno muzgo ali sok gnati začnejo, tedaj češ¬ njeve prej, jabelčne poznej; rahlo jih zveži u sno¬ piče, zaznamovaj jih po plemenu, in u zmočenem mahu ali u vlažni persti, u senčnem hladnem kraju jih znaš 3—6 mescov ohraniti. Kdaj se cepi? U cep se cepi spomladi, za kožo in s popkom po leti, z dolago pa znaš divjake požlahnovati od vsihsvetih skozi celo zimo, dokler se drevje ne oze¬ leni. Košeno sadje cepi naj poznej o pustu, jabelke in hruške pozneje spomladi, in sicer poprej take, ki na solnčnem, pozneje take, ki na senčnem kraju stojijo; n. p. mareljce in breskve o vsihsvetih do adventa, češnje od adventa do božiča. Mladike za ta čas si pa odreži o vsihsvetih, kadar niso več muževne. Priprave za cepljenje. Predno cepiti začneš, pripravi si vse, kar je treba, da ti pojde delo urno od rok, namreč: maj¬ hno drevesno žagico (podoba 1.), ojstro nabrušeni manjiinveči nož (pod. 2.), cepivne kleše ali škarje (pod. 3.), kladvo ali kijec , terdo leseno zagozdo ali dletvo, cepivni vosek, in povoščene trake iz platna ali popirja, ali povoščeno lipovo, konopnjeno ali drugo ličje. 12 Cepivni vosek. Da si cepivnega voska sam narediš, vzemi ru¬ menega voska, kakoršnega čebelarji imajo, ravno toliko ciste smrekove smole in toliko terpentinove t. j. mecesnove smole; vse to trojno počasi na žer- javki raztopi, u skledo u merzlo vodo vlij, in z mo¬ krimi rokami u štručice vgneti, kterih si lehko dolgo časa shraniš. Če ti taki vosek kedaj preterd postane, znaš pri raztopljenju posamesnih štručic malomalo laškega olja priliti, in, kakor je gori re¬ čeno, u merzli vodi vnovič vgnesti. U naj no vejili časih rabijo za cepljenje tekoč, ali raztopljen vosek, s katerim se to delo veliko snažneje in hitreje opravlja. Taki vosek se takole nareja; Ulošenem loncu raztopi počasi nažerjavki 27 lotov čiste smrečne smole, lonec potem od žer- javke odstavi, u raztopljeno še gorko smolo vlij 5 lotov 90 stopinj močnega vinskega žganja, oboje dobro premešaj, in poshrani u steklenici (flaši), ktero z mehurjem dobro zaveži. Kadar cepiti hočeš, vlij si u mali piskerc toliko tega mazila, kolikor ga ravno ta dan porabiti misliš. Cepi narprej vse, in rane skerbno oveži s pavolnato nitjo, ali s predi¬ vom, namesto povoščenih trakov ali ličja, —potem pa vse ovezane rane s čopičem ščetin ali dlak s smolo dobro pomaži. Tako boš delo laglej opravil, da si perstov ne osmoliš. Cepi le u suhem, tihem vremenu, neusolnčni vročini ali na vetru; muževni, mokri ali poslinjeni cepiči ne veljajo. Ko cepič požene, ne delaj mu koša, ampak kolek na odsolnčni strani mu priveži, in s ternjem ga pred živino varuj. Drevesna maža. Kedar staro drevo obrezuješ ali trebiš, in mu večjo rano narediš, jo moraš s sledečo drevesno mažo zamazati: Vzemi apna, čistega kravjeka, mastne ilovke, vsakega enako veliko, malo terpen- tiiia, in nekoliko živinskih dlak, vse dobro vgneti in rane zamaži; za cepljenje pa taka maža ne velja. 14 Kako sc pa cepil Sploh se cepi le po trojnem načinu; 1) v cep; 2) z dolago; in 3) s popkom. Vsi drugi načini izhajajo posebno iz pervih dveh; dosti je pa, če imenovane tri dobro rabiti znaš, zatoraj ti tudi samo te bolj na tanko razložim. Nobeden teh treh načinov ne prekosi druge tako, da bi bil posebne prednosti: vsak velja za posebni sad, za posebne okolnosti, in za posebne čase, samo da bolj kaže cepiti, kedar je le mogoče, z dolago, kakor u cep ali s popkom, posebno bolj šibke divjake. Umni sadjorejec bode rabil ta ali uni način, kakor je ravno posebnim okolnostim primerno. pod. 4. pod. 5. 1) V cep. Ta način razpada u dva: a) u sklad, in b) za kožo. a) U sklad, ali razcep. H koncu sušca do srede velikega travna (majaj, kadar u divjaku muzga ali sok za kožo prihaja, je naj bolši čas za to cepljenje. Divjaka, kteri u koreni¬ nah že dobro vrašen biti mora, če niže, tem boljše, z žagico odžagaj, z oj strina nožičkom 15 pod. 0. pod. 7- pogladi, divje mladike s cepivnimi škarjami od- ščipni in gladko poreži, in prekoli divjaka z moč¬ nim ojstrim nožem, kterega s kladvom zabiješ; u sklad zabij pripravljeno leseno zagozdo, prireži cepivno šibico kakor zagozdo (pod. 4. ali pod. 5.) da ji le dva ali h večjemu tri popke pustiš; iz vsakega popka namreč veja nekdaj priraste, tako dobiš sicer veliko pa samo slabih vejic, boljše je pa njih manj pa močnejih dobiti, ktere od vročine in od zime toliko ne terpijo, kakor slabe. — Kako se mladike ali cepiči dobivajo, je bilo že zgoraj stran 4. rečeno. Je cepič gladko pri¬ rezan, utakni ga u strani debla u sklad tako, da bo tista stran znotraj, na kteri je spodnji popek cepiča (pod. 6.) in da se lub cepiča z lu- bom divjaka sprime,- če tudi cepič u skladu ' bolj noter stoji, kakor je 'zvunanja bolj debela koža divjakova. Na za¬ dnje leseno zagozdo var¬ no potegni iz sklada, da cepiča ne premakneš, poveži rano in jo dobro s cepivnim voskom pomaži; tudi odrezan cepič zamaži na verhu. Manjši cepič , ko vzameš, lepše ti bo do jeseni ]6 pognal mladike; zato tudi le u prav debele divjake po dva cepiča utakni, (pod. 7.) drugač pa le enega samega. b) Za kožo. Za kožo se cepi, kadar je divjak že dobromu- ževen, vendar prej, ko zelenje poganja, toraj mesca malega travna (aprila), in posebno taki, kteri so že debeleji, da bi se ne dali leliko razklati, ali pri kte- rih bi to vtegnilo škodljivo biti, n. p. nektere gruške. Divjak se obreže, kakor za v sklad, cepič pa samo u eno stran in z malim se- po