URN_NBN_SI_DOC-HWR2GPOR

NOTIZIE A. 1. B. Bolllettino tri- mestrale deU’Associazione Italiana par le Bibliotoche. Roma. Anno I—IV. 1955—1959. 03,5 X 17. Ob p etind vajsotletnici ustano­ vitve prvega strokovnega društva bibliotekarjev v Italiji (ustanov­ ljeno ob 1. svetovnem kongresu za knjižnice in bibliografijo 1930) je začela izhajati v Rimu strokovna revija z gornjim naslovom. Vsako leto so izšle 4 številke, združene v dva (le leta 1956 v tri) snopiča, ka­ terih vsak ima povprečno 50 strani. Vsebina posameznih snopičev se giblje na ravni dobrih strokovnih glasil. Številke se predstavijo do­ k aj urejeno, s stalnimi rubrikami. Kot uvodni služijo znanstveni član­ ki z vseh področij (zgodovina knji­ ge in knjižnic, opisi večjih knjiž­ nic, katalogi, katalogizacije starih in novih fondov, m ladinska knji­ ževnost, sistem knjižnic in kadri, vrste knjižnic in njih delovanje, iz­ kušnje z obiskov po drugiih knjiž­ nicah, vezave, restavriranje itd.). Takih člankov ima vsak snopič po 3—5 in predstavljajo vsebinsko je­ dro revije. Takoj za tem sledijo novice »Iz življenja društva«, katerim se pridružuje rubrika »Iz življe­ nja in delovanje posameznih po­ krajinskih sekcij«. Celotno knjiž­ ničarsko omrežje Italije je namreč razdeljeno na sekcije, ki zajemajo naslednje pokrajine: S(ezione) del Piemonte, s. Loinbardia, s, del Ve- neto Orientalle e Venezia Giuliia, s. dol Veneto Oceidentale, Trenti no e Alto Adige, s. deli’Emilia, s. della Liguria, s. Laz.io e Umbria, s. del­ la Toscana, s, Abruzzo e Molise, s. della Cam pagna e della Calabria, e. della Sicil ia Orientale e Occiden- tale, s. della Sardegna) in ki se ne­ kako krijejo z uradnimi italijanski­ mi pokrajinami, le da so nekatere združene. Bolj ali m anj stalni so nekrologi. V drugem delu revije pa se zvr­ stijo poročila o domačih in tujih zborovanjih, kongresih, o UNESCO, FIAB, o tednih knjige itd. Od ča­ sa do časa se pojavijo zapiski in diskusije o posameznih problemih organizacije, kakor tudi iz stroke. Številko skoraj redno zaključuje, za nas kot kuriozum, krajši odlo­ mek iz kakega dela domačega ali tujega pisatelja, ki je povezan s knjigo, knjižnico alli čim podob­ nim. Posamezni odstavki so dokaj smiselno izbrani in ker imajo v se­ bi zrno resnice, ali jo prijetno in na lep načini razkrivajo, dosežejo več, kot pa sami po sebi predstav­ ljajo. Glasilo je živelo pet let. Zadnja številka je prinesla kot posebno prilogo društvena pravila. V dru­ štvu je prišlo kasneje ob spreje­ m anju novih pravili (ki bi jih bili morali potrditi na XII. kongresu italijanskih bibliotekarjev v Anco­ ni) do razcepa in s tem je prene­ hala izhajati tudi revija. Kot od­ govorni urednik je podpisan Ari­ stide Calderimi, od 4. letnika dalje pa kot urednik tudi Michelangelo Gallo. Mad važnejšimi strokovnimi član­ ki bi kazalo omeniti beležko o re­ stavriranju vezave (E. Casamassi- ma), o knjižnicah z umetnostno­ zgodovinskim gradivom v ZDA (L. Gremascoli), o katalogizaciji mo­ dernih rokopisov (trije članki, ki so jih prispevali T. Bulgarelli, A. Petrucci in A. Aliessa.nd rini), o mladinski književnosti v ZDA, o