List 30.
Glas iz Istre
v kmetijskih zadevah.
Letošnja zima nam je bila zelo ugodna za obiranje oljke; toda le malo malo smo jih nabrali, čuda manj od lani; zato se je pa tudi olje podražilo do 42 goldinarjev bariglja *) na debelo;   blizo 10 kraje, vsaka kvarta več velja od lani.
Oljka je v več krajih Istre dragocena hrana ljudska, ker jim ne služi le večidel za vsakdanjo zabeljo, temuč jim donasa tudi marsikteri forint  za odrajtvilo njihovih davkov.
Olj kine drevesa so nam zadnje leta do sile poginile. Kako, ker so potrebšine čedalje večje, ne bi terlo tudi čedalje   silniše siromaštvo   te kraje,   ako ne bode,   le
*) Barigla derži 96 kvart olja; v eni kvarti je za dobro dva krajcarja več olja, kakor ga gre v en funt; tako da pride iz ene barigle, dobre mere, 117 funtov oglja.                                Pis.
118
preveč na svojih prededov trud in delo zanašajoči Istrijan k pridnemu izrejevanju mladih oljičnih dreves zopet io zopet opominjan od verlih, za blagostan svoje domovine vnetih mož! Ali bi morebiti ne bilo dobro in koristno, da bi 55Novice" razjasnile ob kratkem, kakor ho od mnogih drugih dreves že učinile, izgojo in pri obdelovanji potrebno ekerb do oljke? **)
Vinska te rt a, druga krepka podpora Istrijana, razun enega dela Cičarije, kjer se ne nahaja, je po nekterih krajih, kakor smo se sami, žalibog še preveč prepričali* k veliki žalosti siromaških ljudi grozno posahnila pretekle leta, posebno stara loža. Ni drugega početi, kakor serčno in neprestojno mladega tersja saditi, ako se hoče saj za-namcom silna nadloga od vseh strani odveruiti in jim pokazati, da mu je potreba delati in se truditi, kdor hoče jesti.
Eno slabo leto za drugim, ena nadloga za drugo bi imela vendar enkrat ljudi predramiti, da bi se lotili od kraja, po izgledu drugih dežel, neprecenljive sadjoreje vsake verste, in ne bi v uemar puščali m ur vinih dreves za evilodc, kterih gojenje se, po lastnih naših malih skušnjah v Susnjevici, v Momjanu že pred 7 leti, s potrebno pazljivostjo povsod še zadosti spouaša. Oj! koliko neobdelanih krajev, zapuščenih in zanemarjenih tratin ne stoji semtertje po Istri, ktere bi, s sadunosnim drevjem zasajene, marsi-kteremu iz njegovega slabega stana, saj od ene strani, pomagale!
Naj potožim še o nekterih druzih napakah.
Ne ve se ceniti, ne dobro hraniti gnoj — veliki kmetijski zaklad; po vseh potih ga vidiš raztresenega od živine in od 1—; ne ve se za stranišča! Koliko se ga ne zgubi po taki nemarnosti, ki bi gotov dobiček donašal kmetijstvu! „Brate, jej in pij, dokler imaš, potlej pa križ čez usta", — to, to je gospodarstvo mnogih in mnogih, in odtod pride se več nepričakovanih zadreg pozimi in poleti, mermranje in tožba, da je Bog Istro pozabil.
Da ne govorim še naprej, le samo rečem: Vsakdanja marljivost, red v vseh rečeh, modro varčnost (šparanje) ob času obilnosti, skerbno rejo oljkinih, murvinih, vsake verste sadunosnih dreves, nasadbo silno potrebnih mladih tert, pridnišo živinorejo, skerb za dober in obilen gnoj, do-brovoljno pošiljanje otrok v šolo in k navku, pri vsem pa še zaupanje v milega Boga: to, to ti priporočam, dragi brate Istrijan, in brez dvombe se bo tvoj joh sčasoma spremenil v zadovoljnost in veselje, tvoj stan v boljši stan!
Da bi pač veljavni možje, kteri morejo k napredovanju te dežele kaj pripomoči, dobro prevdarili in premislili ta rodoljubni glas upijočega res v sili in potrebi; naj bi pa to resnico ne le samo v sercih občutili, temne z besedo, z izgledom in delom pokazali, da ta glasna želja ni padla na terdo skalo, ampak v dobro, rodovitno zemljo! Vsak začetek je težek, pa je toliko sladkeji konec.    Sajovec Jakob.
*) Prav rade,   ako nam kak   skušen   oljkorejec  pošlje kratek pa dober poduk.    Skusite, da ga dobimo!                              Vred.