Slovenska pediatrija 2022 | 195 Pregledni članek / Review article Izvleček Ankiloglosija je prirojena anomalija, za katero je značilna kratka podjezična vez (frenulum), ki lahko ovira gibanje jezi - ka in s tem povzroča težave pri dojenju. Definicija anomalije ni enotna, mnenja o kliničnem pomenu in zdravljenju anki- loglosije pa so različna. Kratko podjezično vez ima približno 0,1–12,1 % dojenčkov. Ankiloglosija lahko povzroča teža- ve pri hranjenju, požiranju in govorjenju. Svetovna zdrav- lstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja. Da bi dosegli ta cilj, moramo prepoznati dojenčke, ki imajo težave pri dojenju. Težave pri dojenju ima približno 25–44 % dojenčkov z ankiloglosijo. Razrešimo jih lahko že s pravilnim svetovanjem, ob neuspešnosti svetova- nja pa s preprostim posegom prekinitve kratke podjezične vezi – frenulotomijo. Ključne besede: ankiloglosija, dojenje, frenulotomija. Abstract Ankyloglossia (tongue-tie) is a congenital oral anomaly char - acterised by a short lingual frenulum, which may restrict tongue mobility and therefore cause breastfeeding prob- lems. The definition of ankyloglossia is not standardised, and there are varying opinions regarding its clinical significance and optimal management. It occurs in approximately 0.1% to 12.1% of infants. There is evidence that this condition can cause feeding, swallowing and speech problems. The World Health Organisation recommends exclusive breastfeeding for the first six months of life. Their statement places more responsibility on healthcare workers to identify infants with potential breastfeeding problems. Between 25% and 44% of infants with ankyloglossia experience breastfeeding prob- lems. The initial intervention for mothers breastfeeding infants with tongue-tie is lactation consultation. If breast- feeding problems continue, a procedure called frenulotomy is performed to release the frenulum. Key words: ankyloglossia, breastfeeding, frenulotomy Ankiloglosija in težave pri dojenju Ankyloglossia and breastfeeding problems Andreja Valcl Slovenska pediatrija 4/2022.indd 195 21/12/2022 21:26 196 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) Uvod Dojenje je optimalen način hranjenja dojenčkov, ki otroku in doječi materi prinaša številne prednosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pripo- roča izključno dojenje prvih šest mese - cev življenja. Zaradi pogostih težav pri dojenju pa delež izključno dojenih otrok ne dosega željenega cilja (1). Uspešno dojenje je odvisno od inte- rakcije med materjo in otrokom ter od usklajenega sesanja in požiranja pri otroku. Usklajeni morajo biti namreč gibi mišic lic, ustnic, jezika in ustnega neba. Prepoznavanje prednosti, ki jih ima dojenje za mater in za otroka, omo- goča osredotočenje na odpravo težav pri tistih novorojencih, pri katerih doje- nje ne steče. Mednje sodijo tudi novo- rojenci z ankiloglosijo. Za ankiloglosijo je značilna kratka, debela ali tesna podjezična vez (2), ki lahko povzroča težave pri dojenju in pristavljanju in boleče bradavice ter vodi v nezadostno pridobivanje tele sne mase (3). Težave pri dojenju ugotavlja- mo pri približno 25–44 % dojenčkov z ankiloglosijo (4). Ankiloglosijo lahko odpravimo z enostavnim kirurškim posegom – prekinitvijo podjezične vezi (t. i. frenulotomijo). Čeprav ankiloglosiji v strokovni in laični literaturi v zadnjih letih namenjajo veli- ko pozornosti, so anomalijo prepoznali že v daljni preteklosti. Že antični Grki so opravljali kirurške posege za razrešitev ankiloglosije, ki so jih izvajali tudi sto- letja kasneje, v srednjem veku (5). Do dvajsetega stoletja so poseg opravlja- le babice in zdravniki, a je postal manj pogost, ko se je v letih 1940–1950 kot norma uveljavilo hranjenje po steklenič - ki (6–8). Do konca 20. stoletja se je pogo - stost frenulotomije še zmanjšala (4). Po prepoznavi prednosti dojenja za mater in za otroka pa v letih 1980–1990 zaradi porasta dojenja ankiloglosiji ponovno posvečamo večjo pozornost (8). V zadnjih letih se je povečala težnja po prepoznavi ankiloglosije, zato je vse več zahtev po frenulotomiji. V leta 2017 opravljeni retrospektivni raziskavi so ugotovili, da se je število hospitalno diagnosticiranih primerov ankiloglo- sije v Združenih državah Amerike med letoma 1997 in 2012 s 3.934 povečalo na kar 32.837 . Hkrati je bistveno več - je tudi število frenulotomij, ki se je v omenjenem obdobju s 1.279 povečalo na 12.406 (9). Izsledki raziskav kažejo, da frenuloto- mije ne potrebujejo vsi dojenčki z anki- loglosijo, zato je ne moremo priporočiti brez posveta s svetovalko za dojenje. Pri neuspešnem dojenju oz. težavah pri dojenju je kljub upoštevanju nasve- tov svetovalke za dojenje in prepoznavi pomembnih težav pri dojenju ob jasni akiloglosiji na mestu kirurško ukrepanje. Definicija Ankiloglosija je prirojena anomalija, pri kateri kratka podjezična vez (frenu- lum) nepravilno pričvrsti jezik na ustno dno. Frenulum je pogosto pritrjen na konico jezika, kar onemogoča njego- vo gibljivost (10,11). Podjezična vez je dinamična struktura v sredinski liniji. Tvori jo guba fascije, ki je pritrjena na notranji lok mandibule in na ustnem dnu oblikuje diafragmi podobno struk- turo. Fascija se nahaja neposredno pod sluznico in se centralno zlije z vezivnim tkivom na ventralni strani jezika (12). Definicija ankiloglosije ni enotna. Neka- teri avtorji menijo, da je frenulum spre- menjen, ko je kratek in zadebeljen ter ko med izplazenjem jezika med apek- som jezika in ustnim dnom nastane srč - asta oblika. Druga značilnost, ki kaže na ankiloglosijo, je povezana z delo- vanjem jezika, ki ga ni mogoče izpla- ziti preko alveolnega grebena (10,11). Nekateri menijo, da gre za ankiloglosi- jo, ko je frenulum bolj obsežen kot obi - čajno in sega proti konici jezika (13). Obstaja tudi klasifikacija, ki patološki frenulum opredeljuje kot debel, tesen in kratek (14). Nekateri menijo, da je bolezensko spremenjen frenulum kra- tek in prekomerno pritrjen (15). Epidemiologija V literaturi ocenjena razširjenost (pre- valenca) ankiloglosije je 0,1–12,1 % (9). Glavni razlog za širok razpon je odsotnost enotne definicije. V raziska- vah pri novorojenčkih je namreč višja (1,7–12,1 %) kot v raziskavah pri otro- cih, mladostnikih in odraslih (0,1–2,1 %) (16–25). Sklepamo torej lahko, da se nekatere blažje oblike ankiloglosije raz- rešijo spontano, kar pojasnjuje razlike v razširjenosti pri različnih starostnih skupinah. V Sloveniji so na voljo podatki iz Splo- šne bolnišnice Celje za obdobje 2000– 2005, ki kažejo, da je pri novorojenčkih pojavnost (incidenca) ankiloglosije 2–3 % (26). Podatki letnih strokovnih poročil Enote za neonatologijo Oddel- ka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slo- venj Gradec med leti 2019 in 2021 pa kažejo, da pojavnost ankiloglosije zna- ša 3,9–5,4 % (27–29). Ugotavljamo tudi razliko v pojavnosti med spoloma. Po razpoložljivih podat- kih je ankiloglosija bolj pogosta pri deč- kih (razmerje dečki : deklice 1,5–2,6 : 1) (17,21,22,24), čeprav v nekaterih raz- iskavah navajajo, da je pojavnost pri dečkih in deklicah podobna (23) ali pri dečkih celo manjša (20). Etiologija V zgodnjem embrionalnem razvoju je cel jezik povezan z ustnim dnom. Jezik se povsem izoblikuje do konca druge - ga meseca znotrajmaterničnega življe- nja. Apoptoza celic in proces resorpcije jezik sprostita, zato kot ostanek zače- tne povezave ostane zgolj frenulum. Ankiloglosija je najverjetneje posledi- ca motnje v programirani celični smrti. Podjezična vez z rastjo in razvojem otroka postaja manj izrazita, na kar vplivata rast alveolnega grebena in viši- na izraslih zob (30). Etiologija ankiloglosije ni povsem pojas- njena. V nekaterih primerih gre sicer za dedno komponento, v večini primerov Slovenska pediatrija 4/2022.indd 196 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 197 pa ankiloglosije ne moremo genetsko pojasniti, saj se pojavlja sporadično. Mutacije v transkripcijskem dejavniku T-box (TBX22) lahko vodijo v dedno, na kromosom X vezano ankiloglosijo z raz- cepom ustnice, neba ali hipodontijo ali brez omenjenih stanj (31). Orodja za objektivno oceno ankiloglosije Leta 2004 je ameriški otroški zobozdravnik Kotlow oblikoval klasifi- kacijski sistem za oceno ankiloglosije pri dojenčkih (Klasifikacijski sistem po Kotlowu) in leta 2011 objavil prenov- ljeno verzijo za otroke v starosti 2,5–5 let (32). Ankiloglosijo je glede na mesto pritrditve frenuluma na jezik razvrstil v štiri razrede. V razredu I je frenulum pri - trjen v bližini konice jezika, v razredu IV pa v bližini posteriornega predela jezi- ka (33). Razred I in razred II opredeljuje kot anteriorno ankiloglosijo, razred III in razred IV pa kot posteriorno ankilog- losijo. Dojenje je lahko ovirano pri anki- loglosiji razredov II, III in IV (32). Podobno je Coryllos s sod. leta 2004 razvil klasifikacijo, ki temelji na mestu pritrditve frenuluma. Tudi Coryllosova klasifikacija ima štiri razrede. Razred I in razred II sta anteriorna ankiloglosi- ja, razred III in razred IV pa posteriorna ankiloglosija. Osnovna razlika med klasifikacijama je v natančnosti meritev, po katerih razliku- jemo podtipe, obe klasifikaciji pa teme- ljita na anatomskih značilnostih in se ne opredelita glede funkcije jezika (34). Orodje za oceno funkcije jezičnega fre- nuluma je leta 1933 razvila tudi ame- riška strokovnjakinja za dojenje dr. Alison Hazelbaker (angl. The Hazelba- ker Assessment Tool for Lingual Frenu- lum Function, HATLFF) in ga revidirala leta 2010. S klasifikacijo HATLFF ocenju- jemo pet anatomskih značilnosti jezika in sedem funkcionalnih značilnosti jezi- ka. Vsako značilnost ovrednotimo s toč- kami od 0 do 2, največje skupno število točk pa je 24 točk. Frenulotomijo pripo- ročamo, če je ocena funkcije jezika 10 točk ali manj oz. ocena anatomije jezika 7 točk ali manj (35). Omenjeno orodje je zaradi kompleksnosti težko vpeljati v klinično prakso. Zaradi omejitev obstoječih orodij je Ingram s sod. leta 2015 razvil Bristol- sko ocenjevalno lestvico jezika (angl. Bristol Tongue Assessment Tool, BTAT). Avtorji so skušali razviti orodje, ki bi bilo preprosto za uporabo in bi ocenilo funkcijo jezika ter se objektivno opre- delilo do smiselnosti frenulotomije. Z orodjem BTAT ocenjujemo štiri značil- nosti jezika: i) izgled jezika, ii) pritrdi- tev jezika na dlesen, iii) dvig jezika in iv) izplazenje jezika. Vsako značilnost ovrednotimo s točkami od 0 do 2, naj- večje skupno število točk pa je 8. Sku- p n a o c e n a 0– 3 t o č k e p o m e n i h u d o oslabljenost funkcije jezika. Orodje BTAT so primerjali z orodjem HATLFF in ugotovili statistično značilno pove- zanost (p < 0,001), pri čemer je lestvica BTAT bistveno bolj enostavna za upo- rabo (4). Na podlagi lestvice BTAT so razvili sli- kovno orodje TABBY (angl. The Tongu- e-tie and Breastfed Babies). Vsebuje 12 slik, ki prikazujejo izgled dojenčkovega jezika, pritrjenost na dlesen in njegovo gibljivost. Orodje TABBY je enostavno za uporabo in se z orodjem BTAT ujema v kar 97,7 %. Skupna ocena 8 pomeni normalno funkcijo jezika, 7 ali 6 mejno funkcijo jezika, 5 ali manj pa zmanjšano funkcijo jezika. Pri odločanju o frenulo- tomiji moramo oceniti tudi dojenje (36). Ankiloglosija in težave pri dojenju Večina dojenčkov z ankiloglosijo pri dojenju nima težav (18). Težave pri dojen j u, ki se od raža jo k o t t eža v e s sesanjem ali boleče bradavice pri mate - ri, imajo dojenčki z ankiloglosijo bistve- no bolj pogosto (25–44 %) kot dojenčki brez nje (3 %) (4,17,18). Jezik med dojenjem pomaga pri vleku celotne bradavice in kolobarja v otro - kova usta in zadrži mleko pred poži- ranjem. Omogoča tudi kombinacijo kompresije in sesanja bradavice. Pre- kratek frenulum moti potek dojenja, saj preprečuje, da bi se jezik dvignil, izteg- nil in oblikoval v žleb. Otrok ne more izplaziti jezika preko roba spodnjega alveolnega grebena, jezik dobi srčas- to obliko in dojenček pri odprtih ustih z vrhom jezika ne doseže ustnega neba (26). Brez popolne gibljivosti jezika ne more zadržati zadostnega dela brada- vice in kolobarja v ustih, kar pomeni, da je prisesan plitvo. To kompenzira tako, da poveča vlek in pritisk na vrh brada- vice, s čimer zadrži bradavico v ustih. Tehnika in ritem sesanja sta spremenje- na, pristavljanje pa moteno. Ob dojenju je povečano mišično delo, podoj je dol- gotrajnejši in med podoji preteče manj časa. Pri otroku zmanjšuje učinkovi- tost dojenja, pri materi pa povzroča boleče prsne bradavice in ovira refleks praznjenja dojke, pojavita pa se lahko tudi utrujenost in vznemirjenost. Slabo sesanje in s tem premajhen vnos mle- ka lahko pri izključno dojenem dojenč- ku vodita v nezadostno pridobivanje telesne mase (17,37). Kljub začetni želji po dojenju neučinkovito in boleče doje- nje neredko povzroči, da se mati odlo- či za hranjenje po steklenički. Matere otrok z ankiloglosijo namreč nimajo zgolj bolečin, ampak so tudi v veliki čustveni stiski (38,39,40). Zdravljenje Mati, ki doji otroka z ankiloglosijo, pot- rebuje ustrezno svetovanje, po mož- nosti svetovalke za dojenje, ki lahko pomaga pri pristavljanju bradavice globlje v usta, s čimer se zmanjša pri - tisk na vrh bradavice in bolečina (41). Če svetovanje ne prinese uspeha, lahko opravimo poseg, ki sprosti frenulum, t. i. frenulotomijo. Frenulotomijo lahko izvedemo ambulantno ali v bolnišnici. V tujini jo opravljajo izkušeni pediatri, neonatologi, maksilofacialni kirurgi in stomatologi (38–44). Pred posegom pri otroku vedno ocenimo morebitno pri- Slovenska pediatrija 4/2022.indd 197 21/12/2022 21:26 198 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) sotnost motnje strjevanja krvi (anam- neza motnje strjevanja krvi v družini) in preverimo, ali je ob rojstvu prejel vita- min K (45). Če poseg opravimo v prvih tednih življenja, anestezija ni potrebna (39). Za lajšanje bolečine priporočamo oralno dajanje saharoze dve minuti pred posegom. Otroka pred posegom ne hranimo. Zavijemo ga v odejo in ga položimo na osvetljeno ogrevalno mizi- co. Potem, ko dvignemo jezik in prika- žemo frenulum, z ravnimi sterilnimi škarjami frenulum prerežemo do jezi- ka (43,44). Pri tem moramo paziti, da ne poškodujemo podjezičnih žlez slinavk (39). Ker je frenulum običajno tanek, hitro dosežemo hemostazo. Postopek traja le 30 sekund do nekaj minut in ga dojenčki dobro prenesejo (38–44). Po posegu vedno ocenimo krvavitev, bole- čino in okužbo ter na omenjene redke, a m o ž n e z a p l e t e o p o z o r i m o st a rš e . Neposredno po posegu je dojenčku omogočeno dojenje (46). Zaradi odsotnosti validiranih orodij za oceno ankiloglosije pred frenulotomi- jo in po njej ter zaradi majhnega števila randomiziranih kontroliranih raziskav je še vedno prisoten dvom o učinkovi- tosti posega. V nedavnih randomizira- nih kontroliranih raziskavah o zgodnji frenulotomiji pri dojenih otrocih potr- jujejo, da poseg takoj olajša bolečino v bradavici pri materi, poročajo pa tudi o bolj učinkovitem pridobivanju telesne mase pri otroku ter o bolj učinkovitem in dolgotrajnejšem dojenju (38–40,43). Zaključek V preglednem prispevku razkrivamo, da je na področju ankiloglosije in težav pri dojenju potrebnih več raziskav, saj veliko otrok z ankilogosijo pri dojenju nima težav. Pa vendar izsledki obstoje- čih raziskav potrjujejo, da spremenje- na podjezična vez pogosto povzroča teža ve pri sesanju in vodi v prezgo - dnje prenehanje dojenja. Ankiloglosi- jo moramo torej čim prej prepoznati, saj lahko ponudimo ustrezno pomoč pri dojenju in se odločimo o smiselno- sti kirurškega zdravljenja, kar povečuje uspešnost dojenja. Vse to pa zmanjšuje verjetnost zgodnjega prenehanja doje- nja, ki je odločilno za otrokovo in mate - rino zdravje. Smiselno je torej, da razmislimo o uvedbi presejanja ankiloglosije v rutin- ski protokol obravnave novorojenca v porodnišnicah, pred tem pa seveda standardiziramo orodja in ocenjeval- ne lestvice za postavitev diagnoze. Na ta način bi lahko morda ponudili nove dokaze o vlogi ankiloglosije pri dojenju, ki bi jih natančneje ovrednotili v nadalj - njih raziskavah. Literatura 1. Victora CG, Bahl R, Barros AJ, França GV, Horton S, Krasevec J, et al. Lancet Breastfeeding Series Group. Breastfeeding in the 21st century: epidemiology, mech- anisms, and lifelong effect. Lancet 2016; 387: 475–90. 2. O‘Shea JE, Foster JP, O‘Donnell CP, Breathnach D, Jacobs SE, Todd DA, et al. Frenotomy for tongue-tie in newborn infants. Cochrane Database Syst Rev 2017; 11; 3(3): CD011065. 3. Merritt L. The effect of tongue-tie and lip-tie on breastfeeding. J Nurse Pract 2019; 15: 356–60. 4. Ingram J, Johnson D, Copeland M, Churchill C, Tay - lor H, Emond A. The development of a tongue assess- ment tool to assist with tongue-tie identification. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2015; 100(4): F344–8. 5. Obladen M. Much ado about nothing: Two Millenia of controversy on tongue-tie. Neonatology 2010; 97(2): 83–9. 6. Hogan M, Westcott C, Griffiths M. Randomized, controlled trial of division of tongue-tie in infants with feeding problems. J Paediatr Child Health 2005; 41(5– 6): 246–50. 7. Muldoon K, Gallagher L, McGuinness D, Smith V. Effect of frenotomy on breastfeeding variables in infants with ankyloglossia (tongue-tie): a prospective before and after cohort study. BMC Pregnancy Child- birth 2017; 13; 17(1): 373. 8. Steehler MW, Steehler MK, Harley EH. A retrospec - tive review of frenotomy in neonates and infants with feeding difficulties. Int J Pediatr Otorhinolaryngol 2012; 76(9): 1236–40. 9. Walsh J, Tunkel D. Diagnosis and Treatment of Ankyloglossia in Newborns and Infants: A Review. JAMA Otolaryngol Head Neck Surg 2017; 143(10): 1032–9. 10. Francis DO, Krishnaswami S, McPheeters M. Treat- ment of Ankyloglossia and Breastfeeding Outcomes: A Systematic Review. Pediatrics 2015; 135 (6): e1458–66. 11. Hentschel R. Breastfeeding problems should be the only relevant criteria for deciding whether to carry out a frenotomy in infancy. Acta Paediatr 2018; 107(10): 1697–701. 12. Mills N, Pransky SM, Geddes DT, Mirjalili SA. What is a tongue tie? Defining the anatomy of the in-situ lingual frenulum. Clin Anat 2019; 32(6): 749–61. 13. Srinivasan A, Dobrich C, Mitnick H, Feldman P. Ankyloglossia in breastfeeding infants: the effect of frenotomy on maternal nipple pain and latch. Breast - feed Med 2006; 1(4): 216–24. 14. Buryk M, Bloom D, Shope T. Efficacy of neonatal release of ankyloglossia: a randomized trial. Pediatrics 2011; 128(2): 280–8. 15. Dollberg S, Botzer E, Grunis E, Mimouni FB. Imme - diate nipple pain relief after frenotomy in breast-fed infants with ankyloglossia: a randomized, prospective study. J Pediatr Surg 2006; 41(9): 1598–600. 16. Garcia Pola MJ, Gonzalez Garcia M, Garcia Martin JM, Gallas M, Seoane Lesto´ n J. A study of patholo- gy associated with short lingual frenum. ASDC J Dent Child 2002; 69: 59–62. 17. Ballard JL, Auer CE, Khoury JC. Ankyloglossia: Assessment, incidence, and effect of frenuloplasty on the breastfeeding dyad. Pediatrics 2002; 110: e63. 18. Messner AH, Lalakea ML, Aby J, Macmahon J, Bair E. Ankyloglossia: Incidence and associated feeding dif - ficulties. Arch Otolaryngol Head Neck Surg 2000; 126: 36–9. 19. Garcia-Pola MJ, Garcia-Martin JM, Gonzalez-Garcia M. Prevalence of oral lesions in the 6-year-old pediat- ric population of Oviedo (Spain). Med Oral 2002; 7(3): 184–91. 20. Vörös-Balog T, Vincze N, Bánóczy J. Prevalence of tongue lesions in Hungarian children. Oral Dis 2003; 9(2): 84–7. 21. Cinar F, Onat N. Prevalence and consequences of a forgotten entity: Ankyloglossia. Plast Reconstr Surg 2005; 115: 355–6. 22. Ellehauge E, Jensen JS, Grønhøj C, Hjuler T. Trends of ankyloglossia and lingual frenotomy in hospital set - tings among children in Denmark. Dan Med J 2020; 67 (5): 01200051. 23. Mumcu G, Cimilli H, Sur H, Hayran O, Atalay T. Prev - alence and distribution of oral lesions: A crosssectional study in Turkey. Oral Dis 2005; 11: 81–7. 24. Ricke LA, Baker NJ, Madlon-Kay DJ, DeFor TA. New- born tongue-tie: Prevalence and effect on breastfeed - ing. J Am Board Fam Pract 2005; 18: 1–7. 25. Ugar-Cankal D, Denizci S, Hocaoglu T. Prevalence of tongue lesions among Turkish schoolchildren. Saudi Med J 2005; 26: 1962–7. 26. Felc Z, Žerdoner D. Priraščen jezik pri novorojenč - ku in dojenje. Zdrav Vestn 2007, 76: I-9–12. 27. Zapušek J. Letno poročilo Enote za neonatologijo Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gra- dec za leto 2019. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec; 2020. 28. Valcl A. Letno poročilo Enote za neonatologijo Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gra- dec za leto 2020. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec; 2021. 29. Valcl A. Letno poročilo Enote za neonatologijo Odd- elka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za leto 2021. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec; 2022. 30. Wright JE. Tongue-tie. J Pediatr Child Health 1995; 31(4): 276–8. 31. Kantaputra PN, Paramee M, Kaewkhampa A, Hoshino A, Lees M, McEntagart M, et al. Cleft lip with cleft palate, ankyloglossia, and hypodontia are asso- ciated with TBX22 mutations. J Dent Res 2011; 90(4): 450–5. 32. Kotlow L. Diagnosis and treatment of ankyloglos- sia and tied maxillary fraenum in infants using Er:YAG and 1064 diode lasers. Eur Arch Paediatr Dent 2011; 12(2): 106–12. 33. Kotlow LA. Oral diagnosis of abnormal frenum attachments in neonates and infants: Evaluation and treatment of the maxillary and lingual frenum using the erbium: YAG laser. J Pediatr Dent 2004; 10(3). 34. Coryllos EV, Genna CW, Salloum AC. Congenital tongue-tie and its impact on breastfeeding. Pediatrics 2004; 1–6. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 198 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 199 35. Hazelbaker AK. Tongue-tie morphogenesis, impact, assessment and treatment. Aidan & Eva Press; 2010. 36. Ingram J, Copeland M, Johnson D, Emond A. The development and evaluation of a picture tongue assessment tool for tongue-tie in breastfed babies (TABBY). Int Breastfeed J 2019; 16; 14: 31. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31346346/ . 37. Forlenza GP, Paradise Black NM, McNamara EG, Sullivan SE. Ankyloglossia, exclusive breastfeeding, and failure to thrive. Pediatrics 2010; 125(6): e1500–4. 38. Emond A, Ingram J, Johnson D, Blair P, Whitelaw A, Copeland M, et al. Randomised controlled trial of early frenotomy in breastfed infants with mild-moderate tongue-tie. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2014; 99(3): F189–95. 39. Miranda B, Milroy C. A quick snip—a study of the impact of outpatient tongue tie release on neonatal growth and breastfeeding. J Plast Reconstr Aesthet Surg 2010; 63 (9): e683–5. 40. Sethi N, Smith D, Kortequee S, Ward V, Clark S. Benefits of frenulotomy in infants with ankyloglossia. Int J Pediatr Otorhinolaryngol 2013; 77(5): 762–5. 41. West D. Tongue tie and the breastfed baby. Breast- feeding Today 2011; 9(9): 16–9. 42. Berry J, Griffiths M, Westcott C. A double-blind, randomized, controlled trial of tongue-tie division and its immediate effect on breastfeeding. Breastfeed Med 2012; 7(3): 189–93. 43. Buryk M, Bloom D, Shope T. Efficacy of neonatal release of ankyloglossia: a randomized trial. Pediatrics. 2012; 128(2): 280–8. 44. Junqueira MA, Cunha NN, Costa e Silva LL, Araújo LB, Moretti AB, Couto Filho CE, et al. Surgical tech - niques for the treatment of ankyloglossia in children: a case series. J Appl Oral Sci 2014; 22(3): 241–8. 45. Sane VD, Pawar S, Modi S, Saddiwal R, Khade M, Tendulkar H. Is use of laser really essential for release of tongue-tie? J Craniofac Surg 2014; 25(3): e279–80. 46. Manipon C. Ankyloglossia and the Breastfeeding Infant: Assessment and Intervention. Adv Neonatal Care 2016; 16(2): 108–13. Andreja Valcl, dr. med. Oddelek za pediatrijo, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Slovenj Gradec, Slovenija e-naslov: andreja.valcl@sb-sg.si prispelo / received: 14. 8. 2022 sprejeto / accepted: 20. 11. 2022 Valcl A. Ankiloglosija in težave pri dojenju. Slov Pedi- atr 2022; 29(4): 195−199. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2022-4-04. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 199 21/12/2022 21:26