Dopisi. Iz Maribora. S 1. aprilom t. 1. začne izhajati nov list pod imenom: Slovenski vinorejec, list za sadje- in vinorejstvo in kletarstvo. Pisal bode o omenjenili gospodarskih strokali, bojeval se proti ponarejalcem vina (ki so le fabrikanti, a ne vinorejci) in proti žganju, oziral se pa tudi na hmeljarstvo, vinorejce pa bode seznanjeval z vinsko kupčijo, vinsko ceno, knpci itd. Cena listu je 3 fi. na leto. Kdor pošlje denarjev za 10 naročnikov, dobi za isto dobo list zastonj. Narocnina se pošlje: opravuištvu Slovenskega vinorejca v Mariboru, v Tegetlaofovej ulici štev. 17. Kedar več poizvemo, poročamo podrobneje! — Zadnjič je bilo krivo zapisano, da stane pri zidanji nove kaznilnice zidarsko delo lO.UOO fl. kamenosekarsko 1000 fl. in tesarsko 1000 fl. Toliko znašajo svote za vadij, ki ga ima podjetnik za dotična dela položiti. — Čitalnica je menda za letos sklenila svoje ,,jour fixe". Zgodilo je se to z vrlo marljivim in zanimivim govorom č. g. dr. Mlakarja zadnjo nedeljo o ,,spiritizmu", za kar so mu številni čitalničarji bili prav hvaležni. Kazalo bi, da bi čitalniearji napravili letos skupne izlete v Ruše, sv. Ilj, Jarenino, sv. Martin itd. Iz Spodnjege Koroškega. (Nemške šoleinslovenski otroci.) V našej okolici so eno, dve, tri, štiri in celo pet razredne šole, pa od prve do zadnje nemški poduk. Nekega dne so gosp. katehet enga fantiča iz pervega razreda vprašali rekoč: Was sind die Engel ? fant ali deček se odreže, die engel sind purgermeister, si liaben ferstand uad bilen aber kajne bajber. Gospod K. fanta pogledajo in mislijo, fant je nalašč tako odgovoril. Ga vprašajo še enkrat, was sind die Engel ? Fant je zopet tako odgovoril, pa ne tako s korajžo ko poprej. Gospod K. fantu recejo, povej mi slovensko, was ist ein purer geist ? Fant se je začel jokati iu je djal, to ne vem, jaz sem mislil, da je purgergeist gospod purgermeister. Za kazen je fant moral desetkrat popisati. die engel sind pure Geister itd. pa ne purgermajster. Tako se koroškim otrokom v koroškej šoli godi. Ce slovenski katekizem ima, ga pa brati ne zna. Iz Guštanja. (Slovenec Slovencu po nemško piše.) Blizu štajerske meje je nek lovski najemnik svojemu strelcu, ko mu je liotel euega lisjaka zamoKati, pisal sledeče: Ich gebe dir zu wisen, das du frier ein Tag Fuks geschossen. liast won habe Ich herunter bin kegomen warum hast mir gegeben die Fuks so terft nicht mehr jagen in meinem drefire so werde dich gleich Klagen und habe ich Schonn anderu jeger auf Scktelt Scbau ich und du seimer gewesen kammeratten warum hast du mir niht gesagt won Fuks und wo dir wert ist das mir ganst niht geben wol alter gammeratten seimer und mir wollen so betrigen du Mit ohahtungswol. . . . Jaht bechter". — A. K.— Tako koroški Slovenci pisati znajo, kateri so v nemške šole hodili. Nemci so od tega pisma ,,original" v roke dobili, in se mu prav debelo smejali. Star agent. Iz Gradca. (Javna zaivala.) Podpiralni zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci so za leto 1883/84 darovati blagovolili -. visoka deželna zbora kranjski in štirski po 100 gl., slavna posojilnica v Mariboru 50 gld., gosp. dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji 20 gld., gospoda dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku in dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicali, po 10 gld., gosp. dr. Žižek, zdravnik v Gradci, 6 gld., gospodje dr. Jos. Gregl, zobolečnik v Gradci, dr. Gr. Krek, c. kr. vseučiliščui profesor v Gradei, dr. Janko Sernec, odvetnik v Hariborn, dr. prava Juraj Sterbenc, župnik in deželni poslanec v Hrenovicah, in dr. J. Vargka, c. kr. useučiliščni profesor v Gradci, po 5 gld., gospoda dr. Rudolf Globočnik v Gradci in Davorin Meško, kooperator pri sv. Barbari v Halozah, po 3 gld., gospod v. Benedikt Sckludes, gimn. profesor v Št. Paulu na Koroškem, 2 gld. in gospod J. Bradaška, kr. upok. gim. vodja v Gradci, 1 gld. — Za vse te preblage darove izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora imeuovane zaloge v imenu vseh onih, koji uživajo dobroto tega zavoda, javno najiskrenejšo zahvalo. Bog plati! Dr. Greg. Krek, c. kr. vseučiliščni profesor, t. č. predsednik, s. r. Josip Lendovšek, n. gimnazijalni učitelj, t. č. blagajnik, s r. Janko Bezjak, stud. phil., t. č. tajnik, s. r. Od Device Marije v Puščavi. Prav željno smo pričakovali poštenega in pravičnega krčmarja blizo cerkve sv. Ane. Zakaj če je clovek prišel lačen in žejen pa ni bilo za dobiti kaj. Posebno ob shodih je navrelo časih mnogo ljudstva od daljnik krajev, ki so zaktevali jesti, piti in prenočiti pa ni bilo druga kakor ta beseda: nimamo. Sedaj smo dobili pridnega krčmarja, ki toči dobro pijačo in postreže vsakemu prav vrlo. Tukaj potepljejo se agenti in ponujajo knjige in table, pa so vse tpredrage in še po vsebini malo vredne. Pokažite taidm agentom dveri in si rajši naročite Slovenskega Gospodarja. Od Drave. (Sul vereinerjem pod nos.) Muttersprache, Mutterlaut. wie klingst dLi so wunderbar! Te besedice nemškega pesnika mi pridejo večkrat na misel in me tako rekoč silijo izraziti sledečo misel: z veseljem pogledujem otročice, kateri so še le pred komaj četrt letom vstopili v šolo; prijetno mi doni v ušesih že gladko jim tekoči materni jezik; a zopet mi druga misel kali moje veselje. Vidim namreč med otroki, katere je slovenska mati rodila, tudi jako majhno število (4) šolaric, katerim zibelka ni na slovenski zemlji tekla, kateri so mi vendar ravno tako Ijubi, rekel bi še ljubši, kakor ednaki mi v krvi. Marsikteri bi vendar tukaj vprašal zakaj? Žalost me namreč obhaja, kedar pomislim, da sem primoran v tujem jeziku jira prvo podlago k poznejšemu življeuju dajati. A kakšna je ta podlaga ? Le slab viker, in razrušeno je vse. Kako vendar more misliti učitelj, kako mu vendar more biti pri srci, ako celi množici slovenskih. otrok zabija v nemškem jeziku vednosti v glavo? In če še je ta učitelj sam slovenske krvi! Ali ga ne gane sladka materina beseda, s katero so mu otroci primorani odgovarjati. še večkrat ga povprašati ? Ali ga ne boli srce, kedar pomisli, da on svojenm narodu ovira uapredovanje ? Mislim, da kakor se ne dajo duševne moči nemškega otroka s slovenskimi besedami buditi, da ravno tako mora slo- venski otrok zabit ostati, če se mu v šoli naenkrat materni jezik z nemškim nadomestuje. Slavni grški pedagog Sokrat pravi, da je vednost nekaj v duši spečega, kar se pa lahko a vprašanji vzbudi. A kako pa se mora to zgoditi, če otrok vprašanja ne razume? Iz tega majhnega izgleda, akoravno v nasprotnem pomenu, se lahko razvidi, kakšen vspek pač mora imeti delovanje učiteljev na šolah nemškega ..šulvereina".