25. številka,.____Ljubljana,	19.	junija,_____il	leto	1874
Slovenski T ednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List veljš, za celo leto 2 flld. 80 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „N4rodni tis I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov. || karni“ v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
Konfesijonalne postave.
(Dalje.)
VI. Glede farnih občin.
§. 35. Vsi katoličani istega obreda, ki stanujejo v fari, so farna občina. Vjo kako cerkveno reč zadevajoče pravica in dolžnosti, katere so v postavah občinam izročene ali jim naložene, tičejo farnim občinam. Le pa-tronatne pravice zamore tudi županija kot taka imeti.
§. 36. Ako nema kaka farna občina za svoje cerkvene potrebe zadosti lastnega premoženja ali drugih cerkvenih pripomočkov, pokrije se pomankanje z nakladami na farane.
§. 37. Natanjčneje predpise o ustanovitvi in zastopu farnih občin, in kako 8e imajo njih opravila opravljati, prinese posebna postava.
VII. Gledč prava do cerkvenega premoženja.
§. 38. Na gospodarjenje s cerkvenim premoženjem bo država sploh tako gledala in ga varovala, kakor gleda na splošno koristne ustanove (stiftenge). Državno oskrb-ništvo za bogočastje ima zlasti to pravico nadzorovati, da se ohrani stalno premoženje raznih cerkev in cerkvenih zavodov; ono se sme vsak čas prepričati, ali de obstoji to premoženje in ima, kar je potrebno, upotiti, da se zopet pridobi, od česar se je poizvedelo, da manjka.
Odločbe državljanskega zakonika oblasti in drugih privatno pravnih razmer, so tudi pri premoženji vseh cerkev in prebend mero-
dajne, in nastale pravde imajo razsojevati sodnije.
§. 39. Pri vseh cerkvah in cerkvenih zavodih ima se njih premoženje od premoženja prebend ločiti, po tem posebno oskrbovati in zaračunjati.
§. 40. Za vse pravne dolžnosti, za katere stoji cerkveno ali prebendno premoženje, imajo se pred vsem porabiti dohodki, in še le kedar isti ne zadostujejo, sme se načeti stalno premoženje.
Ako so pa razen cerkvenega ali preben-dnega premoženja še drugi zavezanci, sme se za izvršitev te dolžnosti porabiti le tisti del stalnega premoženja, čegar dohodki nijso potrebni za tekoče potrebščine, cerkve ali prebende. Ostalo imajo drugi zavezanci po razmeri svojih dolžnostij dajati.
§. 41. Premoženje cerkev in njihovih cerkvenih zavodov (ustanov in enacih) oskrbovati gre sploh cerkvenemu predstojniku pa zastopu tistih, kateri so, če premoženje ne zadostuje, zavezani, da pokrivajo stroške za cerkvene potrebščine, in stojijo le podporno za dolžnosti cerkve ali cerkvenih zavodov.
§. 42. Vsled tega v paragr. 41. omenjenega načela imajo premoženje farnih cerkev skupaj oskrbovati farni predstojnik, farna občina in cerkveni patron.
§. 43. To v paragrafih 41. in 42. postavljeno načelo bo natanjčneje izpeljala posebna postava.
§. 44. Premoženje škofijstev, kapitelnov pa samostanov se bo tudi dalje oskrbovalo po dosedanjih statutnih predpisih, brez škode pa državne pravice do nadzorovanja (§. 38),
§. 45. Mej mejami prej omenjenih odločeb ostane škofom in njihovim namestnikom na oskrbovanje cerkvenega v njihovih vladikono-vinah ležečega premoženja tisti upliv, kateri jim po cerkvenih predpisih tiče, vendar pa vedno z ozirom na to, da ti cerkveni predpisi ne nasprotujejo državnim postavam.
§. 46. Prebendno premoženje oskrbujejo duhovni, uživalci prebende, patronu gre pravica nadzorovanja, škofom in državi pa pravica višega nadzorstva po §. 38.
Postavni predpisi, po katerih imajo farne občine skrbeti za prebendna poslopja, ostanejo v veljavi.
§. 47. Čisto cerkvene ustanove oskrbujejo slej ko prej cerkvene oblasti. Dvombe o tem, ali je kaka ustanova čisto cerkvena ali ne, razsoduje v zadnji instanci minister bogočastja.
§. 48. Da veljajo pisma o pravnih opravilih za cerkev ali za kak cerkveni zavo d, treba je, da ga podpišejo cerkveni predstojnik in vsaj dva uda v §. 41. omenjenega zastopa.
§. 49. Znamenite spremenitve v bistvu cerkvenega, prebendnega in ustanovnega premoženja morajo se neutegoma naznaniti državnemu oskrbništvu bogočastja.
§. 50. Kedar se ima cerkveno in prebendno premoženje, ali premoženje cerkvenih zavodov (ustanov in enacih) plodonosno rabiti in obračati, so, kar se tiče načina in pogojev za varnost, merodajni tisti predpisi, ki veljajo v prid osob, katere uživajo posebno postavno varstvo.
Pri vzajemni podpori mej cerkvami iste vladikovine pripustljivi so izjemni iz posebno važnih uzrokov, treba je pa, da se o tem porazumete državno oskrbništvo za bogočastje in škofijstvo.
§. 51. Premoženje katoliških cerkev, prebend in duhovskih zavodov oddajati ali obteževati sme se slej ko prej le po odločbah miniterjalnih ukazov 20. junija 1860. (drž. zak. štev. 162) in 13. julija 1860. (drž zak. štev. 175), izvzemši oni predpis, vsled katerega takošne opravila potrebujejo dovolitve papeževe kurije.
§. 52. Dokler se ne izdajo posebne postave o oskrbovanji cekvenega in prebendnega premoženja (§§. 37. in 43) imajo se da so izpeljejo odločbe te postave, po ukazih izdajati potrebni predpisi.
§. 53. Ako prestane kaka posamezna cerkvena skupnost ali tak zavod, ki sta sa-mostalno imela svoje premoženje; zapade to premoženje verskemu zakladu, če ustanovna pisma ne ukazujejo kaj druzega.
§. 54. Če se da po več letnih ostankih iz dohodkov cerkvenega premoženja gotovo skleniti, da nij treba celega premoženja za odločeni cerkveni namen, zamore državno oskrbništvo za bogočastje po zaslišanji do-tičnega škofijstva ukazati, da se tisti del premoženja, kateri je na čez primeren letni m ostankom, nakloni drugim cerkvenim namenom, za katere nij zadostne založbe. Vendar se pa v takem slučaji ne sme kratiti uže pridobljena pravica kake cerkvene osobe. Nikdar se tudi ne smejo stako naredbo prestopiti odločbe dokazljive po ustanovnem pismu.
§. 55. Prepire o dolžnosti, skladati za bogočastne namene, razsojujejo politične ob-lastnije po redni vrsti, če se davščina terja od koga kot Občinarja kake cerkvene občine; ako se pa to tirja na podlagi posebnega pravnega imena, pristojne so sodnije. Terja se pa davščina iz patronatnega imena, pristojne so v takih pravdah oblastnije omenjene v §. 33. in 34.
§. 56. V kakoršnih koli prepirih o davščinah za bogočastne namene imajo adm inis-trativne oblastnije, če to zahtevajo nujne potrebe dušnega pastirstva, pravico, vse kar je primerno, začasno urediti na podlagi dosedanjega mernega posestva; ali če se ta ne da takoj poizredeti, na podlagi hitro poizvedenih dejanskih in pravnih razmer.
§. 57. Zmirom z ozirom na vse predne odločbe, ostanejo še veljavni predpisi v posameznih kronovinah in deželah dani zastran zidanja in hranjenja cerkvenih in prebenduih poslopij, in zastran priskrbovanja cerkvenih paramentov, pohištva in drugih potrebščin.
Prav v teh zadevah imajo administrativne oblastnije tudi) za naprej, če kak javni zaklad doplačuje, uradno, če pa nij tako, na zahtevanje dotičnih strank vse utopiti, da so potrebni stroški pokrijejo. Zlasti morajo če je znancev, dan za ustmeno obravnavo razpisati, pri kateri se odloči, ali so ti stroški potrebni ali ne, in če so, je skušati, da se vsi zavezanci zedinijo o načinu, po katerem bi se dali stroški pokriti.
Ako se ne da to doseči, imajo o prepir-ni dolžnosti na podlagi pri ali po obravnavi poizvedenih dejanskih in pravdnih razmer razsoditi v redni vrsti, in to končneno ali začasno, kakoršne so okolnosti (§§: 55, 56.)
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Iz Mozirja) na Slovenskem Štajerskem se nam piše 9. junija: Ravnateljstvo gornje - savinske posojilnice se je ustanovilo ter izvolilo za ravnatelja g. Ivana Seljaka, župana v Rečici, za denarničarja g. Antona Goričarja, posestnika in poštarja v Mozirji in za knjigovodjo g. Tribuč a, trgovca v Mozirji. Storili so se uže vsi potrebni koraki za registrovanje posojilnice pri okrožni sodniji v Celji, tako da utegne posojilnica še ta mesec svoje delovanje začeti.
— (V Novem mestu) je bila 8.t. m. delitev državne pomoči Jani po toči unesre-čenim Dolenjcem. Navzoči so bili tudi drž. poslanca Pfeifer in Hočevar, 10 županov in trije zaupni možje. Namestovalec deželnega načelnika kn. Meternih je dal „dine“ katerega se je 86 gostov udeleževalo in se obli-gatne napitnice napivale.
— (Iz Šoštanja) na slovenskem Šta-jarji se nam piše: (Cinkove fužine.
—	Železnica. — Posojilnica.) Tukaj so uže več sto let stare cinkove fužine in se je v prejšnjih časih dosti cinka in tudi nekaj srebra nakopalo. V poslednjih letih pa so jame vsled slabih gospodarjev bile zapuščene ter fužinska poslopja zanemarjena in na pol propala. Zdaj se bode vse to zopet predrugačilo in rudokopje na novo za-
čelo. Prišla je namreč te dni cesarska komisija iz Celja ter od sedanjih lastnikov za erar kupila tukajšnje cinkove fužine za 8000 gld., pač nizka cena, ako se pomisli, da so iste fužine pred 15 leti veljale 80.000 gld. Cink se bode prevažal v Celje v tamošnjo erarično cinkovo fabriko. — Vsled tega nakupa se po pravici nadejamo, da se zida železnica od Celja skozi savinsko in Škal-sko dolino v spodnji Fraiberg. Dokler nij železnice, bi se moral cink po vozovih v Celje prevažati, kar bi nerazmerno veliko stroškov prizadelo. Prihodnji državni zbor bode imel to stvar pretresavati in prepričani smo, da se naši državni poslanci, kakor doslej, tudi pri tej priložnosti bodo potegovali za korist naših okrajev. — Pogodba ali pravila naše liranilnične in posojilnične zadruge so uže okrožni sodniji v Celji predložena, da se zadruga vpiše v zadružni register. Zadružni deleži so se začeli vplačevati in 1. julija začne posojilnica gotovo svoje delovanje.
—	(Iz Slovenske Bistrice) na Slovenskem Štajerskem se nam piše 8. jun.: Vaš dopis zarad nove okrajne .ceste pod Pohorjem je vzbudil pozornost o potrebi in koristi te ceste in naš okrajni zastop bode, kakor slišimo, uže v svoji prvi seji pretre-soval celo stvar. Upamo, da najde sredstev, ustrezati željam pohorskih prebivalcev našega okraja. — V vinogradih prav lepo kaže trsni les naglo raste, zlasti šparoni kažejo dosti zdravega grozdja. Je pa tudi vreme za vinograde zelo ugodno, solnce pripeka, kakor sredi poletja; denes kaže termometer v solnci 35° R. Sadja pa smo si več pričakovali kakor ga bode; mraz aprila in maja ' je poškodoval posebno jabelčno cvetje in orehe. Gruške, marelce in breskve so še precej polne; slive pa odpadajo. Žito lepo kaže, krme pa ne bo preobilo, zato živina v ceni pada. Voli še nedavno po 300 gld. se dobivajo zdaj za 200 gld. Sploh je hudo pomanjkanje denarjev, dragina žita zlasti koruze pa zmiraj večja. — V sredo 3. jun. je v naši okolici debela t o Č a se vsula, vendar ne toliko, da bi bila veliko škode napravila.
5	— (V Črnomlji) je bil kn. Metternich
kot namestovalec dež. načelnika 10. t. m. in ga je sprejela tamošnja duhovščina in uradniki. — Drug dan je bil v Metliki. Prebivalci so ga prosili, naj vendar odpravi vojaški kordon, ker živinske kuge nij. A tega nij storil, ker novi deželni zdravnik protivno trdi, da živinska kuga je.
—	(Iz Preserjev) v ljubljanski okolici se nam piše: Ker je gosp. učitelj v Preserjih dobil 17. maja naznanilo, da ima iti 18. maja k okrajnemu šolskemu svetu, poprosil je tamošnjega stud. pbil. g. V. naj podučuje oni dan v tamošnji šoli, da ne bi otroci zastonj prišli v šolo. To je g. V. iz dobrovoljnosti tudi storil. Sedaj naj sluša svet, kakove laži je naš župan raztrosil zato med svet. Omenjeni gospod studiosus phil. je učil v šoli računstvo. Koliko se more pri tem predmetu o veri govoriti, ve vsak človek, samo naš župan je drugih mislij. Dalje je bral z otroki sestavek iz berila: „Lev“. Pojasnoval jim ga je ter govoril o mačjem plemenu. Kaj ima vera opraviti z mačkami, to tudi sam naš župan v6 povedati. Prosil je pozneje župana, naj prekliče ono govorjenje ali spriča o g. V. raztrošene laži. Odpisal pa mu je na ravno tisti list sledeče: „Od-govorim na to pismo de več kod 10 pritožniku t. j. očetu je bilo tukaj, da če bode tisti z dolgo bradu hodu u šolo otroke učiti da otrok nabodo pošilali u šolo, jas odgovorim usacmu, da jas sim Gospodu učitelju reku, da če on zastran zaderžka na more u Solo, naj pa otroci al šolarji doma ostanejo.
—	To je pa bilo povedano (komu? kdo? Pis.) da se je učilo kar sem en malu slišu, da je Bog več paru ljudi ustvaru, jen da če je Kristus res od smerti ustav, je bilo upra-šajne, kdo ga je vidu to je že neumno upra-šajne, sej to se more skuzi vero vedit pa ne vidit. Pa kaj tacga se na spodobi otrokam pripoldvat. Petelin, purgermojster v Preser-jih.“ Kdor kar tje v en dan tacih bedarij dolži, more le lažnik biti. Kakor je videti iz odgovora županovega, on ne verjame, da je bog več parov ljudij ustvaril, in to ima prav, kajti nekatere surovine menda res nijso
božja stvarjenja! O Kristusovem vstajenji, katera reč je uže davno dognana, bi se menda tudi samo naš župan še rad pričkal.
— (Iz Vipavske doline) se nam piše 14. jun.: Huda burja je od 13. na 14. tega meseca tukaj neizrečeno mnogo škode naredila. Vse je kakor omlačeno snopovje. Trte je vse polomila, tudi vse drevje, posebno črešnje, ki so ravno zorile. Nanos je bil 14. t. m. zjutraj ves bel. Nadejali smo se dobre letine, pa žali bog vse je proč. Žito je burja vse polomila.
— (V Starem trgu pri Ložu) je razpisana učiteljska služba s 400 gld. letne plače. — Učiteljice, ki podučujejo v ročnih delih, imajo prednost.
— (Ali je liberalizem kriv?) da so suroveži učitelja iz Žabnice pri Loki po noči smrtno ranili, kakor so naši klerikalni listi izvedeli? Nij vrag, kajti bolj trcijalnega in klerikalnega kraja nij pod solncem nego je oni.
— (Idrijska občina) je izvolila ministra Chlumeckega za častnega meščana.
— (Strela je ubila), kakor se „S.“ piše, neko žensko pri Galenhofnu v slovenjegraškem okraji, ko je na polji delala.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Na včerajšnjem semnju je bilo živine veliko in cena visoka, a kupcev je manjkalo. Sploh je bil sejm slab, kmet nema denarja, ker si mora še najpotrebnejši reči kupovati.
— (U m o r.) Iz Kamnika se nam dalje piše: Penzijoniranega policijskega komisarja, ki je bival tukaj uže več let, 78 let starega g. Mau-a so včeraj našli ubitega v njegovi kopalni uti v Nevljah. — Zločinstvo je storil kakor sploh ljudje govore, neki sorodnik, kateremu nij hotel dati, kar je zahteval. Besnico bo uže pokazalo preiskavanje.
— (Požar.) V pondeljek 8. t. m. je strela udarila v stolp cerkve v Cirčiču pri Kranji. Stolp je ves zgorel, da ogenj nij dalje segel, zahvaliti se je stavitelju škofove hiše v Kranji, ki je bil s svojimi delavci na pomoč prihitel.
— (K o z 6) so se v Ljubljani začele zopet po malem prikazovati. Bati se je, da ta
epidemija z razstočo vročino zopet huda ne postane.
— (Toča) je močno pobila 10. t. m. v ljubljanski okolici: v zgornji in spodnji Hrušici, Stepanji vasi, v Mostah, v Bizaviku.
— (Nek jetniški nadzornik) je v sredo proti večeru na starem trgu v Ljubljani svojo ženo tako pretepel, da se je dvakrat na tla zgrudila. Mož in žena sta bila močno pijana. Končno so ja policaji na rotovž peljali.
Politični razgled.
Notranje dežele.
JfMinister za pravosodje je vsem višjim državnim pravdnikom v Čislejtaniji poziv poslal, naj z vso odločnostjo na to delajo, da se bodo postave proti onim, ki se zoper javno varnost po kmetih pregrešujejo, ostro spolnjevale. Posebno proti postopačem in potepuhom naj se ostro postopa, kateri naj se oddajejo v prisilne delavnice in naj se pazi na nje.
V	notranji politiki so spremembe v vojnem ministerstvu edini važen predmet. O tem govorimo na drugem mestu. Tu nam je še poročati, da je razen osobe ministrove, tudi šef generalnega štaba nov; imenovan je zato general b. John, Kuhn pride v Gradec za komandujočega generala, baron Josip Philippovič pride za komandujočega generala v Prago, baron Franc Philippovič za kom. generala v Brno, cesarski namestnik Weber za namestnika v Prago (na Kollerjev« mesto.) John je samostalen kot šef generalnega štaba, a dozdanji „vodja“ gen. štaba Galino, je odstavljen. Tudi načelnik prezidijalnega urada vojnega ministerstva obrst Dumoulin je odstavljen in pride na njegovo mesto generalmajor Stranski. Torej so premembe velike in pomenijo marsikako premembo dozdanjega vojskinega sestava. Ker pride Weber iz Brna v Prago, — pač še menj verjemo na kak „ausgleich“, da-si je Weber le birokrat, ki je služil, Giskro tako kot Hohenwarta ali Lasserja.
Klerikalni „Čeii“ je obetal kako se bodo češki škofje konfesijonalnim postavam ustavljali. A zdaj je isti list prisiljen povedati, da je le humbug delal, kar ga nobeden škofov nij pooblastil take namene proglašati. Vnanje države.
Francoska narodna zbornica je predlog levega centra glede proklamiranja republike s predsednikom Mac-Makonom zavrnila
na ustavno komisijo, ter je nujnost predloga sprejela s 345 proti 341 glasovom. Analog predlog Lamberta se je tudi izročil ustavni komisiji. Larochefoucauld je prinesel predlog za ustanovljenje monarhije. A narodna zbornica ga nij pustila izročiti komisiji. Vlada se debate nij udeležila, nego je zbornici prepustila popolnem svobodno delovanje. Mae-Mahon je več departementov dejal v ob-ležen stan.
Don Karlosov vojni minister general Elio je v Pariz prišel in ostane nekaj dni j tam. Namen njegovega popotovanja se leliko ugane. Uže nekaj dnij sem se kar-listični marquis de Valdespina zastonj trudi, na Francoskem posojilo dobiti. A zastonj. Angleški bankirji so, kar je Bilbao padla, svoj žakeljček zadrhnili, Francozi tudi nočejo tja posoditi, ker se vrnitve nij nadejati, in zato je šel Elio sam v Pariz a vendar težko da bi kaj priberačil.
Gospodarske stvari.
Prikazni v naravi.
(Spisuje France Žiher.)
I.
JDež In toča,.
(Dalje.)
Kakor sem zadnjič omenil, poslužujejo se ljudje različnih vraž iz nevednost, a to nevednost pa neke bire ljudje v svoj prid ali dobiček uporabljujejo. — Velikokrat se sliši, posebno v cerkvi, da če strela udari, toča pobije, mraz ali povodenj ugonobi pridelke na polji in v goricah, — to je božja kazen ali kaštiga, temu so krivi brezverni) liberalci itd. — Mislimo si enega gospoda, imajočega mnogo podložnikov, katerih večina prav marljivo dela in uboga; a ta gospod jih zmiraj pretepa, ali se na drug način nad njimi huduje. Bodo li podložniki tega gospoda ljubiti mogli? — Gotovo ne! Ker so prisiljeni mu pokorni biti, ga ubogajo, a v srci nijeden nič dobrega ne misli, temuč vsak ga sovraži. Hočemo pa mi morebiti tako lastnost bogu pripisovati? Gotovo bi to boga žalilo, saj nam ga naša vera kot najboljšega, najdobrotljivejšega očeta opisuje, kateri nam le dobro hoče.
Ne smemo tedaj misliti, da je to kazen božja, kar se v naravi godi, kajti vse prikazni se vršijo po naravnem poti, vsemodri stvarnik je vse tako uredil, da vse, kar se v naravi zgodi, more svoj uzrok imeti. Ko bi tako ne bilo, zagotavljam vas, da bi uže gotovo bili duhovniki s papežem naprosili
Sadež, da bi vse svobodomiselne može, naj si bodo gospodskega ali kmetskega stanu, pri vedrem nebu strele popokale. — če je Buša, gredo ljudje dostikrat s procesijo za dež prosit. Duhovniki dobro znajo, da procesije nič ne pomagajo; kajti Se se ne bo dovolj dežnih oblakov nabralo, ne more deževati, Se ljudje noS in dan molijo. — Imamo vremenskega preroka kateri nam veS ali manj ur, Baj do 24 ur naprej pove, Se bode dež, vihar, huda ura ali ostane še vedro in ta prerok se imenuje zrakomer (tlakomer) ali barometer. Živo srebro v zrakomeru nam kaže, bode-li lepo ali deževno vreme. Vsak umni gospodar, bi moral imeti zrakomer, ter pogledati na stanje živega srebra poprej, nego kosce na travnik pošlje. Ne bo dal kositi, Se živo srebro pada, kajti prepriSan je, da bo skorej dežvalo.
A tudi gospodi fajmoštri so umni gospodarji, in imajo navadno zrakomer. Zgodi se mnogokrat, da je suša, a gosp. župnik pa še ne oznani procesje da bi šli za dež prosit. Zakaj ne? zato ker njegov zrakomer vpravi, da bo še prav lepo vreme ostalo. Ge pa zrakomer kaže, da bo v kratkem deževalo, oznani ljudem, naj pridejo k procesji, da bodo za dež prosili, in Se deži, in navadno v kratkem, mislijo ljudje da so oni dež spro-sili od katerega uže je župnik poprej znal da pride. Ne pravim, da bi se povsod tako procesije snovale, pa prigodilo se je uže v razliSnih krajih.
(Dalje prih.)
(V obrambo naturnega vina.) Nedeljo 7. maja je imel „pomnoženi odbor vi-norejcev“ v tukajšnji kazini sejo. Pri tem so predlagali odborniki dr. Mulle, Pascotini, Schedivy in Werk sledeSe: Centralni odbor štajerskega gospodarskega društva naj se naprosi, po odseku za vinorejo in po vino-rejskih društvih natanko poizvedeti, kako se vino pripravlja in kaka so vina, ki se dobivajo v prometu, naj se poizvedo splošne nerodnosti pri pripravljanji vina in pri kletarstvu, ter naj se temu odpomore s popotnim poduSevanjem in ljudstvu razumljivimi spisi, in naj posebno izvedenci potrdijo razloček med narejenim in naturnem vinu, in da naj to v pomirjenje kakor v poduk vinorejcem razglase. — Odbor, ki ima varovati interese štajerskih vinskih producentov je stavil predlog, naj se postavijo referenti, ki bodo podajali natanko formulirane pozitivne predloge, kako bi se štajerskemu vino-
rejstvu po potu samopomoči in dalje po potu primernih postavnih in administrativnih pravil dalo tako potrebno pomoč sploh in posebno nasproti škodljivemu uplivu vinske fabrikacije in ponarejevanja. Ti referenti se imajo naprositi, naj svoje referate v seji 19. julija poroče. — Dalje je ta odsek predlagal, naj bode v sredi avgusta meseca občni zbor štajerskih vinskih producentov, kateremu naj se predlože in za sprejem pripo-roČe sklepi komiteja. — Dr. Sernec je predlagal, naj se slavna vlada 1. opozori na to, da se zdravju škodljive snovi bolj ko kdaj primešavajo vinu, 2. opozori, da narejanje „vina“ iz drugih rečij, ne lz grozdja ne spada k prvotni produkciji, nego da se ima smatrati za obrt ter tudi tako z zjim ravnati, 3. naprosi, da proglasi ta obrt za kon-cesijonirani, ali tak, ki potrebuje uradnega privoljenja, 4. naprosi, da se umeteljno vino pod drugim imenom sme prodajati, 5. vlada naj se naprosi, naj naa podlagi obstoječih postav vinske senzale postavavi, ali naj vsaj začeto reformo dotičnega postavodastva pospeši ter izvrševalne ukaze prej ko moč razglasi, oziroma na to, ker umeteljno vino izpodriva prodajanje naturnega.
Za referente so bili voljeni gospodje: dr. Hirschhofer, dr. Sernec, Ferdinand Auchman in Marco. Prihodnja seja bode tretjo nedeljo mececa julija.
St. Janeza rež.
Lani o tem času priporočali smo gospodarjem, naj zasejajo sv. Janeza rež.Tudi letos to priporočilo ponovimo. Razloči se sv. Janeza rež od navedne rži; da požene dosti več klasov, da se, ako je bila nasajena med kre-Bom in velikim Šmarjem sme jeseni pokositi in popasti in vendar drugo poletje daje obilno žita. Sicer pa tudi sv. Janeza rež potrebuje dobro gnojene zemlje, ako se hoče od nje dobiti krma in žito. Najboljši čas za setev je od kresa do sredi meseca julija; za oral (joho) zadostuje 1 V« vagana.
Poljske miši.
Poljske miši v hladnih mokrih letih same po sebi poginejo, a kolikor jih ostan, se neznano hitro pomnože. Miš povrže od marca do jeseni vsakih 6 do 8 tednov 6 do 12 mladih, katere zopet po 8 tednih mlade rodijo. Mogoče je tedaj, da iz enega samega mišjega para v enem poletji pride do 23 tisoč in več miši. Kako končati te nadležne živalice?
Najboljši pomoček j« žvepleni dim. Vze-mo se mali koščki žvepla ali se napravijo posebne svečice, katere se vžge, naglo v miš-nino ali mišjo luknjo vtaknejo; a mišnina se precej z kamnom ali prstjo pokrije in trdo zatepta. Miši s strupom končati, bi ne svetovali, kajti lehko se po takih miših ostrupijo druge živali, ki bi te cerknene miši požrle zlasti kanja, katera miši najbolj gonobi.
Vreme in letina.
Letos imamo res čudno vreme, zdaj silna vročini, pa zopet burja, dež in mraz. Po toplih dnevih sredi aprila prišel je mraz od 27. aprila do 1. maja ter se sredi maja ponavljal in dosti škode naredil po polji in vinogradih. A nastopili so potem topli dnevi in škoda se je precej popravila. Binkoštni ponedeljek in torek je deževalo, odslej pa je nastopila taka vročina, kakor sredi poletja. Termometer je kazal v poldne v senci do 310 C., v solnci pa do 37 0 C., v Benetkah na sv. Rešnjega telesa dan celo 420 C. Sploh je od 29. maja do 12. junija temperatura vsak dan za 3 do 4° C. prekosila navadno povprečno temperaturo v tem meseci.
Že 8. junija pa se je vlila na več krajih huda ploha, hude ure so bile vsak dan zdaj v tem, zdaj v drugem kraji. V petek 12. junija popoldne je začela burja pihati, deževati, na planinah pa snežiti. Temperatura je silno naglo padla, od 310 C. na 70 do 80 C., tedaj za 180 in bati se je bilo vnovič škodljive slane; 13. in 14. junija je bila temperatura za 7°, oziroma 10° C. pod navadno povprečno. Ves čas je deževalo, vmes pa burja pihala. Sneg je padel po Gorenjskem, Koroškem in Gomje-Štajcrskem, po dolinah so bile povodnji. Škoda po tem vremenu je zopet velika, kakor se nam iz raznih krajev poroča, zlasti po Krasu in in Vipavskim v vinogradih. Rež, ječmen, pšenica ravno zdaj v cvetji je poleglo, kakor poteptano; sena nij mogoče spravljati.
Sava je silno narastia in poplavala daleč okoli vsa polja in travnike. Denes 16. junija se začne vedriti, burja je ponehala in solnce skuša prodreti skozi oblake. K sreči v vinogradih na Dolenjskem in Štajerskem še nij cvesti začelo in ako zdaj zopet toplo in jasno poRtane, še je upati dobre vinske letine. Krompir dobro kaže, sena pa je tam, kjer so že pokosili, za tretjino manje, kakor lani. Polegla žita se bodo teško več vzdvignila, tedaj bode slabo za slamo in tudi menj zrnja.	—š—.
Razne stvari.
*(Dunajski mesarji) so hoteli ta mesec uže tako visoke cene mesa še povik-šati, in so iskali uzroka za to. A njim v sitnost je vsak dan več živine na trgu, ki je pala uže za 3 goldinarje pri centu in tako ne bodo mogli cen še višje riniti, ampak bodo še dosedanje morali znižati.
* (Rotšildova hči) v Parizu je naredila nedavno poskušinjo za učiteljico. Mi bi jej svetovali, naj pride k nam za učiteljico, bi jej znali milijoni, ki jih bo od svojega očeta dobila, prav priti.
* (Šolstvo v Japanu.) Japanski odbor za javno odgojo je naredil velikansk načrt za reformo šolstva. Po tem načrtu se ima v Japanu narediti 8 vseučilišč, 38 gimnazij, 210 gramatikalnih šol in nič manj, nego 53.760 mestnih in ljudskih šol.
* (En revež.) Poznanjski nadškof je zaprt ker je bil državi nepokoren. Ko je gospodska njegovo stanovanje preiskovala, našla je tam 123.000 tolarjev gotovine.
* (Požar) je bil oni teden v Moskvi na Ruskem, blizu tamošnjega kolodvora, ki je požrl 110 hiš in več ljudij.
* (Velika starost.) V Paranapanemi v Braziliji živi 116 let stara ženska, popolnem močna in zdrava. Ona pravi, da so bile ženske, ki so se z njo skupaj igrale, veliko močnejše, kakor sedanji ženski zarod.
/“(Prepoved kadenja.) V Obwaldnu na Švicarskem je deželni svet uže leta 1848, ker je tobak za zdravje škodljiv, izdal prepoved proti kadenju in nosljanju. Ker pa se je na ono prepoved uže pozabilo in dan-denes sploh vsak uže kadi, da se le mleka odvadi, je 10. t. m. sklenil vladni svet, da se ima prepoved od 1848 še enkrat razglasiti in da imajo starši, njihovi namestniki in policaji gledati, da se bode ravnalo po njej, sicer zapadejo sami kazni. Ta prepoved za-branjuje popolnem kadenje in nosljanje onim osobam, ki še nijso 18 let stare. Tisti, ki temu nasproti ravnajo, plačajo vprvič 10 ba-cev (1 gl. 43 kr.) — drugič pa 20 bacev (2 gl. 86 kr.) V tretjič jih ima pa dotični občinski svet vladi naznaniti, ki jih bo ostro kaznovala. Taki, ki plačati ne bodo mogli, dobodo telesne kazni, namreč s palicami. — Ali bi ne bilo tudi pri nas dobro kaj takega vpeljati? Vsaj je tudi pri nas cigara včasi skoraj daljša, kakor oni, ki jo drži v svojih mlečnih ustih.
* (Rop.) Pretekli teden so neznani roparji v občini Ramljane pri Otočan župniku Brozoviču, ko je bil ravno v sosednjih
* (Bolnica.) Neka zelo občutna bogata ženska, ki je mislila, da je bolna, je šla v toplice v Ems. A preden je tja odpravila se, je prosila svojega zdravnika, naj onemu v toplicah njeno bolezen dobro popiše. Mož jej res spiše pismo, ter ji ga da. Ženske so pa zvedave. Tako je tudi ta na potu odprla pismo, da bi videla, kaj zdravnik o njeni bolezni sodi. V pismu je bilo pisano sledeče: „Ljubi gospod kolega! Jaz vam pošiljam ženskega pavijana, ki je z vsemi slabostmi svojega spola obdarjen. Le dobro obdelajte to zverino. Zdrava je kakor nosorog, in njena mošnja je strašno polna.“ Ko ženska pismo prebere, pade v omotico. Kaj se je pa dalje zgodilo, nij še znano.
* (Lepo rečeno.) Amerikanski list „Golden Globe“ je nehal izhajati, ker je re-dakter „zginil“. Da je zginil, oznanil je v zadnjem listu njegov tovariš tako-le: „Naš urednik je zginil. Na zadnje so ga videli stati pod nekim drevesom, pri katerem je par mož za vrv .vleklo. “
* (Zaviranje procesije.) Iz Jaške ne „Obzoru“ piše, da farne ovce fare Plešivica nijso pustili, da bi bila na sv. rešnjega telesa dan procesija „ker tamošnji župnik nij pustil, da bi bili pri zadnji nevihti zvonili, in jim je, kakor pravijo toča zato vinograde pobila11. Omike treba! Ta pop je pameten, a kmetje so norci.
* (Nesreča.) Iz Bekeš-čebe se piše: Dva sinova premožnega meščana sta šla preteklo nedeljo z malim čolnom na globoko reko Kereš. Pri tem je bil mlajši toliko nesrečen, da se je izpodteknil ter v vodo pal. Starši brat, kakih osemnajst let star, skoči oblečen, kakor je bil v vodo, da bi brata rešil, kar se mu je s pomočji seljakov tudi posrečilo. On sam pa je izgubil pri tem življenje. Kajti akoravno je dobro plaval, mu vendar obleka nij dopuščala, da bi se nad vodo vzdržal. Potegnili so ga mrtvega iz vode.
Tržna poročila.
Iz Budapešte 13. junija. Vreme je pri nas na Ogerskem tako lepo, da si ne moremp boljšega želeti. Deset dni je bilo suho, gorko vreme, ki je bilo cvetočemu žitu jako ugodno in zaostala rast je naredila velike napredke. V sredi tega tedna, ko so travniki zopet žejni začeli biti, pa je na več krajih šel pohleven dež, temperatura se je malo ohladila in rastline so se na novo poživile. Zdaj pa po več krajih precej zelo
dežuje, in to je za žita vseh sort jako dobro. Kositi so pri nas uže začeli, pa prav posebno se s tem ne moremo hvaliti. Vode so zelo padle, zato se povodnje ne bojimo več. — Vročina, ki je do polovice tedna trajala, je tudi žitni sejm pospeševala, zato so se cene tudi nekoliko zvišale. Naši milini, ki so se uže prej preeej dobro preskrbeli, kupili so urno kakih 40.000 domače in preko 80.000 centov tuje pšenice, katero so radi po 10—20 kr. pri centu dražje plačali. Ko pa se je zvedelo, da je dež polja dobro pomočil, je sejm mlačen postal. Cene so popustile in izgubilo se je ne le od konca dobljenih 10—20 kr., ampak še daljnih 10 do 15 kr. Sejm se je sklenil mirno, zaspano. lleži se nij veliko ponujalo in so cene za ogersko blago ostale 5 gld. 25 kr. do 5 gld. 50 kr., za tuje pa 4 gld. 85 kr. za vagan, in so prodali rži okolo 4—5000 vaganov. Ječ men je imel od začetka mnogo kupcev, je tudi podražil se na 4 gld. do 4 gld. 15 kr., pa je sklenil s 3 gld. 90 kr. do 3 gld. 95 kr. Prodalo se ga je 8000 vaganov. Koruza je izgubila 5—7 krajcarjev proti preteklemu tednu. Ovsa se je prav malo pripeljalo in je 8000 centov premak-nenega trdno ostalo pri starih cenah. Po sočivji so kupci bolj popraševali, in sicer notiramo: debeli beli fižol po 5 gld. 50 kr. do 6 gld. čolni cent; pritlikovec 6 gld. 25 kr. do 6 gld. 40 kr. Leče in grah a nij nič na trgu. Proso je bilo po 4 gld. 60 kr. do 5 gld. 10 kr. vagan. Pa eno po 8 gld. 30 kr. do 8 gld. 50 kr. čolni cent. Konoplje po 4 gld. Krompirja se vedno več privaža in se dunajski cent po 3 gld. 80 kr. do 4 gld. plačuje. — Češplje so bile po 16Va gld. Mast in Špeh kakor po navadi.
Tržne ceuo.
V Ljubljani 10. junija 1874.
Pšenica 7 gl. 30 kr.; — rež 5 gl. 10 kr.; — ječmen 4 gld. 60 kr.; — oves 3 gl. 40 kr.; — ajda 5 gl. 10 kr.; — prosi 5 gl, 50 kr.; — koruza 5 gl. 40 kr.; — krompir 3 gl. 60 kr.; — fižol 7 gl. ‘20 kr.
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 44 kr.; — špob povojen — gl. 42 kr.; — jajce po la/3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; — tolctine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 36 kr.; — sena cent 1 gld. — kr,; — slame cent — gl. 70 kr.; — drva trda 6 gld. 40 kr.; — mehka 4 gl. 80 kr.
Loterijue srečke :
Na Dunaji 14. junija: 15. 24. 74. 48. 68.
V	Gradcu 14. junija: 66. 45. 8. 21. 79.
lzdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen,
Tisk „Narodne tiskarne “ v Ljubljani.