& IHMfJiaiUi JMM.-.— ßkavlVm vemo f Bin. ' •'--'-'ff I •Mit ««kä’ÖS. j ■' -fT+i _ tarnte (!•< . . - . I*" iß v Sodni Vttct Ät©w. 4. £® m M:.. mMM 'mM. Poit^tatro SE»®® ■IHWwr.wi Gatss» s« ra^yr.a po iu&ssjbraecn Ttok;« Rslfearna Pfeil«?«» KfoasiS» « Ljubtj«?)!? Ü{»{50tv»m5 urednici Sv»« EI,l»'«jiŽ». m Ä^wüslfo «r M*st&SJ«nf* itev. 11. Ljubljana, 7. decembra 1$25.f LeSo V. Protestni zbor gospodarskih korporacij proti davim preobremenitvi Slovenije. N Urno malodušni in če ne dosežemo takoj uspehov, delamo dalje, ker končno se nas mora slišali in pričeti z znižanjem davčnih bremen v Sloveniji, sicer ji mora prinesti davčni vijak propast. Ko je nepričakovano izšla znana dr. Savnikova okrožnica glede hitrejšega in natančnejšega iztir-jevanja davčnih zaostankov, smo takoj predlagali in zahtevali sklicanje velikega protestnega shoda vseh gospodarskih organizacij v Sloveniji. Pri tem so bili nekateri malodušni in menili, da se s shodi nič ne doseže ter so hoteli imeti le nekako anketo gospodarskih krogov, na katero bi se porabilo tudi zastopnike vseh prizadetih oblasti. Končno se je vendar vršil velik protestni shod vseh gospodarskih organizacij v Sloveniji dne 23. oktobra 1925 v dvorani >Kino Matica« v Ljubljani. V aadnji številki »Mojega doma« smo pozvali vse ljubljanske in okoliške posestnike na ta veliki zbor in danes z veseljem ugotavljamo, da je naš poziv našel odmev pri posestnikih, ki so došli v tako velikem številu, da je bilo od zborovalcev nad polovico naših članov in da je bil shod vobče tako močno obiskan, da je gotovo ena tretjina došlih morala oditi, ker v dvorani ni našla prostora in se je pri tem pokazalo, da je navedena dvorana za take prireditve nezadostna. Shod je otvoril ob 10. uri načelnik fin. odbora trgovske zbornice g. Josip Lenarčič, veleindustrijalec iz Vrhnike, ki je po pozdravu zastopnikov oblastev podal izčrpno poročilo o nevzdržnih davčnih razmerah v Sloveniji, ki ogroža obstanek vseh slojev slovenskega naroda. Utemeljeval je takojšnjo davčno reformo in izenačenje davkov v celi državi. Prebral je pozdravni brzojavki društva hišnih posestnikov v Ormožu in Kočevju. Na zboru pa ao ‘bila zastopana vsa ostala društva hišnih posestnikov iz vse Slovenije po več članih, zlasti še iz Celja in Maribora. Ker so vsi dnevniki o skodu obširneje poročali, moramo ml to radi pomanjkanja prostora opustiti in se omejiti, da na kratko omenimo potek zborovanja. Kot glavni referent «je nastopil zbornični davčni konzulent g. Žagar, ki je v obširnem referatu podal sliko sedanjih davčnih sistemov v naši državi in v številkah dokazal, kako neprimerno visoko jo Slovenija obremenjena z davki v primeri z drugimi pokrajinami. Prišel je stvarno do zaključka, da v Sloveniji sedanji davki ne prenesejo nobenega potiska in da jih je treba nemudoma znižati in to zlasti hišno-najemninski davek in dohodnino. Na to je g. Žagar prebral predlagane resolucije, ki zahtevajo, da se ta davčna lestvica za dohodnino zniža v toliko, da se bo mesto v kronah brala v dinarjih; da »e dohodnina z državnimi prebitki vred oprosti invalidskega davka. Stopa hišno-najemninskega davka za vso Slovenijo se zniža najmanj na 10 odstotkov, pri čemer se ne sme izvzeti mesta Ljubljane, ki plačuje zdaj najvišji davek v vsej kraljevini. Veljavnost Uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj, ki poteče koncem leta 1925, se podaljša za nadaljnih treh let. Nadalje se zahteva znižanje davka na poslovni promet na polovico. V podstavo za odmero invalidskega davka in vojaške komorske doklade se ne upošteva oni del edinstvenih državnih prebitkov, ki nadomeščajo bivše deželne doklade bivše Kranjske, Štajerske in Koroške. Davčne plačilne naloge za vse vrste davkov je zopet uvesti. Davčne zamudne obresti je znižati na eskomtno obrestno mero Narodne banke. Pobiranje točarinske takse je ukiniti v vseh pokrajinah, v katerih se pobira trošarino na vino in žganje. Nadalje se v resolucijah zahteva, da bodo promet na za davek na poslovni promet ocenjevali plenumi davčnih komisij; da »e znižajo stroški za prisilno izterjevanje neposrednih davkov vsaj za polovico in maksimirajo tako, da ne bodo v nobenem slučaju presegli 100 Din; da se tpuste v interesu kmetijstva vknjižbe za zaostale davke, dokler se ne izvedejo vse stopnje administrativno eksekucije; da se bodo davki redno predpisovali vsako leto; da #e izvedejo za oceno pri dohodnini za vsako leto individuelno za vsakega davkoplačevalca poizvedbe, za izvedence pri tem pa zaslišijo osebe, katere za to določijo stanovske organizacije in končno, da »e ukine zahteva, da se mora državljan izkazati, da je plačal dospele davke, če hoče izvrševati svoje pravice, kakoršna zahteva ni predpisana v nobeni drugi državi ter povzroča stroške, ovira promet ter ponižuje gospodarske kroge. Vse resolucije so bile sprejete z velikim navdušenjem ter se je g. poročevalcu Žagarju izrekla zahvala za vestno poročilo. G. dr. PipuS iz Maribora opisuje davčno prakso v Sloveniji, ki se je poslabšala tako, da uničuje davčno moralo in daje obstoječim zakonom trdote, na katero zakonodajalci niso nikdar mislili. Končno zahteva zopetno uvedbo davčnih plačilnih nalogov. Nato nastopi g. inž. M. Šuklje, glavni tajnik Zveze industrijcev ter izvaja v stvarno zasnovanem govoru upeljavo dohodnine v bivši Avstriji, nje takratni namen ter utemeljuje, da bi bila naša fin. delegacija popolnoma opravičeno lahko v svojem delokrogu izpremenila dohodninsko lestvico iz kron v dinarje, kar pa je opustila napravili iz znane tesnosrčnosti in neuvaževa-vanja posledic, ki so radi tega nastale. Odklanja mnenje g. dr. Ellerja in zagrebškega finančnega delegata, katera za nas ne moreta biti merodajna. Med govorom g. Šukljeja so padli razni medklici in je vladala velika nevolja proti g. fin. delegatu. Gospod inž. Šuklje je žel za svoja energična, vseskoz stvarna izvajanja največje odobravanje in oduševljenje in pritrjevanja ni hotelo biti konec. Za g. Šukljejem je govoril podpredsednik trgovske zbornice g. Ogrin, ki je povdarjal, da so krivci radi neznosnih naših davčnih razmer v Beogradu in Ljubljani ter končal • poudarkom, da s* n« pustimo dalje zaduševati. Govorili so š* g. Šoler v imenu društva sejmarjev, g. dr. Drefranceshi v imenu zdravniške zbornice, g. Rebek iz Celja v imenu obrtnikov iz mariborske oblasti ter pri temi naglasil, če bo šlo tako naprej, bodo mali obrtniki kmalu izginili. G. Vizjak iz Celja je povdarjal, da imajo Slovenci voljo plačevati davke, da pa tega ne morejo storiti preko meje možnosti. Končno je govoril še inž. Lah v imenu Kmetijske družbe ter opisal nevzdržno stanje našega kmeta, katerega preveliki davki tirajo iz rodne grude. Vknjižbena posestva, dražbe kmetijskih posestev se množe. Kmet mora prodajati živino, da plača davke. Nato je preds. Lenarčič zaključil po 12. uri zbor, ki je pokazal trdno voljo ne odnehati, dokler s® nam naše »tanje ne olajša. V davčnem vprašanju smo edini vei davkoplačevalci in vse gospodarske organizacije in lahko k povdarkom omenjamo, da pri tem Zvez» hišnih posestnikov krepko sodeluje. Radni občni zbor Prvega druitva hlinili posestnikov v Liuoljanl. (Nadaljevani«.) Torej vidite, gospoda, da »mo v težki borbi. Nikari ne mislite, da organizacija ni potrebna. Kratek je ta čas, komaj 18 mesecev, ko se ima zakon ukiniti. Ali se bods zakon ukinil, ati pa se bode vpra-žalo: >pa koliko vas je?« Gospoda, res je, tako se kaže: »pa koliko vas je? Da ss nismo toliko borili skupno z Vašim društvom, na čelu mu Vašega g. predsednik» Freliha, ne bi bili dosegli ničesar. Ati sedaj je treba takorekoč zasukati rokave, pa roko v roki iti za našo skupno stvar, «a dosego vseh naših pravic, da bomo vsi kakor eden in eden kakor vsi. — Nekaj pa bi Vam pri tej priliki ipak položil na srce, to, kar smo mi v Zagrebu skleniti. Prilikom prostosti in povišanja najemnine, v kolikor nam dopušča zakon, pokažite, da nismo volkovi, kar v resnici nismo, pa da bal pokažemo to našim protivnikom. Bodite blagi v tem poslu, bodite mirni Ln skušajte se na lep način pobotati z njimi. Mi »mo to že poskušali in smo dobro uspeti. Makar so jim naši protivniki zapovedati, da se ne »mejo pogajati z nami, se je vendar našlo dosti dobrih in poštenih najemnikov, ki so rekli: »Moj gospodar je dober, pa zakaj me ščuvate proti njemu? Jaz se nočem a njim prepirati, dal mu bom, kar mu gre.« Gospoda, dajte na lep način, da bodo uvideti, da smo hišni posestniki uvidevni in razsodni.. Meni je to težko govoriti, ati težko je tudi njim. Najemnik mi je tožil: »Danes je težko, nimamo dela, nimamo zaslužka, da je bilo to pred več leti, lahko bi bil plačal, a danes ne morem.« Pa sem mu rekel: zakaj nista hoteti tedaj plačati, a najemnik mi je odvrnil: »zakon nas je ščitil«. Vedeli »te, da zakon ne bo večno! — No, gospoda, kljub temu bodimo popustljivi, kolikor je komu mogoče. Zahvalim se Vam za Vašo pozornost in poslušanje in Vas vse še enkrat lepo pozdravljam, poset^ao Vašega g. predsednika, ki je večkrat v Zagrebu na razgovoru in posvetovanjih. Od Vas ponesem seboj lepe utise, Bog z nami, da zmagamo!« (Živahno odobravanje in pritrjevanje.) (J. predsednik: »S pritrjevanjem ste besede g. Beliča, zastopnika iz Zagreba odobrili. Zahvalim se mu prisrčno za njegov lepi govor, zlasti pa, da Vas je bodril k organizaciji, k skupnemu delu, kar tudi mi vedno povdarjamo. Prosim g. Beliča, da sporoči našim zagrebškim tovarišem naše pozdrave. Po složnosti z našimi brati Hrvati in Srbi v Beogradu bomo še nadalje imeli uspehe. Ce bi ne bili složni, bi vlada naših predlogov ne mogla upoštevati. Mi smo se morali sami zediniti, sami popuščati, potem smo šele stopili s predlogi pred vlado. Zaradi tega bi rad videl, da bi tudi gg. poslanci in politiki uvideli, kako je potrebna složnost v naši državi. Vidijo naj vsi, da se da tudi lepo mimo živeti in skupno doprinašati žrtve eden za drugega. Še enkrat hvala g. Beliču! Tudi v bodoče se nočemo cepiti, ampak hočemo pokazati, koliko posestnikov je združenih. Preidem k 5. točki poročila, k razpravi o novem stanovanjskem zakonu. Izrazila se je želja, da bi se na današnjem občnem zboru vsaj na kratko očrtal novi stanovanjski zakon, da bi hišni posestniki vedeli se ravnati, da ne bi nadlegovali uradov in imeli nepotrebnih stroškov. Predno začnem z razpravo, omenim, da je ta zakon kompromis, da je bilo treba marsikaj popustiti, da so naši nasprotniki do zadnjega tre-'v nutka hoteli preprečiti kar je ugodnega za 's nas. Omenim tudi, da so hoteli prej stari l'stanovanjski zakon podaljšati za nedoločen čas, če bi se bilo to zgodilo, bi mi danes tega stanovanjskega zakona ne imeli. Mi smo gg. poslance prepričali o nevzdržnosli starega stanovanjskega zakona, zato so ga podaljšali samo do 15. maja, ne pa za nedoločen čas, kakor je ministrstvo predlagalo. Ce bi bil podaljšan za nedoločen čas, bi bili ž njim vedno odlagali, tako pa, ker je potekel rok to ni bilo mogoče. Had priznam, da za gg. poslance to ni bila prijetna naloga, ker vsem vstreči ne morejo. To sem omenil, da vidite, da smo pazili in delali, da smo preprečili podaljšanje starega stanovanjskega zakona. — Novi stanovanjski zakon je v veljavi do 1. novembra 1926. Do tega časa se ima vsak ravnati po njem. Isti je prinesel precej sprememb, dasi so marsikatere točke se precej slabe za nas. Najpoprej povdarjam, da ima sedanji stanovanjski zakon čisto drugo smernico kakor prejšnji. Novi stanovanjski zakon je že izvzel nekatere stanove, ki niso več zaščiteni. Gotovo ne izdam nobene tajnosti, če povem, da je bil izdan od naše strani predlog, da se naj od zaščite vsaj nekateri izvzamejo in to se je precej vpoštevalo. Važno je da hiše vojnih invalidov in vdov niso več zaščitene. Ker so ti toliko trpeli, bodisi sami ali njih družine, je vlada dala za njih hiše prostost. — Seveda ni potrebno, da bi hišni posestnik odpovedal stanovanje, najemnik se bo lahko pobotal, če pa ne bo hotel, potem se pa posestnik lahko posluži pravice odpovedi Proste so tudi hiše malih posestnikov. Omenim, da je bil to naš direktni predlog na g. ministra. Hiše, ki obstoje iz dveh stanovanj so popolnoma proste, pri hišah, ki imajo po tri stanovanja pa je eno stanovanje izven zaščite. To je važna pridobitev za razne uslužbence, kateri so si svoje hišice takorekoč pristra-dali, ki pa jih dandanes nišo mogli vzdrževati niti davkov plačevati. Ta prostost velja le za one hišne posestnike, ki razun hiše nimajo drugega kakor pokojnino ali plačo. Upam, da bodo s tem precej pridobili zlasti hišni posestniki v Rožni dolini, Udmatu, v Mostah in drugi okolici, kakor tudi po deželi in upam, da isti sedaj ne bodo postali neverni naši organizaciji.« G. predsednik razlaga nadalje stanovanjski zakon točko za točko in priporoča hišnim posestnikom, naj pri povišanju najemnine ne ide nihče nad zlato valuto, dasiravno se je mnogo potrebščin podražilo nad isto. Opominja naj bo zlata valuta, t. j. 12 kratno oziroma 48 kratno povišanje predvojne najemnine, zadostno in opozarja, da bo organizacija sama čuvala nad tem in vsako prekoračenje zlate valute sama ožigosala, ludi naj se ne gleda na to, ali je mesto večje ali manjše, ker se zna v kratkem preobrniti, da ne bo primanjkovalo ne lokalov in ne stanovanj. Rosebno pri lokalih, katera so > 1. novembrom vsa prosta, je treba velike previdnosti. Kdor hoče odpovedati lokal, mora odpovedati že sedaj in to z veljavnostjo 1. novembra. Priporoča pa se, da po možnosti vsakogar še naprej obdrži v lokalu in se z njim pobota. Pri današnjih slabih gospodarskih razmerah se lahko zgodi, da bo najemnik, kateremu se lokal ugodno odda, prisiljen istega čez nekaj mesecev zapustiti, potem pa lahko ostane lokal prazen pol leta ali pa še dalje. Tudi glede stanovanja naj hišni gospodar, če ga za sebe rabi ali iz katerega drugega vzroka mora odpovedati, ne čaka z odpovedjo na mesec avgust, ampak naj odpove že prej. Če odpove šele zadnje odpovedne dni, se kaj lahko zgodi, da najemniku odpoved iz kateregakoli vzroku ne bo pravočasno dostavljena in bo moral potem posestnik čakati na drugi odpovedni rok. Glede odpovedi pa se naj vsak interesent v Ljubljani najpreje posvetuje v društveni pisarni. Dostikrat se je že zgodilo, da je odvetnik rekel hišnemu posestniku, da bo šlo, potem pa ni šlo, stroški so pa le bili za plačati. Za odpoved in povišanje najemnine bo društvo napravilo sporazumno z oblastmi potrebne tiskovine, katere bo vsak interesent lahko dobil v društveni pisarni. Po izčrpni raziožitvi zakona, razloži g. predsednik še ustrojstvo novih uradov in apelira pri tej priliki na navzoče ponovno, naj se pri povišanju najemnine držijo zmerne poti: »Pobotajte se, pa če tudi kaj popustite, nikar pa tako, da bi se nam očitalo, da najemnike izkoriščamo, ker bi se to utegnilo maščevati. Res je, da bodo turadniki, zlasti upokojenci težko plačali. Mi smo vedno povdarjali, da naj država svoje uslužbence tako plača, da bodo dostojno živeli in tudi dostojno stanovali, ne pa tako, kakor do sedaj: na račun hišnega posestnika. Sedaj je njih stvar, da si pri državi izposlujejo primerne dohodke, mi smo bili vedno za to. Nasprotno pa nn žalost konstatiram, da najemniki niso imeli nikoli uvidevnosti, da bi se bili skupno z nami borili, nikoli niso uvideli, da so davki previsoki. — Finančni mini •ter ima lahek položaj: če za državne uradnike odpiše hišni davek, potem mi od leteh ne zahtevamo nobenih povišanih najemnin. — Stanarine drž. uradnikov res nikakor niso primerne. Krivica pa je, če «e nam očita, da smo jim kaj storili, mi se borimo za svoje pravice, na drugi strani pa smo bili vedno za njih življenjske pravice, medtem ko najemniki in tudi njih organizacije niso bile nikoli proti visokim davkom in tako smo prišli v neko stanje, v katerem več biti ne moremo. Mi odklanjamo vsako sovraženje, ker nismo ničesar zakrivili, zakrivili so drugi, ker niso uvideli potrebe odprave stanovanjskega zakona. Če bi bil stanovanjski zakon pred tremi leti drugačen, bi bilo danes stanovanjsko vprašanje rešeno. Sedaj je treba, da se združimo vsi brez izjeme in nastopimo proti silnemu davčnemu vijaku v Sloveniji. Sedaj je povišan zopet invalidski davek za 100 odstotkov, vpeljala •• j» vojaška komora. Hi- šni davek z dokladami vred znaša v Ljubljani 70 odstotkov. Mi delujemo povsod po deželi, da bi se doklade na hiše popolnoma odpravile. Gospodarski voz v Sloveniji je obtičal, dan za dnevom priiiajajo novi konkurzi. Danes še ne delamo nobenega odgovornega za te posledice, ker upamo, da bodo vsi faktorji uvideli, da so nekaj napravili, kar bi ne bili smeli. Upamo, da bodo skušali vsi poslanci brez razlike doseči, da davčni vijak v Sloveniji omilijo, ker isti je danes že prava konfiskacija. Trdi se, da so ogromni zaostali davki, da ima Ljubljana 30 milijonov zaostankov na davkih. Ali ti zaostanki niso od hišnih posestnikov, oni nadvse točno plačujejo svoje davke, ti zaostanki so od bivših bogatih verižnikov, katerih finančne oblasti niso ob pravem času zgrabile. Končno bi še omenil nekaj glede prodaje hiš. Hiše se za neverjetno nizko ceno prodajajo. Nikari ne zametavajte svoje lastnine! Če se nahaja kdo v stiski in zaradi tega prodaja svojo hišo, naj skuša dobiti posojilo, naj se posvetuje poprej v naši pisarni, nikar za bagatelo prodajati. Skušali bomo dobiti kako večje posojilo, tudi iz inozemstva. — Želi še kdo besede?« Oglasi se g. Krištof: »Gospoda, slišali ste danes, koliko se je z novim stanovanjskim zakonom za nas hišne lastnike dobrega storilo, dobili smo vsaj nekoliko naših pravic in jaz mislim, da gre v prvi vrsti hvala našemu predsed. g. Frelihu ter mislim, da govorim v Vašem duhu, ako se mu za njegov trud prav prisrčno zahvalimi Zborovalci spremljajo besede g. Krištofa z živahnim pritrjevanjem in odobravanjem, nakar g. predsednik zaključi zborovanje, ki je trajalo do 12. ure s klicem: Na svidenje na protestnem shodu! Raxno. Poziv vsem mestnim zastopam, županstvom in občinskim odbornikom, ki so posestniki! Na tretji strani smo objavili izkaz, koliko se plačuje na državnem davku in na avtonomnih dokladah od 100 Din najemnine. Neprimerno visok je državni davek in, ker se ga nam ni posrečilo letos znižati, ne bomo mirovali in odnehali, da se to zgodi v letu 1926 vsaj za leto 1927. Nadaljni vzrok preveliki hišni obremenitvi leži v tem, da občinski odbori kakor tudi okrajni zastopi oziroma cestni odbori nalagajo previsoke avtonomne doklade, ki znašajo v nekaterih občinah po 100 in tudi več odstotkov. Na ta način pridejo hišna bremena tako visoko, da hišnim posestnikom od najemnine nič ne ostane, temveč morajo še od svojega doplačevati, kar je navedeno v izkazu v nekaterih občinah. Pozivamo vse občinske odbornike in vse posestnike, da odločno nastopijo, da se bo hišno najemninski davek izvzel od občinskih in drugih avtonomnih doklad; v nobenem slučaju pa no smejo dovoliti oziroma glasovati, da bi se na hišno najemninski davek dovolila višja kakor 50% občinska ali druga doklada. Ako se pa kljub ugovorov posestnikov to zgodi, naj takoj napravijo pritožbo na Velikega župana ali pa naj se obrnejo na našo zvezo, da skupno nastopimo proti tako visoki obremenitvi hišne posesti. V tem pogledu 'apeliramo zlasti na posestnike v Kamniku, Domžalah, Bledu itd., v katerih občinah doklade ogrožajo uničenje hišnih posestnikov. Hišni posestniki ljubljanski, kateri bi ne zamogli na enkrat poravnati vsega zapadlega hišno najemninskega davka, naj to takoj sporoče naši društveni pisarni, da jim izposlujemo plačilo davkov v obrokih. . ( Knjižica Zakon o stanovanjih » pravilnikom vred se dobi v pisarni Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani za znižano ceno 5 Din. Ker imamo v zalogi še nekaj teh knjižic in ker nam je na tem, da jih hitro razprodamo, naj jih oni, ki jih še nimajo, takoj naroče v pisarni ali pa to naznanijo po dopisnici, nakar se jim dopošlje knjižico in priloži položnico. Stanovanjski zakon in pravilnik mora imeti vsak posestnik pri rokah, da se ve po njem ravnati, zato naj se posluži te ugodne prilike. Tiskovine na stanovanjska sodišča za določitev povišanih najemnin kakor tudi za odpoved stanovanj so dobe pri naši Zvezi proti povračilu stroškov. Uprava hiš. V sedanjem času imajo hišni posestniki z najemniki mnogo posla, bodisi glede ureditve najemnin, bodisi glede drugih zadev, nadalje poskrbeti razne pisave, izkaze itd., radi česar mar-sikak posestnik noče vsled pomanjkanja časa oskrbovati sam hiš, temveč izroča upravo tujim osebam. Prvo društvo hišnih posestnikov preskrbi oz. prevzkme samo upravo proti povračilu prav neznatnih stroškov. Da naši člani ne bodo z upravo hiš imeli prevelikih stroškov, naj vsekakor radi uprave hiš vprašajo v naši pisarni. Zamenjava stanovanj. Ker nam je znano, da želi mnogo posestnikov svoje najemnike zamenjati in ravno tako tudi najemniki svoje stanovanje, prevzame zamenjavo stanovanj naša društvena pisarna. Kontumac pri stanov;;.h sodišč.h. ‘Ker se je v zadnjem času pripetilo nekaj slučajev, da je bilo več hišnih posestnikov kontumaciranih, ker so prišli k določeni uri razpisani obravnavi nekaj minut prepozno, poživljamo tem potom vse hišne posestnike, da pridejo k obravnavam vže pred določeno uro in s tem ne zapadejo sodnemu kontumacu, ker se lažje zgodi v Ljubljani radi zelo različno idočih ur. Kdor pride prepozno, je sam kriv, da izgubi tožbo, ali pa jo mora s stroški po-, noviti. Hišne posestnike v Ljubljani in ljublj. okolici, za katere je pristojno stanov, sodišče I. stopinje v Ljubljani, opozarjamo naj razen v najnujnejših slučajih (n. pr. če najemniki gospodarja ali njegove domačine žali ali telesno poškoduje, v katerem slučaju je umestno, da poda lastnik tožbo za odpoved pred 6 tedni po navedenih dejanjih najemnika), ne vlagajo tožb pri stan. sodišču v Ljubljani tekom meseca decembra t. 1., ampak šele januarja prih. leta. Kakor smo izvedeli ima stan. sodišče v Ljubljani, ki je sedaj zelo preobloženo, do konca septembra t. 1. za vse dni razprave že odrejene. Nove vloge torej decembra ne morejo priti do razprave ter je v interesu hišnih posestnikov samih, da se zaostanki podelajo. Po novem letu pa je upati, da se bodo nove vloge takoj reševale. Ce pa so res nujni slučaji, bodisi glede odpovedi ali odmere najemnine, pa t_--iT.-.-nmn»i»iT im Tr.itmium i ■■■m■mwnr—n—— »■■iiiimii i—«m i■ir riw-giB-in-———— ■> , ,,L, -r-j-j».———»TacMMUi■na.» pjr Preotorennejnliev lilšiie posesti v Sloveniji! koliko se plača v letu 1925 v večjih krajih Slovenije od Din 100 letne najemnine državnega najemninskega davka, državnih pribitkov in avtonomnih doklad. ‘C 04 osndti davka u ega drlavn. hiintga [e plaia za drlaio. jg 1 S na Avtonomne doklade —X . S •e g •g-S -X3 -Ml -o n> -U i 'C « -o TJ Mesto ali okćina i i ■S. »I -E's. = ;! S TE ca Vsota državnega s pribitki. d M s, ms 1 «a okrajne, cestne, zdravstvene doklade. občinske doklade. Vsota avtonomnih doklad. Opomba Državni davek. - i? 5 . jg MM _a o a S .e »o C3 ti 5=3 ^ *»o r-i odstotek znesik odstotek znesek •«3 §"§ w.9 L)*M}aiia 20 12 96 19-2 60.8 3 638 -- — 35 7 •7 70:8 Vodarina 12% gnstaftiai 10% kanalna prisl. 2'/° skopaj je 2t°/o. Haribor 12 8-40 612 12.24 3876 3 41-76 120 14-40 40 4-80 19 20 60 90 Vodarina:i2°/o gosti!tini'20°/o kanalna prist. 5 °/o sknpej je 17 °/o. Colje 12 8-40 6-12 12 24 3876 3 41 76 50 6-- 50 6-- 12'- 53 76 dtt. 29%. Celje, ekelica 12 8-40 612 12-24 3876 3 41-76 50 6- 100 12-— 18- 59 76 RrasloTie 12 840 6-12 12-24 38 76 3 41 76 250 30 — 135 16 20 46-20 87 96 St. Jurij »l> Tafcer« 12 8*40 6-12 12-24 3876 3 41-76 250 30- 230 27-60 57-60 9936 Studenci ari Maribor« 12 8-40 612 12-24 3876 3 41-76 50 6 — 80 9-60 15-60 5736 Ptuj 12 8-40 6-12 12 24 3876 3 41-76 100 12- 100 12- 24-- 65-76 dtt. — 21 %. Blanca 12 8-40 612 1224 3876 3 41-76 100 12- 205 24-60 36 60 78-36 Breiice 12 8'40 6.12 12-24 38-76 3 41-76 100 12"— 100 12-- 24 — 65-76 Sevnica in Itajhenbarg 12 840 6-12 12-24 38-76 3 41-76 — — ‘ 4T76 Trbovlje 12 8-40 6-12 12-24 38-76 3 41-76 83 996 60 720 1716 589? Slov. Bistri«« 12 8-40 6-12 12-24 38-76 3 41-76 100 10-- 80 9-60 21-60 63-36 Kočevje 12 8-40 6-12 12-24 38 76 3 41-76 167 2004 30 3-60 23 64 65 40 Osilnica 12 8-40 6-12 12-24 38-76 3 41 76 156 18 72 900 108-- 126 72 168 48 izguba 68'48. Kamnik 12 8-40 6-12 12 24 38-76 3 41-76 213 25 56 200 24-— 49 56 91-32 Domiale 12 8-4o 6-12 12-24 38-76 3 41-76 213 25-56 350 42-— 67-56 109-32 izguba 9 32. Jesenice 12 8-40 612 12-24 38-76 3 41 76 105 1260 100 12- — 24 60 66 36 Koroška Bela 12 8-40 6-12 1224 38-76 3 41-76 104 12-48 — — 12 48 54 24. Bled 12 8-40 612 12-24 38-76 3 41-76 211 24-42 110 13-20 3732 7908 Boh. Bistrica 12 8-40 612 12-24 3876 3 41-76 231 27 72 280 33 60 61-32 103-08 izguba 308. Radovljica 12 8-40 6-12 12-24 3876 3 41-76 154 1848 145 17 40 35-88 7764 Črnomelj 12 8-40 6-12 12 24 38-76 3 41-76 132 15-84 — — 15-84 57-60 Novo nieste 12 8-40 6i2 12-24 38-76 3 41-76 171 20 52 40 48 25-32 6708 Krško 12 8-40 6-12 1224 38-76 3 41-76 186 22-32 60 7 20 29-52 7128 Radeče 12 8-40 6-12 12-24 38.76 3 41-76 251 30-12 200 24-- 5412 95 88 Kranj 12 8-40 6-12 12-24 3876 3 41 76 199 23 88 125 15-- 38 88 70 64 Tržič 12 8-40 612 12-24 3876 3 41 76 178 21-36 50 6 27 36 69 12 Sv. A«a 12 8-40 6i2 12-24 38 76 3 41-76 358 4296 470 56 40 99-36 141-12 izguba 41*12. Kovor 12 8 40 612 12-24 38 76 3 41-76 358 J 42 96 230 27 60 70 56 112 32 izguba 12'32. V občinah Osilnica, Domžale, Boh. Bistrica, Sv. Ana, Kovor in mnogih drugih tu nenavedenih občinah znašajo samo državni davek s pribitki in avtonomne doklade več kakor se prejme najemnine. Ker pa je treba v občinah Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj prišteti še gostaščino, vodarino in kanalsko pristojbino tudi v teh mestih davki in doklade skoro dosežejo prejeto najemnino. Poleg tega pa je treba redno plačevati še stroške za dimnikarja, razsvetljavo stopnic, zavarovanje, izpraznitev greznic in hišnika, kateri stroški znašajo najmanj 20 %> najemnine, se vsi v izkazu navedeni skupni davki zvišajo še za 20 Din od 100 Din najemnine, in torej v skoraj vseh navedenih občinah znašajo davki in redni stroški več kakor najemnina in to tudi v občinah Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj itd. Za popravila hiš gospodarju nič ne ostane in jih mora iz svojega vzdrževati, o obrestovanju vloženega kapitala pa pri hišah ni govora, ker najemnine kakor dokazano niti za davke in redne stroške ne zadoščajo. PokrajMa im Mn laik pMalkov za Slovtnijo v LMaai. je treba seveda takoj vložiti tozadevne tožbe. Potreba jamstvenega zavarovanja. Na pobudo nekaterih članov odbora je Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklenilo kolektivno jamstveno zavarovanje z Zavarovalnico in pozavarovalnico »Triglav« v Ljubljani. Takoj v pričetku se je zglasilo večje število članov, ki so pristopili k temu zavarovanju, velika večina se še do danes ni prijavila. Povodom zadnjega velikega snega se je zgodila cela vrsta nezgod, ki so nekatere hišne posesmike zadele prav v živo. Društveni odbor smatra vslei te^a za svojo dolžnost, da vse člane na no/o opozori na potrebo tega zavarovanja, da si s tem preprečijo nepregledne obveznosti, ki jim jih nalaga zakon in ki jih tudi pri največji pazljivosti in previdnosti ni mogoče izključiti. Ni mogoče preprečiti, da bi ne zgrmel iz strehe sneg in eventuelne pasante oškodoval, ni mogoče tako posuti hodnika pred hišo, da bi ta ali oni ne mogel spodrsniti in si pri tem zlomiti nogo, ni mo- goče ubraniti, da bi vihar ne odnesel iz strehe opeke ali odtrgal napisno tablo ter poškodoval mimoidoče. Za vse take poškodbe pa je odgovoren hišni lastnik, ki je po zakonu obvezan plačati odškodnino, ki jo v slučaju zavarovanja prevzame zavarovalnica. Z ozirom na povišane najemnine ter na uspelo izdatno znižanje hišnega naiem-ninskega davka bodo člani sedaj lažje utrpeli neznatno premijo za to zavarovanje. Vsa pojasnila dajs in sprejema tudi prijave društvena pisarna. Kateri po- sestnik še ni zavarovan za jamstvo v slučaju poškodbe, naj to v lastnem interesu nemudoma napravi. 82 88 82 Sä SS 2S 83 £0 33888388038883 83 Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavlja „ILIRIJA“, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. 8S8S88H^8S888gSS88S88838SB8gS Miklošičeva cesta štev. 13 NnMejše Mo kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani pre] VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in na Brdu, nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba I Tolcfon Intorurb. itav. 733. Tehn. Ing. oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik. Stavbeno podjetje In tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske In železobetonske zgradbe. Ljubljana, Na Mirju. Projektiranje ter Izvršitev ▼•eh stavb po nalkulantnejših pogojih. a------------------------------s\ Vsem cenjenim hišnim posestnikom v Mariboru in okolici se najuljudneje priporoča Ferdinand Ferš pokrlwaskt mojster STUDENCI pri MARIBORU, Cankarjeva ulica 9. za vsa popravila opekinih, škriljnastih in lepenkinih streh. Proračuni gratis. Konkurenčne cene. Točna in solidna postrežba. S*"“——---------------------- 0 9 U M X 9 a r — ß M ? — JE D £1 e c f ■ Renomirana tvrdka S f Lovro JOSIP JUGI!pit™" pleskar in ličar v Ljubljani, Rimska cesta št. 16 i se priporoča gg. hišnim posestnikom za ■ ■ IIiiltllMisn ■ vsa v to stroko spadajoča dela, katera Iz- ■ • LjUuIJUllu ! vrši po zmerni ceni In v najkrajšem času. ■ ■ S _ : : Mrp. Kkn n rn S ■ Stavbeno Sn galanten S - ^—— 1 1 : s ■ s 2 ■ ako kleparstvo, krit' ■ lesno-cementnih strel., ■ prevzemajo se vsa ▼ to ■ stroko spadajoča dela koncesijonirano vodovodno inštalacijsko podjetje, izvrševanje vsakovrstnih toplih kopalnih naprav. Napeljava strelovodov. Oddelek za sobo- in črkosllkarstvo: j • Moste-Ljubljana, Zaloška cesta št. 67. S ■ ■ ■ « ■ S j Streliška ulica 29 • Telefon št. 911. V SBBaBMMuaiiaaanaHna*. Kaum In gostilna \ „LEON“ ! Llubijonu, Kolodvorska št. 29 j B se priporoča zlasti potnikom z 1 dežele, ki prihajajo s prvim via- J kom, oziroma odhajajo z večer- S nim vlakom osobito lovcem tn J hribolazcem. — Izvrstna vina. - ! Izborna kuhinja. Prijetna zabava. S Točna postrežba. Zmerne cene. S Z velespoštovanjem Fani in Leon Pogačnik S j? Vodovodni Instalater, • klepar in krovec l Mia Poljanska cesta številka 8 mt-t.t t...t/r Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dunajska cesta (v lastni palači) Ustanovljena 1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.009. čekovni rat. št. 10.509. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telet. št. 261, 413, 502, 503, 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Harlkor, Metković, Kov! sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, ter agencija Logatec.