Romana Bohinc Projekt Škofjeloški pasijon 2009 -management žive dediščine Živa dediščina Med živo dediščino naroda uvrščamo nesnovne dobrine nekega naroda, kot so različne oblike in pojavi človekovega duhovnega ustvarjanja, katere nosilci so posamezniki ali skupnosti, ki le-te na tradicionalen način prenašajo iz roda v rod. Človek je in more biti torej edini nosilec žive dediščine. Z namenom zbiranja, informacijske podpore, predstavljanja, raziskovanja, vzgoje, izobraževanja in varstva ter razvijanja zavesti javnosti o pomenu enot žive dediščine je bil v skladu z evropsko zakonodajo ustanovljen Register žive dediščine Republike Slovenije kot osrednja zbirka podatkov o enotah. Merila za vpis v Register žive dediščine določajo določila UNESCO in ZVKDRS. Pomembno je, da gre za skupno dediščino, ki je trajno pomembna za širše okolje ter je edinstvena in strokovno prepoznana in potrjena. Predstavljati mora povezavo med preteklostjo in sedanjostjo, odlikovati jo morata visoka estetska vrednost ali uporabnost. Obenem mora biti dostopna in se mora ohranjati -ostati živa. Škofjeloški pasijon (v nadaljevanju: ŠP) je zadostil vsem naštetim pogojem in bil 15. decembra 2008 kot prvi vpisan v novoustanovljeni Register žive dediščinei in je tako stopil korak naprej po poti, ki ga lahko uvrsti med Žive mojstrovine, kar je na strani materialne dediščine ekvivalentno spomenikom državnega pomena. Loški pasijon - živa zgodba Poleg kulturno-zgodovinske vrednosti in pomena v širšem evropskem prostoru, izvirnosti uprizoritve ter obsega in velikosti predstave je zlasti pomembno dejstvo, da je ŠP živa zgodba, ki s kontinuiteto uprizarjanja: 1721, 1727, 1728 ^ 1 Register žive dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. (op. ur.) 1936, 1999, 2000, 2009, (2015, 2021) ostaja prisotna v okolju njenega nastanka. To pa ostaja na način LLG - ljudskega ljubiteljskega gledališča, v katerem svoj pomemben prispevek daje vsak od 1200-ih igralcev in sodelujočih. Razlogi za lansko uprizoritev so torej na dlani; poleg kulturno-zgodovin-skih je pomembno tudi umetniško izražanje ter ohranjanje dediščine naših prednikov, s katero so igralci in umetniška skupina ustvarili izjemen kulturni in turistični dogodek, ki pomembno prispeva k promociji mesta in države ter predstavlja dediščino prednikov današnjim rodovom. Eden pomembnih dejavnikov je tudi učinek, ki kaže na to, da volja in pripravljenost lahko premikata gore. Že bežen izračun nam pokaže, da je bilo v projekt vloženih (brez vaj) vsaj 45.000 ur prostovoljnega dela sodelujočih. Za cilje smo si pred izvedbo projekta zastavili: - zagotovitev virov za izvedbo (človeški, finančni in organizacijski viri), - zadovoljstvo obiskovalcev, - zadovoljstvo sodelujočih, - delovanje v dobro družbe. Vse to uvršča projekt v skupino neprofitnega managementa, saj gre za projekt, ki sam neposredno ne ustvarja dobička, če pa bi ga, bi ga namenili izključno razvoju in izboljšavam. Doprinos projekta, kot uprizoritev ŠP je, je večplasten in težje merljiv, ker se kaže na več nivojih in v več segmentih družbe. Naj poudarimo najpomembnejše: äkofja Ulita, lijsi " du I?.iiprila ^PT^^HJ iM^'uni ..J' PROCiCäSIOLOCMPOLintNA Plakat z logotipom Loškega pasijona in razporedom predstav. Logotip sta oblikovala Jure Miklavc in Barbara Šušteršič. a) Finančni učinek v okolju Kljub temu, da izvedba projekta temelji na prostovoljstvu, je bilo treba zanjo zagotoviti različne plačljive storitve in material, ki so jih omogočili dobavitelji iz ožjega in širšega okolja - projekt je torej omogočal prodajo in poslovanje teh pravnih in nekaterih fizičnih subjektov, ki so tako ustvarjali neko novo dodano vrednost. b) Nadgradnja delovanja na izkušnjah preteklosti Poudariti velja, da je ŠP dediščina preteklih rodov - v prvi vrsti njegovega avtorja, patra Romualda Lovrenca Marušiča in kasnejših poustvarjalcev predstave, na čelu s prejšnjim režiserjem Marjanom Kokaljem. Brez stvaritve, ki jo je mesto Škofja Loka prejelo v dar v nekem obdobju svoje zgodovine, in brez kasnejše umetniške nadgradnje novih generacij, tega ne bi bilo. Vse to postavlja ŠP v lokalnem in državnem merilu na mesto blagovne znamke z evropsko težo, saj gre za poseben pasijon, celo v svetovnem merilu; poleg njegove režijske knjige je poseben tudi način izvedbe - dramatiziran procesijski način. Ta dejstva premalo poudarjamo in smo jih še premalo ponesli v svet. Res pa je, da je to dolgoročna naloga, s katero ne smemo odlašati. c) Promocija Škofje Loke in Slovenije ŠP ima pomembno mesto pri promociji Škofje Loke in Slovenije v svetu. Je tisto, kar lahko kot osrednja blagovna znamka povezuje v smiselno celoto in zgodbo tudi vse ostale kulturne dogodke, ki se vrstijo v tem okolju. Je tisto, kar je lahko motiv in tema za novo ustvarjanje in poustvarjanje. d) Prispevek pripadnosti in medsebojnega sodelovanja Pomemben in nikoli dovolj poudarjen je prispevek pripadnosti prostovoljcev in njihovo medsebojno sodelovanje, saj ustvarja nova poznanstva ter močne in povezane skupine, ki bodo v dobro družbe pripravljene sodelovati in delovati tudi pri drugih tematikah. Redarke (foto: Tomaž Lunder) Ciril Vidmar; povezovalec (foto: Tomaž Lunder) Uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2009 V času od 18. marca do 26. aprila 2009 smo v Škofji Loki uprizorili vseh osem načrtovanih predstav ŠP - najstarejšega v celoti ohranjenega dramskega besedila, napisanega v slovenskem jeziku. Uprizoritev ŠP, v katerem sodeluje 1200 ljudi - prostovoljcev s celotnega loškega območja od Medvod, Sorškega polja, okolice mesta Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline, od tega več kot 80 konjenikov - je velik projekt, ki temelji na človeškem faktorju. Vse predstave so se, tako kot že v letih 1999 in 2000, odvijale na štirih prizoriščih v starem mestnem jedru Škofje Loke (A -Mestni trg, B - Pod gradom, C -Spodnji trg, D - Kašča), predstava pa se je kot procesija z nekajminutnim zamikom pomikala skozi mesto ter na vseh prizoriščih odigrala vse prizore, kar pomeni, da so igralci v osmih predstavah svoje prizore odigrali 32 krat. Kljub negotovim vremenskim razmeram in dežju na dan nekaterih predstav so bile vse predstave izpeljane v celoti. Dramsko postavitev ŠP '09 je režiral ljubiteljski režiser Borut Gartner, s svojo številno umetniško ekipo, ki je pokrivala različna področja gledališkega ustvarjanja in poskrbela za kakovost predstave. Poskrbeli so za kostumografijo, glasbo, koreografijo, scenografijo, ton, luč, masko ter igralsko ekipo, ki je slonela na vodjih igralskih in konjeniških skupin. Le-ti so zagotovili številčno igralsko zasedbo in jo tudi pomagali koordinirati. Celotna igralska in konjeniška zasedba ter večina umetnikov so k predstavi pristopili kot prostovoljci, ki so svoje delo poklonili pasijonu in Škofji Loki. Terminski potek projekta Dejavnosti za izpeljavo projekta so se začele konec avgusta 2008, ko smo uredili prostor za delovanje skupine, ki je vodila in koordinirala celoten projekt - t. i. Pasijonske pisarne na Mestnem trgu. Pasijonska pisarna je delovala kot samostojna celica v sklopu Občine Škofja Loka, ki je bila producentka in glavna financerka projekta. V začetku septembra so bila dela končana in odprtje pisarne smo povezali s prvim javnim dogodkom - novinarsko konferenco ob otvoritvi, ki je bila zunanji znak začetka projekta, čeprav je na vsebinskem delu režiser v tem času že intenzivno delal z igralskimi skupinami. Škofjeloški gasilci (foto: Tomaž Lunder) Nato je bilo treba zagotoviti prostor za izvedbo priprav na predstavo in izdelati bazni tabor za vso množico igralcev in tehničnih spremljevalnih ekip. Kot že v letih 1999 in 2000 se je kot primeren prostor izkazala nekdanja vojašnica na Partizanski cesti v Škofji Loki, ki pa je bila po kapaciteti prostorov, danih na razpolago za garderobe in masko, precej premajhna. Na pobudo režiserja Boruta Gartnerja smo dobili na razpolago še tamkajšnje prostore, ki so v lasti Knjižnice Ivana Tavčarja in čakajo na obnovo. Pod vodstvom Tomaža Paulusa smo jih v več delovnih akcijah očistili in v njih pripravili spodoben in prostoren pasijonski tabor (kot smo ga poimenovali), sami stavbi pa smo nadeli ime Pasijonka. Pri njeni obnovi je sodelovalo več kot 90 prostovoljcev, ki so opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela. Prostori so se izkazali za dobre in so odlično služili kot skladišče opreme, garderoba, oblačilnice ter čakalnica, kjer so igralci čakali na igro in po njej. V Pasijonki smo uredili tudi priložnostno jedilnico, v kateri so igralci po vsaki predstavi dobili skromno malico in čaj. V času po končanih predstavah so v stavbi shranjeni kostumi in oprema. V pasijonskem taboru, ki je zavzemal velik del območja nekdanje vojašnice, smo skupaj s konjeniško ekipo, ki je večinoma prihajala iz Stare Loke in jo je vodil Andrej Štremfelj, uredili dva konjska hleva in zunanje priveze ter ograjeno stajo za 80 konj. Za vse to so konjeniki poskrbeli sami, prav tako tudi za oskrbo konj, ki so mesec dni bivali v velikem hlevu pod plezalno steno. Po koncu predstav so poskrbeli tudi za podiranje in pospravljanje začasnih objektov in naprav. Vzporedno s tem je tekla priprava mesta in mestne scenografije ter informacijska priprava z obveščanjem in drugimi vizualnimi znaki, ki so opozarjali, da bo pasijon zdaj zdaj stopil na pot po mestnih ulicah. Oblikovalski del in celostno podobo smo tudi tokrat prepustili Juretu Miklavcu in Barbari Šušteršič, avtorjema prvotne celostne podobe iz leta 1999, saj smo želeli pri letošnji uprizoritvi nadaljevati utrjevanje že postavljene blagovne znamke, kar ŠP nedvomno je. Mestno scenografijo in širšo pripravo mesta, ki je v začetku postnega časa po vsem pasijonskem območju - torej po krajih, od koder je prihajala glavnina igralcev - opozorila na pasijon z rdeče osvetljenimi cerkvami in loškim gradom, sta zasnovala in izvedla Bojan in Minca Rihtaršič. Celostno ponudbo na področju spominkov in kulinarike smo zasnovali skupaj z Mojco Ferle in drugimi etnologi. Za izbor spominkov je bil objavljen javni natečaj, izveden izbor ter kasneje organizirana prodaja. Gostinsko ponudbo smo nadgrajevali na podlagi študije Špele Ledinek Lozej in z organiziranimi kuharskimi in pekovskimi delavnicami, ki so potekale v sodelovanju z gostinsko sekcijo Obrtne zbornice Škofja Loka in društvom podeželskih pekaric Resje. Na ta način smo skušali doseči enotno pasijonsko kulinarično ponudbo po mestu in v lokalih, ki so ponujali pasijonsko hrano. Tako je bilo ob vsaki predstavi na stojnicah mogoče dobiti oboje - spominke in promocijske artikle ter pekovske in kulinarične dobrote. Vzporedno ob tem so potekale priprave za trženje projekta, v katerih smo želeli s primerno promocijo in načinom prodaje zagotoviti čim večje število obiskovalcev in čim boljše finančno pokrivanje predstave. Pri tem so se že od oktobra naprej, ko smo za novinarje pripravili predstavitev pasijonskega tabora, dogajale različne aktivnosti, z namenom opozoriti na pasijon in povabiti gledalce. Pri načrtovanju in izvedbi promocije smo želeli doseči čim boljšo informacijsko pokritost ciljnih skupin, zainteresiranih za ogled predstave, pri čemer je sodelovalo več posameznikov in skupin. Poleg klasičnih promocijskih materialov, ki obsegajo promocijsko gradivo: zloženke v več jezikih - dvakrat smo jih vložili v dnevnik in mesečnik -, plakate in veleplakate, s katerimi smo se pojavili po vsej Sloveniji, časopisne, radijske in TV oglase, kontaktne oddaje in PR članke, smo pripravili še predstavitveni koncert in različne dogodke za novinarje, na katerih smo že od jeseni predstavljali potek priprav. Ti dogodki so bili posvečeni odprtju pasijonske pisarne, odprtju in predstavitvi pasijonskega tabora, kjer je sodelovala skupina konjenikov, predstavitvi izbora in nabora spominkarske etnološke ponudbe, predstavitvi častnega odbora, predstavitvi kulinarične ponudbe ter predstavitvi umetniške skupine in vodij igralskih ter konjeniških skupin, ki je z režiserjem postavljala predstavo 2009. Predstavili smo se na dveh sejmih, na obeh se nam je pridružila igralska zasedba iz prizora Pekel. Več poudarka smo dali spletnemu oglaševanju in bannerjem (oglasnim pasi-cam, op. ur.) na različnih spletnih straneh, oglaševanju po elektronski pošti ter sprotnemu posodabljanju spletne strani. Lokalna turistična organizacija Biegoš I Kidričeva c. 1a, Si-4220 SI