Inseratl se sprejemajo in velji tristopua vrsta:
8 kr., če sn tiska lkrat,
IV	4
II II II II " »I
II II II II 3 'I
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno «manjša.
Roko piti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvn (administracija) in ekspedicija ta Staiem trgu h. «t. 16
SLOVENEC.
Politim list za slovoasli narod.
Po pošti prejemati velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr.
ta pol leta	. . o .. —	,,
/.a četrt leta	. . 'J ,, 60	,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . S gl. +0 kr. «a pol leta . . 4 „ 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 f) V Ljubljani ua doui pošiljan velja 60 Ur. več na leto.	^
Vredništvo je na Bregu liiina štev. 190.
Izhaja po triUrat na teden iusitftjr'.
v torek . četrtek in soboto.
S komur se kdo pregreši, s tistim se pokori.
Ko so naši vstavaki pred 9 leti z Madjari sklenili pogodbo, vsled ktere so naše cesarstvo ločili v državi „Cislo" iu „Translo", se jiui pač ni dozdevalo, da jim bode ravno to naposled prizadevalo najhujše skrbi in jih morda pripravilo celö ob samovlado. Kot pravi državniki bi bili morali že takrat na to misliti, da bo treba pogodbe sklenjene z Ogersko enkrat ponoviti, in da bodo takrat Madjarom tem bolj imponirali, čem bolj bodo med tem časom vredili in utrdili notranje razmere domače. A oni na to niso mislili; vse njihovo prizadevanje je marveč merilo na to, da bi vničili stranke, ki se niso dale meni nič tebi nič vkleniti v vstavaški jarm, kakor češki deklaranti, narodni Slovenci, verni Tirolci in drugi konservativni Nemci. Vse postave, kar so jih med tem časom sklenili bile so obrnjene proti tem od vstavakov tako črtenim strankam in pri vsakem so se za trdno nadejali, da bodo ž njo dosegli, kar so z drugimi zastonj poskušali. Pa po 9letnem trudapolnem delovanji nasprotne stranke niso zatrte, marveč so še ravno tako krepke, kakor so bile, pač pa je nekdaj tako mogočna vstavaška stranka vsa potrta, razdvojena, obupana.
Ni še dolgo tega, ko so zmagonosno trobili po mestu, da Madjarom za dlako ne bodo odjenjali, da bodo morali Ogri sprejeti vse, kar se jim bo diktiralo. Toda Madjari le predobro vedo, na kakih ilnatih nogah da stoji stranka vstavaška, in da se mora zgruditi na tla, če se ji odtegne podporna, ki jo je umetno
podpirala do sedaj zato se žuganja ministerstva Auerspergovega niso ustrašili, ampak mirno pa odločno zahtevajo, kar so si v glavo vtepli in so prepričani, da bodo tudi vse to dosegli, če dosedanje ministerstvo še dalje ostane na krmilu.
Toda nasledki začeli so skrbeti tudi kroge vstavaške, zlasti zbornice gosposke, ktere se je polastila nekaka ne/.aupnost do ministerstva Auerspergovega. Proti njegovi volji, kakor se piše iz Budimpešta, imeli so udje gosposke zbornice 17. t. m. konferencijo, h kteri so sicer Izvabili tudi ministre, pa naravnost izrekli, da se s takrajlitavsko državo utegne v nevarnost spraviti celo cesarstvo, ker ministerstvo nima moči, da bi se krepko ustavilo od grofa Andrassya podpiranim zahtevam ministerstva ogerskega. 21. t. m. imeli so drugo konferencijo, h kt< ri pa ministrov vt č niso povabili, menda ker so prepričani, da bodo kmalo morali pobrati kopita in umakniti se drugim možem. Bes se v vstavaških krogih govori, da minister Lasser, ki je nekoliko bolehen, stopi iz ministerstva; na njegovo mesto pride dosedanji kupčijski minister Chlumetcky, dr. Urbs t pa neki prevzame ministerstvo kupčijstva. Če izstopi Las s er, ki je bil prav za prav duša sedanje vlade, se tudi A u e r s p e r g ue bo mogel držati, s Herbstom pa Unger noče občevati in bi po tem takem tudi popustil službo. Vpraša se, kaj pa potem? Kilo bo razmotal štreno od stranke vstavaške tako strašno zamotano? V zbornici poslancev je vse poparjeno, in nihče ne ve, kaj bi se pačelo. Da bi zadrege svoje pred občinstvom vsaj nekoliko prikrili, obljubili so vstavaški klubi ministrom G tednov o obravnavah z vlado ogersko
molčati; udje stranke Hohen war to ve, piše se „Politiki'1 iz Dunaja, se pa nič niso zavezali, tem bolj čudno je tedaj, da oni vlade ne peste z interpelacijami; se ve, da bi najbrže ne dobili nobenega odgovora: a uoben odgovor je tudi odgovor. Zlasti bi pa bilo to potrebno, ker ima zborovanje od 20. februarija do 15. septembra prenehati. Štirje tedni, kar bodo še zborovali, bodo pretekli s praznimi pogovori, med počitnicami pa bodo vstavaki delali, kakor jim bode najbolje kazalo, da bodo sami sebe rešili in ko se poslanci v septembru zopet zbero, imeli bodo opraviti z dovršenim dogodkom.
Vstavaki se tega hudo boje, in ko je „Politik" od 18. t. m. pojasuovala stališče stranke ogerskim in povdarjala, da se jim bo le zaino-glo vstreči, če se znižajo stroški, ki jih dosedanja centralistična vlada prizadeva, kar bo pa zopet le mogoče, če se deželam podeli veča samovlada (avtonomija), rekel je menda ueki naprednjašk poslanec: „To bo lep vskrižni strel; od spredaj Ogri, od zadej deklaranti." Pa češki deklaranti so premožki, da bi vsta-vakom delali posebne zapreke, in najlepše zadostenje za vse dosedaj od njih prestane psvoke, obrekovanja in zla je to, da se nekdaj tako ponosna vstavaška stranka med seboj vjeda in pokori z lastnimi svojimi priverženci!
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. januarija.
Avstrijske dežele.
dvor pa minister Andrassy se 2G. t. m. iz Budimpešta preselita na Dunaj, kamor pridejo 1. febr. tudi ogerski ministri.
Paganska in krščanska umetnost.
(Konec.)
Kiparstvo je obdelovalo najbolj basni in predočitev raznih bogov. Ideal je bil tedaj sploh božanstvo v raznih razmerah do človeka. Pa kako je bilo božanstvo ? Razdrobljena je bila ideja njegova v množino božjih oseb — ki vse skupaj nikakor ne store prave ideje, kojo imamo o Bogu. Imel je grški bog večo moč, nadzemsko velikost, ali valjal se je v blatu vseh strasti, v koje se je kdaj pogreznil človeški rod — in ker je bil inogočneji, viši — je zagazil globokeje, nego bi bil mogel navadni človek. Mislil si je tedaj Grk svojega boga kot človeka z vsemi svojstvi človekovimi, le bistrejim umom in večo močjo obdarjenega, kako bi bil mogel imeti pravo spoštovanje do tacih bogov? — To seje moralo pokazati tudi v umetniji. In res, le poglejmo kipe grških bogov. Najpopolneja, da idealna telesa — človeška so — toda le človeške, nič več. Čudimo se popolnosti razmerja njihovih udov, sploh tehničnej izvršitvi, — a ne najdemo nič božjega,
nič višega.*) „Z vpodobljenjem ideje „bog" piše Dursch, je povzdignil Grk sebe s svojo naravo v Olimp, povikšal je svoj razbor in
*) Zarad veče jasnosti podam le en izgled. Med najbolj izvrstne umotvore grške umetnosti prišteva se gotovo mcsic, Venera. Koliko pisateljev je že o njej pisalo; koliko kritikov že občudovalo to čudo grško umetniške roke! Kako jo je pred nekimi leti povzdigoval, — da, predrznost! — sta vil na stran Kafaelovej Madoni tudi Stritarjev „Zvon"! — Pa, mili čitatelj, ako si imel kdaj priliko videti izvirno, ali pa morda kako posneto podobo od nje, povej po pravici in reci, kaj se ti zdi? Ali si vidil na tej podobi razun res krasne zu-uajnosti kaj višega? Ali te na njej kaka reč po-vzdiga kvišku? ali kaj budi v tebi plemenite čute? — Odgovori, mar ni ravno narobe? ne vidiä-li tu izrnženo ravno največo pohlepnost iu poželjivost, ko je ravno premagala ženskemu spolu prirojeno sramožljivost? Vsaj pravi Seume v svojem „Spaziergang nach Syrakus", — in Seume ni bil kak klerikalec, ampak, kot znano, liberalen neverec najčistejše krvi — da je imel umetnik pred očmi krasno, idealno deklico v položaju, „wann die letzte Falte füllt", ko je delal to podobo! — Tej nasproti pa postavi sedaj podobo one Mudonc. Razloček bodeš čutil in videl, ako imaš le oči in srce, ui ga mi treba pojasnovati.
Pis.
svojo moč, ali svojih slabosti in strasti ni odpravil in popustil."
In kako je grško basništvo, ki nam kaže najbolje, kake misli in pojme je imel Grk o božanstvu. O pravej vladi sveta in njegove osode skoro niti sleda ni — nad vsem gospodari neizprosljiva osoda. Podvreči se jej mora celo mogočni Zej, ki sicer svojimi obrvimi stresa Olimp. Oblika je tudi tu res prekrasna, — ali kar se tiče duhovnega zadržaja, ideje — pogrešamo jako veliko.
Umetnija izvira iz cele (vse) kakosti človeškega bitja; Grki so imeli le živo fantazijo in blago človeško srce. Manjkalo pak jim je više spoznanje stvaritelja in stvarstva, maujkala nadnaravna luč milosti. — Zato je njihova umetnija nepopolna, jednostrauska. Poglejmo krščansko.
Krščanstvo je napravilo umetniji drugo polje, kjer seje jela razivijati v najlepšej buj-nosti, odkazalo jej druga, različna pota; kajti prenovilo je duševni svet. To pak se je zgodilo dvojnim načinom: zveličanskim, blažečim ukom, in svojo posvečujočo močjo. Po krščanstvu stoprv je prezrlo človeško oko megleni
O nasvetih Andrassya pišejo „Times", da jih bode vlada angleška podpirala, če se bo prepričala, da se bo izvršitev nasveto-vanih prememb zavarova in da si nobena vnanja država ne prisvoji kake dežele cesarstva turškega. „Journal de Petersburg" pa o tem pridržku vlade angleške nič ne ve, in piše, da skrb za evropejski mir daje državam pravico in dolžnost iskati pripravnih potov za izvršitev prememb, ker je sploh znano, da od Turkov obljubljene premembe ne zadostujejo za pomirjenje vstalih pokrajin. Od druge strani pa se sliši, da si ravno Angleži hočejo v prid obrniti stisko vlade turške iu se polastiti otoka Krete.
Državni zbor bode neki od 20. febr. do 15. sept. prenehal zborovati.
Glede volitve v mariborskem okraju prosi v „Slov. Gosp." vrednik njegov gosp. dr. L. Gregorec može iz volilnega okraja št. le-nartskega, slov. bistriškega in mariborskega, naj bi naznanili koga izmed svoje srede, kteri se jim zdi zaupanja vreden, naj bo kmet, advokat ali — kapucinar, da je le Slovenec in da zmaga. Nam se tako početje pametno zdi, kajti le na ta način, če se namreč vsi slovenski volilci enega poprimejo, utegne se v tem kraju spodriniti tujstvo in volilci varovati se sramote, kakoršno jim je naklonil Brandstetter.
V (aoriei bodo mesca marcija nove mestne volitve, ki utegnejo biti letos posebno zanimive, ker se hočejo proti sedaj vladajoči stranki združiti 3 druge stranke.
Hrvatom ogerska vlada čedalje bolj preseda Obravnave zarad železnic po vojaški granici so se razbile, ker vlada ogerska po nobeui ceni noče sprejeti načrtov Mollinaryjevih. Madjari dobro vedo, da se jim ni ničesa bati, dokler v Cisi gospoduje nezmožna stranka ustavaška, zato tako počenjajo s Slovani. — Pri Vugrovcu blizo Zagreba se je te dni okoli 300 kmetov zoperstavilo 8 žandarjem, ki so iztirjevali neke zaostale davke. 4 kmetje obležali se mrtvi, 5 jih je bilo težko ranjenih. Iz Zagreba je 21. t. m. tje odšlo 40 vojakov in pa politična in sodnijska komisija.
Vnanje države.
■z jugoslovanskega bojišča
potrdi „Pol. Corr.", da od 18. do 20. t. m. so bili Turki pri Iladovanu od vstašev hudo tepeni. Turkov je palo okoli 500, pa tudi vstaši
imajo okoli 100 mrtvih in težko ranjenih, med kterimi je zlasti veliko Črnogorcev. Med ubitimi je tudi eden najizvrstnejih poveljnikov, Maksim Bačevič, ki se je bojeval v 14 bitvah. — 19. t. m. so se pod poveljstvom Hubmajerjevim tudi bosenski vstajniki tepli s Turki pri J a ranici in so jih premagali. V boju je padel ruski častnik Dalmatov, Ilubmajer je zdrav. Ljubibratič se je poveljništvu neki odpovedal in začasno preselil v Beligrad.
Bosenski kristijani so do svojih turških rojakov izdali oklic, v kterem jim obetajo, da se njim, njihovim otrokom, in njihovi veri ne bo nič žalega zgodilo, ker boj velja le otoma-nom, ki so tudi njih osleparili in spravili na beraško palico. Begom naj povedo, da naj se ne vojskujejo zoper nesrečne vstajnike. Zemljo jim bodo sicer vzeli, a proti plačilu. Če pa to ponudbo zavržejo, vzeli jim bodo s silo, kar so si ti s silo prisvojili. Konečno jih prosijo, da naj jih v boju proti Otomanom ali podpirajo, ali pa vsaj ostanejo neutralni.
Nrbe „Iztok" poživlja, da se bližajo važni dogodki. Turki se z vso silo pripravljajo na boj in očitno govore, da na pomlad bo vojska s Srbijo, Črnogoro in — Rusijo, ki se tudi že oborožuje in denarje na posodo jemlje. „Krajni čas je, piše „Iztok", da se tudi Srbija pripravlja, da bode na pomlad za boj oborožena." Res se sliši, da je naročila 5 milijonov patron za puške. Iz Belgrada se poroča, da so zopet zasledili novo zarotbo, ktere namen bil je pregnati kneza Milana in na prestol povzdig-niti mladega Kara Gjorgjeviča, ki biva pri vstajnikih v Bosni. Nekteri pa sodijo, da vse te zarotbe so le izmišljene, da bi knez tem raje odjenjal narodni skupštini. Milan pa je neki pripravljen raje šiloma suspendirati vstavo, kakor odjenjati vojskoželjni skupštini, in je dotično pismo neki že podpisal, pa si ga nc upa še razglasiti.
Črnogorski vojni minister je na Dunaju nakupil orožja in se je 20. t. m. zopet vrnil v Cetinje. V Črnogoro je prišlo te dni nekaj zdravnikov iz Švice, še več jih pričakujejo iz Ruskega. Z Dunaja so tje došle nosil-nice za ranjene, iz Odese premnogo turšice, kar vse priča, da se Črnogorci nadjajo vojske s Turki.
Ituski ,,Golos" v nekem članku jako dobrohotno govori o Franciji, Nemčiji pa da nekaj prav gorkih zaušnic. Prusom se dozdeva,
da ruska prijaznost gine, zato jo skušajo sumljivo storiti proti Avstriji in pisarijo o posebni prijaznosti med Prusijo in Avstrijo. Pa „Vat." meni, da zveza med Avstrijo in Rusijo, sklenjena po najviših osebah samih, je tako vtrjena, da je ne more raztrgati ne madjarsko glumar-stvo, ne pruski zapletki. Posebno ni misliti, da bi se kak avstrijsk državnik 10 let po letu 1866 že mogel opirati na Prusijo!
Izvirni dopisi.
■z štajarskcga, 21. januar. (Naš deželni poslanec gosp. Š n i d e r ž i č), če se ue motim, mnogozasluženi apotekar in z zlatim križcem obdarovani župan v Brežicah, potuje sedaj po svojem volilnem okraju, da bi dal svojim volilcem račun o svojem delovanju v štajarskem deželnem zboru. V slednjej srenji in fari je sklical volilce k shodu, ter jim je v lepi domači besedi razkladal, kaj daje v Gradcu delal. Iz njegove razlage je bilo toliko posneti, da ljubi mož v zboru deželnem ni veliko govoril, še manj pa dosegel. Edini Brežičani se mu zamorejo zahvaliti, da se bo Savina struga nekoliko zagradila; da bi se vojaški kordon proti hrvaški meji odpravil, ker o živinski kugi že dolgo' ni več slišati, tega ni mogel doseči. V občem pa je rekel, da se je in se bo prav za kmetski stan vrlo potegoval, da bi se naše zanemarjeno kmetijstvo povzdignilo, da bi dobro bilo živinsko pleme, da bi se dal in o li ranil našim šolam in pisar nicam slovenski značaj in enake dobre reči.
Proti koncu pa je še prav prijazno prašal navzoče, — in teh je bilo povsod veliko — naj bi še sami povedali, kaj da želijo. Pa glej — v mnogih srenjah ni ne eden vedel, ali ga kje čevelj tišči ali ne. Potem pa nam naj kdo poreče, da naši možje, bogataši in purgarji, niso zadovoljni in pogumni.
No, v Kozjem, postavim, ste bili zbrani v sobani okrajnega zastopa, ali vam ni takrat na pamet prišlo, da so naše „bezirksvertre-tenge" peto kolo, ali se nazoči župani niste spomnili, da tirja od vas gosposka, kod si ga vedi, koliko reči, kterih vi ne razumete? Dob-ljani in Planinci, vam je pot v Brežice k okrajnemu glavarstvu tako lahka, da si ne želite gosposke bližje kje?
Da se zemljišča cepijo, meni nič tebi nič, da se sme vsak vlačugar ženiti, da pošten člo-
sin božji, on je družil človeško z božjim v najožej zvezi; v njem je doseženo najviše, kar je sploh mogoče: to je krščanski ideal, kolika razlika med paganskim.
Nov ideal zahteva novo obliko ali podobo umetniško. Najuzvišeneje ideje pak se nam predstavljajo s človeško podobo. Bode torej morda stvorila krščanska umetnost drugo človeško podobo? ne bode-li vsaj v tem posnemala grških, tako popolnih zgledov? — Istina; umetnija mora objavljati človeško po-bodo tako, kakoršen je človek; toda krščanski umetnik ima vedno pred očmi, da je telo nositelj višega duhovnega bitja, ki mora od-svitati iz vseh delov njegove (umetnikove) stvoritve. Čim bolj prešinja duh gmotno obliko, čim živeje kaže svoje gospostvo nad njo, tim popolneji je umetnikov tvor. Znano je, da lepa duša okrasi tudi najgrše telo, nasprotno pa, da hudobna spači, omadeževa najlepše poteze na obrazu: zato mora biti krščanskemu umetniku poglaviten smoter bolj ta, da izrazi duhovno kakost, da objavi v polnej meri bogate krščanske ideje v telesnej podobi, nego, da pokaže popolnost telesne izvršitve. Prvo mu
krog zemskega vzduha, ter spoznalo še drug, neviden, duhoven svet. Zagledalo je njega, ki biva „in luce inaccessibili" — najpopolneje bitje, povod vsega sočega, vladarja najmodrej-šega. Spoznal je človek sebe, svojo naravo in razmero do božanstva in svrlio, kojo ima doseči ; spoznal je pa tudi razmerje do človeka in do prirode. Vsi ljudje so mu bratje, bratje vsi narodi. Priroda mu ima služiti ter mu koristiti v vseh razmerah življenja, več mu ni sovražnica in neizprosljiva, hudobna mačeha. Zgodovina ima za kristjana svoj izvor o previdnosti božjej, ne v slepem slučaju ali zlovolj-nej osodi.
In poglejmo prenovljajočo moč krščanstva!
Uk je sicer razgnal tmine, razjasnil človeku um, ali ostala je še klica zla v človeku izvirajoča iz prestopka prvih roditeljev. To mora izdreti posvečujoča, prenoveča moč krščanstva. Ta posveti njegovo življenje, očisti njegove težnje — pridobi mu mir, zadovoljnost; združi ga z Bogom.
Zakramentalna moč preobrazi vse notranje bitje človekovo, odpravi iz duha vse zapreke, ki bi utegnile vzdrževati ali prečiti hitri raz-
voj duševnega življenja, povzdigne ga nad zemske težnje v kraj luči, kjer hrepeni po duhovnem blagu v svetej ljubezni.
Kaj čuda tedaj, da se jc povzdignila iz tacih, tako predrugačenih tal druga umetnost, krščanska. Ni bilo drugače mogoče.
Krščanstvo je pripravilo nov ideal popolnoma različen od paganskega. Ideal je namreč odvisen od spoznanja. Fantazija mora stvariti le ua podlagi sočega, znanega. Pagart je imel, kakor smo videli, v vseh razmerah življenja druge, napačne misli. Bog, priroda in njegova lastna narava mu je bila neznana. Kristjan je spoznal vse v najsvitlejšej luči. Razviduo tedaj, da se mora njegov ideal jako razločiti od paganskega. In kaj je fa ideal, kaj poglavitni predmet umetnij! Človek v raznih razmerah in njegovo življenje. Prvo je pri umetniji, da spozna človek samega sebe, da predstavlja svoje človeško življenje v prvotnej čistoti, v popolnej krasoti. In glejte, koliko je kristjanu tu pomagano! Ni treba domišljiji iskati pravega vzora, ki bi mu pokazal tako čisto, sveto, popolno življenje — na dann ima: pogleda naj le življenje spasiteljevo. On je bil
vek v mraku izpod strehe ne sme in še doma varen ni, da se potepuhom po ječah bolje godi, ko pridnemu kmetu, da je sol še vedno predraga, da se živinska sol ne sme prodajati, da prav v teh krajih, ktere g. Šnideržič zastopa, nimamo nobenih društev ne za denar, ne za živino, ne za poljedeljstvo itd. itd., cele litanije bi se dale povedati, pa naši kmetje tega nič ne čutijo.
Pa vseh teh reči gosp. poslancu tudi ni bilo treba povedati: saj tudi njemu ne padajo pečeni golobi v usta, ampak tudi on mora delati za vsakdanji kruh, kakor mi — vse to in še mnogo drugega je njemu prav dobro znano. Hodi pa zavolj tega po svojem voliluem okraju, da bi ga ljudje osebno spoznali, začeli čislati in prilično zopet volili.
To je konstitucijonalno in po vsem prav; nekaj popra pa vendar moramo g. poslancu dati: Kakor je gosp. Šnideržič govoril pri teh očitnih shodih in tudi privatno, bi človek mislil, to ti je vrl poslanec. Dobro! Od kod pa to, gospodine, da se vi v deželnem zboru tako vestno g. Hermana izogibljete in se vedno pridružujete nemški liberalni stranki?
Vas so volili slovenski katoliški volilci, naj se tega zavedajo ali ne, Vam mora to zuano biti — zakaj se torej v Gradcu in doma ne držite tistih mož nemških in slovenskih, kterim je vera in jezik sveta reč? In glava teh poslancev v Gradcu je gospod Herman.
Pristopite k njemu in zagotovimo vas, da Vas pri prihodnji voiitvi zopet volimo posvetni in duhovni volilci, in kedar dojdete, kakor sedaj v naše hribe, vas sprejmemo kot svojega ljubega poslanca, z možnarji in slavoloki.
Naj se navadni škrici bojijo in sramujejo slovenščine in katoliške vere, deželni poslanec naj stoji trdno ko hrast.
Eden Vaših in narodovih prijateljev.
E k Trs<», 19. januarija. (Iz mestnega zbora.) Pogled v naš mestni zbor ni nič kaj razveseljiven, ne v narodnem ne v gospodarskem oziru. Slovenska narodnost okolice se prezira in vse žile se napenjajo k njenemu zatiranju. Slovenščina ui dosegla pri mestnih gosposkah še nobene pravice; vraduje se za okolico kakor za mesto izključljivo v italijanskem jeziku; še celo slovenski pisane vloge se z lepa ne sprejemajo. Šole v okolici so sicer slovenske, napisi šol in zapisniki pa le
laški in šole le dvorazredne; v Rojani, kjer so trije razredi, vlada v tretjem laščina kot učni jezik. Tako ne sme in ne more dalje biti; polit, društvo „Edinost" mora se prizadevati, da slovenščina dobi v šoli in v uradih svoje naravne pravice. Storilo seje k temu že nekaj, se ve da, za zdaj še brez vspeha; pa se ne sme utruditi, ampak trkati in trkati, dokler se ne odpre. Po reorganizaciji mestnih uradov odpravila so se pred leti domača podžupanstva v okolici, ter mesto voljenih delegatov postavil je magistrat svoje komisarje po okolici, ali kakor se uradno bombastično zovejo — okrajne glavarje — ptuje osobe ali renegate. To je vzbudilo v okolici veliko nevoljo. Dvakrat je zato že društvo „Edinost'' enoglasno sklenilo prošnjo za odpravljenje tujih načelnikov in za vpeljavanje starega reda; v prvič je zbor prestopil na dnevni red, v drugič pa ni še prošnja prišla na vrsto. Da bo pa, kedar pride na dnevni red, zopet ovržena, pre-vidi se lahko, zlasti po zadnjih sklepih mestnega zbora. V tretjej letošnjej seji namreč se je poslužil okoliških svetovalcev Burgstaller priložnosti, ko se je obravnaval proračun, da je predlagal, naj se okrajna načelništva ali popolnem ali deloma odpravijo, v čemur gaje podpiral posl. Nabergoj — pa ni nič dosegel, ker vsa nasprotna stranka, kterej se je v tem pridružila tudi vladna stranka, ki se zove pa-trijotičua, je bila za ohranjenje potrebnih glavarjev, kterim so celo „plače povišali". Kaj da čaka prošnjo „Edinosti", je toraj jasno povedano bilo že v tem sklepu. V proračunu za šolstvo — v četrti seji — tožil je svetovalec Wittmann, da mesto tolike izdaje za šole 346.884 gold., ktere pa ne dosegajo svojega namena ter — da se prikupi meuda okoličanom, kterim se je zameril s tem, da je kot zastopnik „patriotov" govoril za ohranitev okrajnih načeluištev — pristavil, da se zlasti za šole v okolici malo stori. Šolskega odseka predsednik, brezverec Luzzatto, bivši jud, odgovori, da za okolico se bode podučevanje razširilo in zboljšalo in da dozdaj ni bilo mogoče kaj več storiti iz denarnih vzrokov. Tu bi bila stala pač na mestu prošnja okoličanov za zboljšanje šol, kakor jo je bilo društvo „Edinost" lani sklenilo, pa ni bilo potem o njej več ni duha ni sluha. Sploh bi jaz obračal pozornost imenovanega društva posebno na šole, da se pametno vredijo in pomnožijo, da
mora biti, da ideja vse skozi prešinja njegovo stvoritev, stransko le naturnost (Natunvahrheit) in všečnost oblike, — akoprem tudi te ne sme. v nemar pustiti. Grki nasprotno so se poskušali poglavitno v popolnej izvršitvi telesne oblike, — posebno, ker njih ideal ni bil tako določen kakor je krščanski — ali vsaj duhovnemu niso dajali take prevage, kakor krščanska umetnost. Zato krščanski umetnik ne more posnemati grških umotvorov v tem smislu, — kakor tudi prirode ne. Njegov nalog je, da tvarja potom, po kterem ne greši zoper prirodne zakone — in sicer svoje ideje, ki pa zahtevajo od pagauskega različen pojav. Preglejmo vse podobe grških plastikov — gotovo se prepričamo, da je ni niti jedne, koja bi nam mogla izraževati ali rešitelja, ali njegovo presveto mater, ali kterega koli svetnika. Gotovo dokaz, da je krščanskemu idealu potrebna res tudi druga oblika. Grške umotvore more in mora (ako hoče biti dober umetnik) študirati — posnemati jih nikdar ne sme.
Slednjič je velika razlika med krščansko in pogansko umetnostjo tudi v tem, da je zadnja vesoljna, universalna, prva ne, krščanstvo pre-
rodivši človeški rod vsestransko mu je dalo toliko in tako rodovitnih idealov, da je moral nehote skušati objaviti je v najraznejih oblikah. Zato vidimo, da goji krščanstvo od prvega početka pauoge umetnosti. Stara ljudstva so izolikovala bolje to ali uno, nobeno pa ni bilo v večih jednako redovitno in izvrstno. Glejmo Egipčane, Grke, Rimljane; — kolik razloček!
Uvaživši vse to smo gotovo prepričani, da je med krščansko in pagansko umetnostjo velik, bistven razloček, prepričani, da je dalo osrečevalki in sladiteljki življenja krščanstvo pravo mer, pravo blagost, ter jo povzdignilo na dostojno višino — na višino, da je tako rekoč posredovalka med telesnim in duhovnim, zemskim in nebeškim, posredovalka med Bogom in človekom. Sprevidimo pa tudi nedvomno, koliko hvaležnost smo dolžni našemu rešitelju tudi od te strani, da nam je prinesel zveličan-ski uk, ter prenovil človeška srca, in — kako strašno se pregreše oni, ki umetnost, to hčerko nebeško, zlorabijo; ki zapustivši krščanski ideal segajo po pagauskem želeči služiti mesenemu poželjenju iu usužnjujočim je strastim.
dobimo s časom narodne inteligencije, ktere zdaj tukaj močno pogrešamo. — V gospodarskem oziru vlada v svetovalstvu velika popar-jenost. Zbor je bil sklenil, da se ima davek povišati, na kar pa so posestniki vložili protest zoper način povišanja. Svetov. Wittman je tožil, da se v zadnjih treh letih kaže primanjkljeja skoraj milijon in naš okol. svetov. Nabergoj je zboru priporočal varčnost in da se denar troši le za potrebne reči — na kar je podpredsednik Hermet opravičeval finačnega odseka načrt proti Wittmanu ter rekel, da temu razpravljanju bo konec s tem, da se vzame na posodo 6 milijonov gold, ker drugače ni mogoče premagati stroškov za napeljavanje Reke v Trst; da se pa dolg povrne, treba ho davke povišati. Ali ni to jasno ko beli dan? Samo vprašanje: čemu toliko drugih nepotrebnih stroškov? izogibal se je Hermet odgovoriti.
I» (aOi-išiiegn, 6. januarija. Sedel sem za mizo. Bil je sv. dan. Ravno po besedah Homerovih: „epi ta epikeimena heiras" ... t. j. „na predležeče roke sem vrgel", to je jesti sem začel uborno juhico. Malček dobro sem se počutil, kajti stara nadloga, ki me dostikrat tare, bila je ovi dan vkljub neznosnemu delu še prizanesljiva. Nekdo potrka. Vstopi pismonoša: „O, naš Golos je tu!" vskliknem pogledavši mu v roke. Zgrabim za papir, odprem ga strastno in najprej zadej pogledam še vedno prepričan : „in cauda venenum". Toda na zadnji strani ni bilo ničesar, vse nedolžno, izvzemši „Wilhelmov čaj", po kterem sem že parkrat imel hud „švindel". Pregledujem, kar moje oči zadenejo ob sledeče: „Poravnava i sprava na Goriškem". „Ah, a-a-ah!" vskliknem. Dobro. Pustimo in jejmo, kajti ta sprava bo nekak stomakale. In jel sem, „Glas" na stran pustivši.
Jojmenejčica! vskliknil sem po gorjansko. Vzel sem „Glas" in začnem brati: „Osnovalo se bo novo politično društvo z imenom Sloga". Izborno! Izborno dr. Pepili! „Društvu je namen varoyati vse pravice ... i pravo svobodo". Non plus ultra! mislim si. „Društvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve." Ah! odmeva se jek iz mojega srca, bo li mogoče? „In ne bode nič učinilo, kar bi znalo žaliti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njene zavode in duhovski stan". Kak milostljivo ! Nevoljen vržem „Glas" od sebe. Živci se mi vzburijo.
Pomiril sem se. Na no\o berem: „Novo politiško društvo ima biti izraz sprave. Zatoraj se bodo podpisani brigali, da bi prestopili k temu skupnemu društvu dosedanji društveniki „Gorice" in „Soče" v obilnem številu." Stara nadloga me zgrabi. Zlodja ! vskliknem nevoljen, Bog mi greha ne pripiši. Kdo vas je pooblastil, da nas ženete, kakor čredo iz tabora v tabor. Ste li kedaj sklicali skupščino kakega društva, glede tega jako važnega vprašanja? Kdo določuje o stanu društva? Mar dvoje odbornikov? Je li vrednik „Glasa" občno mnenje? Jeza me /.grabi. Nič ne pomaga: v „Schmollwinkel" bo treba iti. A v vsej tugi si mislim: Počasi! No, lej, Demokritos se je smejal, kedar je imel jokati. Dunque pazienza! Ne bodi tak strašansk črtnih, in „ultramontan"I Berem naprej mirno, prav mirno. Al „kakor hitro boste družbi raz-puščeni, bode nehal izhajati tednik „Glas" in postane tednik „Soča" glasilo društva". Glej, glej, „Glas" mora nehati, da ,.Soča" živi. Oj Hrast! oj Hrasti zakaj si umrl? Nisi li mogel še par ur živeti, da bi bil tozabranil? Dobri, nedolžni list mora prostor narediti prekaujenej „Soči". Ah da: „simplex sicut columba" je bil, poznal ni zvijače, ta ubogi „Glas".
Nisem mislil več brati, a radoveden seni
bil, kako se bode reč razvila. List „Soča" berem dalje, „nima razpravljati cerkvenih vprašanj, in toraj nima delati propagande za vero, za njene zavode, ali duhovski stan". Pasja noga! Tu je novemu društvu dekret, da je popolnoma „konfessionslos". Društvu, ki ima imeti društvenike izmed katoliških Slovencev, ki ne štejejo med seboj niti protestantov, niti judov. Zašto! Kdor z menoj ne nabira, raztresa! Dalje, bo li to mogoče? Mogoče dan danes! Ne varajte sel Tu je korenika prihodnjega razpora, in tačas na novo bomo klicali: Tu katoličan, tam nevernik, tu katolišk Slovan, tam Slovenec brezveren, iu zopet nastal bo stari: llep! Ilep! Neka bude! Le nam v korist. Quae societas Belialis! Da se mi uklonimo, par ljudem, ki so od danes do jutri? Ne bo dal! Srd me zgrabi, velik srd.
A krohot se me polasti, ko berem „Glasov" vvodni članek. „Našim bralcem v slovo". F,xegesis temu članku bi bila preveč smešna. Zastavo ste rešili. Kakošno? Naša zastava je bila: „Vse za vero, dom in carja!" Pod to smo se bojevali. A danes, kje je vera? ... Iz programa ste jo izbrisali, pripravili jej kotiček kot stari majki za pepelom, kjer naj se njene kosti spoštujejo. Kaj? Za pepelom? O ne, tu bi se saj grela, vrgli ste jo ven, ven na cesto med sneg in burjo. Tega ni zaslužila naša vera. Vera mora biti v prvi vrsti in povsod današnji dan kakor vselej. Potezovaje se za-ujo, potegujemo se za blagor narodov. A kaj, saj to je popolnoma — gujil mir. Ima koreniko nesloge v sebi.
Gospodje! Itesno. Ta sprava je velik „kuriosum". Na tak način bode narod vedno razcepljen ostal. Ni mogoče, da tako zatajivši svoja načela, velikanska stranka, ne stranka, katolišk svet, se podvrže neugodnostim časa, rekoč: rešimo, kar se da rešiti. Ko bi bilo tako povsod, kot je med nami na Goriškem sedaj, v kratkem smo duhovniki in ž njimi vred katoliški svtt potlačeni. Gospodje, vi ste se podali „Sočanom" na milost in nemilost. To ne sme biti. A izgovarjam vas. te dvoje, dozdeva se mi, je bilo mogoče: Morda niste hoteli se še dalje žrtvovati, žrtvovati svojih duševnih iu telesnih moči, hoteli ste si roki umiti, rekoč: kaj nam mar? Ne verjamem tega poznajoč vaše za vse dobro vneto srce. Morda vas je k temu rodoljubje prignalo? Mogoče, a to rodoljubje bi bilo napačno. Sicer ne varovaje katoliških principov, ne vem, v čem rodoljubje še ostaja. Katoličan sem v prvi vrsti, potem narodnjak. Morda niste mogli nadalje biti svojemu poslu kos? A če je temu tako, reči ste morali: „Bratje dragi, delali smo, a končati moramo vsled vaše lenobe. Bratje, naša stvar je bila sveta stvar, a vaše srce je bilo mrzlo. Bratje, ne zamerite, žrtvovati ne smemo zadnjega krajcarja, prvi pogoj je, da ohranimo lastno eksistenco. Dalje, o sodrugi, prišli sm5 s čistimi nameni, a videli smo, da vam ne vgajamo." Toraj bi moral reči duševni vrednik: „Nunc recedo in solitudinem mihi tam caram." In vsi njegovi pajdaši bi dejali: Ne! In iz pepela, če koj ne, pa pozneje vzdignil bi se bil nov Phönix. A za sedaj druzega nam odločnim katoličanom ne ostaja, nego da se oklenemo „Slovenca", ki je v svojih načelih vedno trden, ki je slovenskemu narodu v resnici rojak „Slovenec".	Hephaistos.
Domače novice.
V Ljubljani, 25. januarija.
(Mil. knez in Škof) so bili svoj odhod z Dunaja menda zarad prevažnih konferencij
zbornice gosposke odložili in so se še le včeraj vrnili v Ljubljano.
(Somenj sv. Pavla,) ki se je včeraj pričel, bil je v vsakem obziru siromašk, malo več ljudi je bilo videti, kakor navaden tržen dan. Največ je temu krivo pomanjkanje denarja, slabo vreme iu nova mera in vaga, s ktero se še nikakor niso sprijaznili.
(Otj en j) je bil v Ljubljani v nedeljo opoldne v Trnovem, pa so ga vojaki brž pogasili, včeraj zjutraj pa na stolnem trgu, a tudi ta je bil brž pogašen.
(Slovensko gledišče.) Predstava burke „Lum-paci-Vagabund" je bila skažena, občinstvo na zadnje nezadovoljno. Več o tem prihodnjič.
Razne reči.
—	Duhovske s p r e m e m b e. V tržaški škofiji: Č. g. Matevž Rebolj, duh. pom. v Lov-raui, gre za administratorja v Klano; č. g. Ant. Kjuder, novop., v Lovrauo za duh. pom.; č. g. Ilijacint Ilottardis, do zdaj v zač. pokoji, bo začasno opravljal službo subsidijarja v mestni bolnišnici v Trstu, ki se razpiše. Umrl ječ. g. Miklav Burliu, bivši duh. pom. v Miljah, zdaj v zač. pokoji.
—	Učiteljske spremembe. V tržaški okolici. Premeščeni so sledeči gg. učitelji: Jož. Toroš iz Vrdele v Iiojan, Jernej Troha iz Ro-jana v Trebiče, Delkin iz Trebič v Križ in Slunder iz Križa v Vrdelo.
—	Goriški „Slavec" namerava napraviti koncerte v Sežani, Reihenbergu ali Dörnbergs v Tolminu iu Komnu, na jesen pa v Gorici. Tržaški „Slavci" napravijo boje še pred veliko nočjo v gledišči „Armonia" v Trstu enak koncert, kakor je bil zadnji goriški.
—	„Jezičnika" XIII. letnik. Kdo ne pozna g. Marn-ovega Jezičnika? V 13 letih nas je profesor J. Marn pripeljal od suhih golih črk do enega najkrasniših umotvorov našega slovstva, naše slovstvene zgodovine. Kar nam je marljivi profesor letos podal, to niso suhoparna jezikoslovska preiskovanja, ki, čeravno potrebna in mnogim tudi mikavna, vendar niso za vsak želodec, marveč neizvedence včasih od branja odvračajo; — ampak berilo vam je to, ki se da čitati kakor kak klasičen zgodovinski roman. Nečasek-ov životopis v XIII. Jezičniku v 8 str. 45 je velikansk književen spominek, postavljen posla vljencu in životopiscu samemu na čast. Marnov „Nečasek" je zrkalo voditelju m učitelju, učencu in gojencu, zrkalo možu in mladenču, uradniku in človeku. Komur srce bije za poštenje, za značajnost, za šolstva pravi pospeh, za mladine resnično omiko — bere naj v Jezičniku „Nečaseka"! —
Hodil sem enkrat po starem in novem pokopališču Celovškem iskaje spominka Ja-nežič-evega, kar nenadoma naletim na spominek — Umek-ov. Ves zamišljen ogledujem ga — berem in spet se zamislim. Eno tedanjih mojih misel je uresničil, eno želja tedanjih mi je izpolnil prof. Marn. Želja je bila ta, da bi se blagemu pesniku našemu odkazalo dostojno mesto v naši literarni zgodovini, in to tem bolj, ker se jih ne manjka dandanes, ki radi vsacega umetnika, ki je v svojih pesmih zapisal besedo „Bog", in to celo z veliko črko(!) odstranijo iz slavohramov svoje literarne zgodovine. Hvala Bogu, Uinek Okiški jc rešen; on ima v Jezičniku 1. 1875. v 8 str. 51 svoj monumentum aere perennius. — Sploh vtis, ki ga mora v preinišljujočem bralcu zapustiti letošnji Jezičnik, je ta, da je g. Marn ta pot samega sebe prekosil. To vam je jedrnata in
iskrena pisava! Sto in sto kratkih in gladkih rekov, kakoršnih hočeš, si lahko izbereš za prislovice ali gesla. Predmet svoj g. pisatelj tako lahko obdeluje, da se mu vdaja, kakor testo. Čemur se je pa najbolj čuditi, je to, da toliko podučnega in jako mikavnega blaga med životopisno tvarino vpleta umetno in cum studio, pa vendar ne prisiljeno in sine ira. Pač lep je cvetličnik o „Nečaseku" in„Umeku" — spleten iz lastnih skušenj pisateljevih in iz najlepših cvetlic natrganih po domačih iu tujih slovstvenih livadah. — II koncu naj mi bode dovoljeno izraziti dvoje želja: da bi g. Marn tudi še v prihodnje maru ostal glede na „Jezičnika" ter še več let ž njim naše slovstvo bogatil; drugič, da bi vsak gimnazij, vsako srednje učilišče za jezikoslovje slovensko imelo svojega Mama!	X.
—	Janez Trobej f, župnik na Štajarskem v pokoju, je umrl.
—	Grozne srenjske naklade je dovolil okrajni zastop mariborski. Cmolnik dobi 30%, Radvanje 30, Jarenina 30, Morje 40, Studenci 40, Bistrica 40, Loka 40, Kamen 42, Krecenbah 42, Rotenberg 42 in Bergenthal 80%.
—	Vžitnina ali Verzehrungs-s.teuer se bo po novi meri računila po 2 gl. 97 kr. od hektolitra vina in le tu pa tam 2 gld. 23 kr.
—	Dragi okrajni z as top i. Mariborski okrajni zastop zahteva letos 7G0 gl. za plačilo uradnikov, 550 gl. za cestnega inženirja, 417 gl. 40 kr. za stanovanje, 180 gl. za kancelije, 7200 gl. za šolski fond v Mariboru, 9144 gl. 70 kr. za šolski fond okraja, 600 gl. za štipendije učiteljskim pripravnikom, 600 gl. za učence na vinorejski šoli, 258 gl. za zbirko prirodnin, 2Ü0 gl. za druge (katere?) šolske potrebe, (vsi šolski stroški znašajo 18,003 gl.), 22.625 gl. za okrajne steze, 300 gl. za uboge, 200 gl. za mariborske gasilce, 1500 gl. za po-plačanje dolga marib. hranilnici, 240 gl. za obresti in 3000 gld. za razne potrebe! Tako? vpraša „Gospodar."
—	V Orešjuje Sava izvrgla mrtvega in ranjenega Matija Tobnica, peka v Trbovljah. Govori se o hudodelstvu.
—	Kneginja Julija, vdova ubitega srbskega kneza Mihaela, se je dala poročiti s knezom Karoloni Arenbenškim blizo Šoprona.
—	Veliko veselico s tombolo bodo napravili vrli Središki narodnjaki v pomoč ubeg-lim Ilercegovincem.
—	Posebna pravica. V malem mestecu so na vrhu mestne hiše vsi meščani svoje perilo sušili. Zarad muogih zmešnjav in preme-nov je ukazal nazadnje župan: „Od zdaj za naprej ne bom pustil nobenega človeka obešati, kakor mestne svetovalce".
Eksekutivne dražbe.
Štajarske.
86, jan. Jož. Braunek v Stndenicab (2) Flor. Groblšek 707 gl.
27.	jan. Jož. Ivaneič v Drahornu.
28.	jan. Ant. Jecl v Strajni 570 gl. in Jož. Jesih v Gornjivesi 3195 gl. Jauk v Sonvartu (3.) in Jož. Jereb v Uesniku (3.).
Telegraliene ileuurne cene 24. januarija.
Papirna renta 68'90 — Srebrna renta 74 — — lSfiOlctno državno posojilo 112-70 — Bankine akcije 890 — Kreditna akcije 191'80 — Loudou 114.86 — Srebro 104 50. — Ces. kr. cekini 5-41 — 20Napoleon 9'91.
Nove mere in uteži (kemblji)
po nizki ceni se dobivajo v prodajalnici železja pri
Albinu Slitscherju,
(2 —8)	v Ljubljani na dunajski cesti št. 64,