Pobožnim ljudem Bog pomaga
(Poveat; gpisal —n—) I.
I! zroniku cerkve sv. Katarine na Skalah je odbila ura deset.   Tiha noč je
jvžc pokrivala spečo prirodo iu vaščanje,  utrujeui od težkcga dela,  pripo-
f roeili so se t božje varstvo io polegli k sladkemn  počitku.   Nad vasjo je
' vladal skrivnosten mir,  samii tam od krčme imovitega Antona Seljana se
je slišalo hripavo kričanje pouočnih pivceT.
¦     —•¦< 106 *-•—
Trijp možje so sedeli okolo mizo in pili žganje, katero je vže marsikaterega spravilo na nii". Prvi je bil Andrpj Balant, velik mož, kateremn se je pa vže na liri pnznalo, da prcveč pije te strnpene pijače. Prcd nekaj leti je bil »c trden kmet in bil bi lahko se zdaj, a pijančevanje nut ,jg vzelo vse veselje do dela. oKjer ni dela, ni jela," pravi prigovor. Tako je bilo tudi pri Balantovib. Kjer je fladala poprej sreča io bfagostanje, kazaio se je zdaj siromaštvo in bdda; kjer je poprej živelo vse v miru, tam je zdaj nastajal često prepir. — Kaj n« stori vse pijanfSevanje!
nAndrej," rekel je mož, ki je poleg Balanta sedel, ^Andrej, pojdi domov. kcr imaš ženo in otroke, ali pa daj še za žganje!"
rKaj bom iodil donicjv," odgovoril je Ajidrpj. ,doma Ijudje mrjo. Daj še žganja, Anton. dosti ga daj in najboljšega!"
,To je mo.ška beseda, Audrej!" hvalil ga je tretji v njih družbi.
^Toda to ti rečem, Anton," dejal je zopet Andrej, ko je prinesel Seljan žganje, Mp!aeal ti ne bodem noi.-6j, zakaj nimam vee okroglega v žepu. Potrpi, da kaj prodam, potlej bodera vse poravnala."
,Hm. dosti je vže dolga, Andrej," opomuil je Seljan, ,pa vender bodi se za nocoj. Toda glej, da rai kmalu piačaš."
Nič prida mož ni bil Anton Seljan. Namesto da bi ljudem branil ponoeevati, videl je to še celo rad, ker je vedel, da mu ponočevanje donaša največ dobička, ker Ijudje, ki so vže tako daleiS zabredli, ne gledajo na vsak krajcar in pijo toliko časa, dokler je kaj okroglega v žepu. Kadar pa vže poslednji krajcar poženo po grln, takrat pa pijo kar tako ,na kredo" — oj, in Antonu Seljanu je bilo tako najbolj po volji, zakaj 011 je ?že skrbel, da iiiu nihfie ni ostal dolžan. Ees, mi prida raož ni bil ta krčmar: on ni gledal na to, kaj je pravo, kaj ni pravo, ampak bilo mii je le do tega, da si je množil svoje imetje.
Oblastno je stopal po sobi gori in doli. ,Kdaj bodeš plačal?" vprašal je zopct Halanta.
nKdaj?" zakrii-al je Halant, nplačal ti bodem vže — ie ne, pa mi prodaj hiSo — kar hočeš, vsc mi prodaj, sarao žganja ini daj, Anton!"
rBodo ti prodali liibo, Andrej," dostavil je nje.gov sosed, ,potlpj pa bodeš prosjačil."
nKdo bode prosjačil?" vprašal je jezno Ualaut, nti bodeS prosjauil, pa no jaz! — Hej, pijmo, možjii, pijmo! Holala!"  . . .
In zopet se je raziegalo v mirno vas tain od krčme Seljanove hripavo kri-fanje ponofnih pivcev. —
Na konci vasi je stala Balantova hiša, v katerej je tudi še gorela luč. Za mizo je sedela objokana Balautova žena Marjeta in brala v debelej raolitvenej knjigi. Njej nasproti je sedola njena starejša bferka Dragiea m pletla nogorice. Dragičina sestra Ivanka in brat Franek sta vže spala.
,0j, kako dolgo ni zopet očeta domov," zaihtiila ,je Dragica.
,I)a, ura je TŽe deset odbila, in še ga ni," dostavila je mati in si otrla solzo iz očesa.
Bilo jej je h«do pri sro.i. Njen mož, ki je bil 5e pred kratkim priden in skrben oee svoje družine, udal se je pijaneevanju, zauomarjal gospodarstvo in tako zapravljal imetje, ki si ga je z velikim trudom pridobil.
Dragieo je spanec premagal. Delo jej je palo iz rok, in zadremala je pri mizi. Mati se ni rnogla več joku vzdržati. Poklektiila je pred sveto razpelo, ki je riselo v kotu za niizo in na pohiglasno molila: rO večni Hog, dodeli mi to milost, da se porrae moj mož zopet na pravi pot. Daj, rla bode zopet skrben gospodar in dober oče svojim slabotnim otročičem!"
Vstala je uekako potolažena in vzbudila Dragico. nPojdi v posteljo, Dragica," rekia je, nsaj jaz tudi grem. Bog ve, koliko časa bi morali že čakati."
Opravili ste potcm veeerno raolitev in šli k poČitku. Dragiea je kmahi za-spala. a mati ni mogla spati. Cula je, ko je prišel ruož pozno v noČi domov, bilo jej je hudo, zelo lunlo, a moleala je in na tihem prosila in molila Boga. Še le proti jutru je zaspala.
II.
lles. tako ni mogto iti dalje. Ako je kdo še tako imovit, naposled mu vender poide vse, ako le zapravlja ter iie dela ničesar. Ralant ni niti za las krenil s svoje krive poti. Nič niso pomagale gorefe prošnje njegove dobre žene. Ko se ¦ je storil rarak. šel je k Seljanu in tam popival pozno v noČ. Daseje tako manjšalo njegovo iinetje, lahko je umljivo. Prodal je vže vse, kar se je dalo prodati in predno si je sam mislil. ni imel nič veL dnigega, kaVor zadolženo hišo. Vse nje-govo posestvo je prišlo Seijanu v rfike. Zdaj je bil prav za prav on gospodar na Balantorem posestvu in Seljan bi ga lahko izgnal po svetu, kadar koii bi hotel.
Marjeti je bilo zelo težko, ko je morala gledati, kako razpada fepa kmetija. A naj bi biio vse v božjem imenu, ako bi bili le otroci vže preskrbljeni. Da, ti ubožni otroci! — Vsi so bili še majhni — Franek še celo v šolo m bodil — vsi slahotui. Za delo ni bil nobeden sposobeu. da bi materi vsaj toliko pomagal, da bi jini ne primanjkovalo vsakdanjega kruha. Oj. kako je bilo včasih hudo materi, ko ni raogla dati krulia lačnim otročičem! — In tega vsega je bilo krivo to ne-srečno pijančevanje! —
Autona Balanta niso ganili npadli obrazki LaČnili otrok niti solze trpeŽe Marjete, Navadilsejetoliko pijanževati, dasemu nizdclo vee mogoee zafeti zopet pošteno živeti.
nKaj bo, kaj bo," tožila je mnogokrat Marjeta, Mako nas Seljan požene po svetu ? Kaj bo iz ubožuih otrocičev?"
Bilo se je res tega bati, zakaj Seljan je bil trdega srea in njegova sestra Jera. ki je bila še doma, bila je ravno tako neusmiljena proti siromakora.
Od prevelikega pijančevauja je začel Anton Balant bolehati. Od dne do dne so slabele njegove telesne moči: kakor senea je lazil okolo. Morda bi bil še ozdravil, ako bi bil pravočaano opustil pijaeo, a ker ni odnehal, končal je vže zgodaj svoje /.ivljenje. V jeseni je umrl. Skromen je bil njegov pogreb, a vender je britko plakala zapuščena Balactova družina, ko so zagruili njegov grob.
Ostala je Marjeta sama s svojimi otročiči — prava sirota! — Pod milira Bogom ni imela ni toliko vee, da bi mogla plačati pogreb. Skleuila je iti k Seljanu, prosit ga, naj ji posodi vsaj toliko denarja. da bode mogla pokriti troške in omisliti si najpotrebnejših stvarij. Delala bode potlpj s podvojenimi močmi, da bode lahko vse dolgore kmalu poravnala.
Pri Seljanu je bila sama Jera doma, ko je prišla Marjeta iskat pomoči.
nKaj bi rada, Marjeta?" ogororila jo je Jera.
7*
rZ bratom bi rada govorila," rekln je Marjeta.
nNi ga domft. Sicer pa ni treba nič prosjaCiti pri nas. Brat je vže dosti zatipal tvojemu možu, tebi ne borie več ničesai". Glej, da se kmalu spraviš iz hiše, ki je našal" govorila je prevzetna Jera in odšla od Harjete.
Kaj je bilo storiti Marjeti? Znala je, da so Seljanovi brezsrini, a sklenila je še jortt>nkrat poskusiti.
Ko je priisla dvugi dan lopet k Seljanu. našla je Andreja domd, ter mu razodela svojo prožnjo.
,Niti krajearja ti ne dara!" zakričal ,je osorno Andrej.
,,Ali vsaj mojih otrok se usmilite," prosila je Marjeta.
nNič! Iz hiše se mi spravil Svet je velik — bodeS vže kjo proiivela sebe in
svoje   otroke! rpkel je odlnčno Seljiiri.
Plakala je Marjeta. A te solzii, ki bi orae-čile kamen, omečile niso tnlegaAudreje-vegasrca. Mar-jeta je raorala iti iz hiSe, kjer je pveživela to-liko veselih in žalostnih duij. — Oj, otroci, to vam je bil ža-losteu dan! — Uritko so jokali |. zapušženi otroci z žalostno nia-jim je še ostalo.
nKam gremo, mati?- vprašal je potoma Franek.
nBog si ga vedi kam!" odgovorila je mati.
Prišli so do znamenja na griči. Tu so obstali. Mati se je ozla še jedenkrat proti vasi, skleuila roki ter goreče inolila. Pragica je neprestano jokala; Frauek je pokleknil iu se stisnil v uiaterino krilo, sklenivsi svoji roeici; Ivaaka pa je plažno gledala v svet, karaor jim bode zdaj popotovati.
Pod griecm je imel Seljan svoje polje. Jera je ravno žela na polji, ko jo ngledala nesrefno četrorieo pod kri/.em. Zlubno veselje jej je polnilo sree, ko je vidcla toliko nesreie, toliko britkosti! —
nKo, Marjeta," zaklieata ]e s poti, npa srečno hodi Ut glcj. da nas ne bodeš več nadlegovala!"
Kaj ne, otioci, da je bila Jera liudobuega, brezčutncga srca! —
terjo, ko so od-
liajali iz vasi —
pvognani od
trdosrinega
človeka.
IVIorda bi bila dobila  Marjeta
kje drugej v vasi pomoči, a hotela ni iti več nikamor prosit: balaseje, dajpj tudi drugi od-reko svojo pod-poro. Zaupala jesamonaBoga
še in na nje-govn dobroto.
Dragica je nesla v bornem zvežnji vse, kar
Marjeta ni Jeri ničesar odgovorila, ampak vzdihnila je globoko in rekla otrokom: nMolimo, otroei, da nas bodeBog očuval. Prosimo ga njegove pomoči!"
In molili so vsi, goreče raolili: „ Dobri Bog, tvoja dobrota je ustvarila vse Da svetn. V tfojib. vokah je sreča in nesreča bornega človeka. Tvoja volja je, da smo obožali ia ti hočeš. da moramo zdaj po svetu. Bodi nam ti railostiv sprera-Ijevalec ua poti, privodi nas v varno bivališče in daj, da bi dobili še kje dobrili Ijudij, kateri bodo uraeli našo bedo in potrebo. Onim"pa, ki so nas pregnali, onim pa odpusti, o Bog, v svojej vefuej dobroti!" —
Iles, lepo so molili zapu&čeni, nesrecni Ijudje. — RazjasDilo se je v onem h]pu nebo, kalerega so prej preprezali črni oblaki, kakor da bi botel pokazati mogočni Bog, da je lakej molitvi ralno odprta pot pred njegnro sveto obličje . . .
Nekako okrepžani in potolaženi so vstali izpod križa ;in ili dalje po prašnej. eesti — sami uevedii, kam jili pripelje pot. —
in.
i)o sosedujo vasi je bilo dobro uro lioda. UtrujeDi so vže bili Balautovi, ko so zagledali od daleč zvonik vaške cerkviee. Potoma se je spomnila Marjeta na svojo prijateljico, ki je imela svoje posestvo v vasi, v katero bodo skoraj prišli. Njej je pred nekaj Ieti umrl mož, in cd takrat je sama gospodarila. Sklenila je torcj Marjeta, da pojde najprej do nje. morda jej ona kaj pomore.
Vesulo je vzprojela prijazna žeua Marjeto iu njeue otroke, a vender se jej je čudno zdelo, kako da jo je v tem oasi obiskala.
Sočutno jo je pomilovala, ko je Marjeta povedala dogodke, kateri so nam vže znarii.
,,Nikamor ne pojdeš," rekla je Marjeti, ntu ostani s svojimi otrofiei- Kruha nam ne bode primanjkovalo. Skupaj boderao delali in skupaj molili iu Bog bode blagoslovil naš tnid in naše delo."
.    S kako radostjo je vzprejela Marjeta prijateljiSino ponudbol Sama ni vedela, kako bi se jej zahvalila.  ,Bog ti plaCaj," rekla je s solznimi očmi.
A dobra prijateljiea je bila vesela, da jej je bilo mdči pomagati uesrečuej Marjeti in njenim otrokom, zakaj vedela je, da je dolžnost vsakega človeka, po-magati svojemu bližnjenm.
Pozabljeno je bilo hipoma vse tipljenje. Sa veSer so se skupno zahvalili Bogu, ki je uslišal njih gorežo molitev. A spomnili so se tudi očeta ter prosili Boga, da bi se usmilil njegove duše in mu dal srečno veinost.
Trdosrčnega Seljana je kaznoval pravični Bog: še tisto jesen rau je vse posestvo pogorelo, iu pripoznati jo moral raož iu sestra njegova, prevzetna Jera, da ni nič nestalnejsega na svetu, kakor bogastvo, odvzefco onerau, ki je ubožen in pomoči potreben. Seljan se je kesal svojega žirljenja in rad bi bil poravnal, kar je zakrivil, a ui mu bilo več inogoče.
Marjeta je nčakala pri svojej prijatoljici sivo starost v krogu pridnih in po-božuih otrok. Bili so vsi preprižaui. da dobri Bog nikoli ne pozabi ljudij, kateri se k iijemu zatckajo iu n.jega pouioši prosijd.