Stari običaji in novi problemi
Za Veliko Slevico, vasico kraj Velikih Lašč so nekoč dejali, da je kakor nekakšna gorska trdnjavica, ki ji nikoli niso mogli prav do živega. Tu mimo so jo leta 1813 cvrli francoski vojaki, ki so jo krepko skupili pri Sv. Roku in iz utrjenega turškega tabora na Slevški gori jo je še nekaj stoletij poprej popihal tudi sam veliki turški paša s svojimi konjeniki, ki se mu je v cerkvi Angelske Marije s svojim neustrašnim pogledom zo-perstavila sama Devica Marija.
Krajevna kronika nadalje navaja tudi, da je tod mimo dolga stoletja vodila glavna dolenjska trgovska pot k morju in da je bila sama vas vseskozi na prepihu najrazličnejših lastniških interesov (leta 1260 sta se denimo zanjo stepla stiški samostan in grof Neuen-burški).
Danes je vasica, ki skupaj z bližnjim zasel-kom Kot premore komajda 21 hiš, odrinjena od glavnih prometnih poti, s svojimi stolet-nimi kaščami in kozolci,  med katere  se
vztrajno vrivajo nove potrošniške hiše, pa še vedno kljubuje času in stoterim nadlogam. ki jih ta prinaša.
Kdajasfalt?
Zdaj se skrbi Slevčanov že nekaj časa sučejo zlasti okrog krajevne komunale. V kraju bi radi predvsem, da jim asfaltirajo cesto do priključka pod klancem (1 km), a kot kaže vsaj še nekaj časa ne bo nič, ker nedavni krajevni referendum za samoprispe-vek ni uspel (sami Slevčani so bili kot pravi-jo za). Asfalt bi jim morda lahko potegnili v sklopu kakega drugega programa, a le pod pogojem, da 20 odstotkov sredstev prispeva-jo sami. Kolikor bi začeli z gradnjo spomla-di, bi to zneslo okrog 4 stare milijarde.
Sicer pa so glavne poti v kraju, kot je videti, za zdaj kar dobro urejevane, kar gre menda zasluga tudi Komunalnemu podjetju, ki skrbi zanje (že tretjo zimo je cesta komu-
Mežnarjevi so pohiteli s spravtiom lislja
nalno urejena). Tudi sami krajani so vtkali v to cesto nemalo žuljev, zato kajpak ne bi radi, da bi jim nalivi zdaj odnašali njihov trud.
Novi časi - nove zahteve
Slevčani so bili vselej pripravljeni zavihati rokave za svoj kraj. Pred tremi leti so se na primer (tudi z izdatnim lastnim delom) do-
kopali do telefona (s Kotom vred imajo zdaj 12 priključkov), Je prej, leta 1973 pa so si zgradili vodovod. Tega je tedaj gradilo več vasi hkrati. Na vodovodno omrežje so pri-ključene vse hiše v vasi, razen treh, ki men-da niso hotele pristopiti h gradnji. Te kori-stijo še stari vodovod, ki so ga zgradili še v prejšnjih časih.
Vendar pa tudi nova vodovodna napelja-va ne more jamčiti najboljše vode. Ta je sprva še ustrezala nekako tedanjim higien-skim zahtevam, zdaj ob vse strožjih sanitar-nih kriterijih, pa postaja vse bolj oporečna.
V vsem ostalem pa so Slevčani pri preskr-bi strogo vezani na bližnje Velike Lašče. Tam si nabavljajo potrebni vsakdanji živež in druge potrebščine, tam žulijo šolske klopi njihovi otroci in v Laščah si nekateri Slevča-ni tudi služijo kruh (bodisi kot delavci, bodi-si kot kmetijski kooperanti ali s suho robo, ki jo odkupuje tamkajšnja kmetijska za-druga).
Divjad dela škodo
Vendar pa veliko želja krajanov Velike Slevice ostaja še neuresničenih. Mladi v kra-ju bi predvsem radi dobili blizu kak indu-strijski obrat, ki bi jim nudil potrebno zapo-slitev; radi bi uredili tudi svoje poljske poti in vsaj za silo obrzdali divjačino, ki jim na polju dela nepopisno škodo. Problem odvze-ma mleka so rešili in sicer z zbiralnico, ki je začela delati letos. Veseli pa bi bili najbrž tudi, če bi se kdo v kraju začel ukvarjati
s kmečkim turizmom, saj kraj, še posebej pa njegovo znamenito cerkev, često obiskujejo skupine šolarjev in drugi izletniki. Vsega tega seveda ne bo moč doseči kar
čez noč. Tudi razvoj kraja se navsezadnje ravna po starem dialektičnem pravilu: ko rešiš en problem, se ti pojavi drugi...
BRANKO VRHOVEC
Velika Slevica je s srojimi stoletnimi kaščami in kozolci prari arhaični vrinek sredi razgibanega velikolaškega sveta. Tu še redno kraJjuje tudi suha roba in drugi kmečki običaji.