Askeza Askeza. Nenavadna beseda, ki ji je današnji ~as dal prizvok obskurne zastare- losti. Obenem pa je nekatere njene vsebine privzel, jih sekulariziral in jih prodaja kot najnovejši dose`ek in hit civilizacije. In kaj ko bi se povrnili k njenim izvirnim pome- nom in vsebinam, ki jih je krš~anstvo obogatilo z vero v od mrtvih vstalega Kristusa? Grki so se poslu`evali askeze, da so uspeli na športnem in vojaškem podro~ju. Šlo je preprosto za telesno vadbo, za vzdr`evanje telesne kondicije in obvladovanja telesa, kar je omogo~alo zmago na katerem koli podro~ju. Od tam je izraz prodrl tudi v filozofijo, kjer so mnoge filozofske šole telesno vajo postavile za pogoj ali prvi korak pri prodiranju v razse`nosti ~lovekovega uma. Telo je bilo potrebno obvladati, da njegove potrebe ne bi motile duhovnega vzgona. Krš~anstvo prihaja na prizoriš~e z novo vsebino askeze: odmik od sveta, pravza- prav od svetnih posvetnosti, da bi se ~lovek pribli`al Bogu. Odmik od vsega, kar bi lahko ~loveka oviralo, tako da bi pozabil na Boga in bo`je posege v ~loveški svet, in ga varalo, da lahko sebe razume zgolj v odnosu do sebe. Tukaj ne gre ve~ za osvojitev zmage na olim- pijskih igrah niti v vojni s sosednjim mestom; niti ne gre zgolj za prodor v lastne globine in odkrivanje lastnih potencialov, ampak za vzpostavitev novega `ariš~a in cilja: obli- kovanje odnosa z Bogom. Zunanji elementi pa so si sila podobni. Zlasti gre za spremenjen prehranjevalni re- `im, kar naj bi odmevalo tudi na drugih podro~jih. Odpoved hrani ~loveka naredi sicer ob~utljivejšega, obenem pa tudi bolj vzdr`ljivega Omogo~i notranje pre~iš~enje in izlo~i- tev strupov, kar posledi~no pomeni boljše zdravje in odpornost. ^e se ~lovek odpove tem postopkom, se ga lotevajo klasi~ne “civilizacijske” bolezni, ki ga v~asih celo zmotivirajo, da se vsaj v skrbi za lastno ko`o odlo~i za askezo. In zakaj se danes poleg klasi~nega “Kristus da, Cerkev ne” pojavlja tudi vrsta vzpo- rednic, kot na primer “dieta da, post ne”? Verjetno zato, ker se dieta ustavi tostran in ne sega v zahtevne pokrajine onstranstva. Pa tukaj ne mislim na onstranstvo zgolj v po- menu nebes, ampak tudi onstran mojih mo~i, onstran moje kontrole. Post me namre~ popelje v podro~je milosti, nezaslu`enega daru, a tudi nepojmljive zahtevnosti. Krš~anska askeza ne zahteva zgolj zunanjega izpolnjevanja; `e starozavezni prerok je obsojal tak post. Pred nas postavlja jasno zahtevo po notranjem spreobrnjenju in odlo~itvi za prave vrline in resni~ne vrednote. Umik od posvetnega sveta ni beg pred ljudmi, ampak prej beg, ki naj bo ljudem v pomo~, da se pribli`ajo svetemu svetu. Tistemu, v katerem ne vla- data boj in tekmovanje, ampak ljubezen. Drugi odpor proti askezi prihaja iz `elje po revanšizmu. Na Kitajskem, v de`eli, ki je še nedavno poznala epidemi~no lakoto, so nedavno odprli najve~ji trgovski center #  na svetu, ki je po površini ve~ji od 60 nogometnih igriš~. V “boljših” dneh ga obiš~e skoraj pol milijona kupcev. Svetiš~e brez primere! Desetletja se je `ivelo v skrajnem pomanjka- nju, zdaj pa kon~no lahko zadihamo, kon~no lahko svojim potomcem omogo~imo lepšo prihodnost. Tudi pri nas lahko najdemo nekaj te miselnosti. Krš~anska askeza pa zah- teva, da ne obupamo v pomanjkanju in da se ne prevzamemo v obilju. Kajti obilje, ki gradi na kratkotrajnem izkoriš~anju ne~esa, kar se je kopi~ilo v dolgih dobah, zna biti še kako uni~ujo~e. In kaj lahko spri~o tega dvojnega izziva naredim preprost kristjan s svojim postom, kolikor mi ga je še ostalo? Malo in veliko; vsekakor pa vse, kar je v moji mo~i. Poskrbim najprej za svoje zdravje, ko se odpovem hrani, ki je sicer dovoljena in dobra, a je ob~asna zdr`nost od nje še boljša. Poskrbim za bli`nje, ki so v stiski, saj mi je odpoved nekaj prihranila. Tako postajam odziven tudi za druge oblike ~loveške stiske, ko se ljudje ~utijo osamljene in za- puš~ene. Poskrbim tudi za stvarstvo, ko sem pri uporabi zemeljskih dobrin, zlasti ener- getskih, bolj zmeren, in jih pustim še naslednjim rodovom. In slednji~, pobegnem od sodob- nih malikov in se pustim pritegniti Stvarniku, ko se prav prek askeze zavem, da je on darovalec teh dobrin, ki jih v bistvu ne morem kupiti, ampak jih prejemam v dar. In da je dar nad vsemi darovi bivanje z njim. Prav to svoje darovanje pa mi je on sam poka- zal, ko se je sam postil in boril zame, ko se je sam vsemu odpovedal, da bi njegova smrt, premagana v vstajenju, prinesla `ivljenje vsem verujo~im vanj. Miran Špeli~