/l/£3 3
March 1382, Year - 4 Price 50$
Registered for posting - Publication No.NBH 2862
PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Vesele peltfeonoüne pravnik! tyaWV Caster!
A vstralski
vabilo
O V S K A I N
DRUŽI
R_ N A
B
S.D.S.
PRIREJA DRUŽABNI IZLET S PIKNIKOM IN NABIRANJEM GOB,KI BO V NEDELJO 17. APRILA.VABLJENI SO VSI ČLANI DRUŽINE, DRUŠTVENI ČLAN I , KOT TUDI NEČLANI. POTOVALI BOMO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI. ZBIRALIŠČE NA S.D.S. OB 6.URI ZJUTRAJ. PO KONČANEM NABIRANJU GOB BOMO IMELI SKUPEN PI KN I K . DRUŽI NA BO PRISKRBELA MESO,KI GA BOSTE LAHKO KUPILI PO ZELO ZNIŽANI CENI.NA VOLJO BO TUDI PIJAČA, PO DRUŠTVENEM CENIKU. TRIJE GOBARJI,KI BODO NAŠLI NAJVEČJE GOBE, BODO DOBILI LEPE NAGRADE. PRIPOROČAMO,DA VZAMETE S SEBOJ TOPLC OBLEKO. ZDAJ NAS JE ŽE 55 ZA TA IZLET. PRIJAVITE SE ŠE VI.NE BO VAM ŽAL! PRIJAVE SPREJEMA DRAGO RABER MED DELAVNIKI PO 5.URI POPOLDNE NA TEL. ŠTEV. 623 4987.
■HMilBSWMlMMitJaaftBMgMB HMCMBBM—m——BI
0 B I D Constructions Pty Ltd
EXCAVATING-DRILLING
BELLING
LICENSED BUILDING CONTRACTORS
Contract or Hourly Rates
105 Mort Street, Blacktown
O ffice:
622 3371
Yard:
625 6923
WONDERLAND TRAVEL
ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON
94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.) Blacktown, NSW 2148, Australia
Tel. 622 7336, 622 1735,
P.O. Box 27, Blacktown, NSW 2148
Na razpolago smo vam za organizacijo vseh
♦	vrst potovanj po Avstraliji, v domovino in na-
♦	zaj ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge.
Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno.
Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer, povratno potovanje Sydney-Ljubljana-Sydney je najcenejše izven sezone
Potujete lahko z JAT-om, s QANTAS-om, ALITALIA, ali pa s katerokoli drugo prevozniško družbo.
Prevajamo tudi vse potrebe potne dokumente.
SPECIALNE USLUGE PRIJATELJE S.D.S.
ZA ČLANE IN
Za nadaljne poizvedbe se obrnite na vašega rojaka
JOŽETA HAMPTONA,
Tel. 622 7336 ali 622 1735, po delovnih urah pa na 630 8569
Urarsko in zlatarsko podjetje:
ALEXANDER WATCHMAKER JEWELLER
31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
'"'Telefon 622-1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (Sest mesecev garancije) in 10% na vse nakupe. Graviranje imen brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih ;;
pogojih.	i
I
Priporočata se	J
Edvard in Kristina ROBNIK

Z UREDNIŠKE MIZE
Življenje, je borba In borba je življenje,tako aLi podobno, je nekoč nekdo pomo-droval.Ko smo že ta,kjer obstajamo,se pač moramo boriti; \ilhče nam le nI uspel prepirljivo dokazati., da je na oni strani niča kaj boljše.
Kot predstavnik "Avstralskega Slovenca" sem bil pred kratkim povabljen na letni, sestanek - občni, zbor nekdanje Association of Foreign Language Neivspapers in Australia {ustanovljena 1954},katerega 6em se z veseljem udeležil.
Na sestanku je organizacija dobila no-vo ijne'-Ethnic Press Association of Australia. Izvoljen je blL odbor in zadane so biLe nove smernice in naloge.Med okrog Štiridesetimi predstavniki etničnih časopisov, mi je bito kar. vŠeČ,da sem bil tudi sam med njimi, vendar:pri zvenečem imenu našega časopisa sem se počutil nekako malenkostnega.
Ponudili so ml,naj se organizaciji pridruži tudi 'Avstralski Slo venec. Združeni v eni organizaciji bi biLi močnejši in bi več v elj aLi. Lahko bi pnllisnlll na državne ustanove in velike firme,da bi etničnemu Lisku odstopile večji delež oglasov, Itd.
Ne le zdaj,sem rekel.Moram predložiti odboru',saj v es te, predlogi, debate In resolucije.Brez skrbi, če 'Avstralski Slovenec ni tako slab,da ste ga povabili na občni zbor Zveze etničnih publikacij,potem mora biti dovolj dobeA tudi za to,da se včlani.
Marčna številka 'Avstralskega Slovenca ima spel malo zamude, ker. smo Čakali na računovodsko poročilo.
"Avstralski Slo v enec" potrebuje sodelavce: oblikovalca, korektor ja, lektor j a za slovenski in angleški jezlk,refer.enta za og tabe,dopisnike,itd.Prostih delovnih mest imamo do volj.Če mislile,da nam lahko kakorkoli pomagate,javite se!
I/ današnji IteviLkl bo mogoče društvene Člane zanimalo finančno poročilo.Naš blagajnik se nahaja v Sloveiviji na dopustu in nI utegnil zraven poročila dati le komentar.
Zanimivo branje bo tudi ltudija Brede Čebul j, o nas, avstralskih Slovencih. Najprej bomo objavili njene prve zaključke c raziskavi "Načina življenja avstralskih Slovencev",zatem bomo v nadaljevanjih ob javljali Bredlno ltudijo o slovenskih povratnikih iz Avstralije.
IZ VSEBINE
Društveno Življenje................... 2
V zagovor odbora in drugo........... 3
Balance Sheet........................ 4
S.D.S. v sliki....................... 5
Lovska-ribiŠka sekcija..............6,25
Point of view, Komu zvoni..............7
From the Youth Section................8
A Beginners Guide to Ski Boom........9
Prvi zaključki o raziskavi "NAČIN ŽIVLJENJA Slovencev v Avstraliji'!... 10,1 Mesečni pregled avstralskega tiska.. 12,13
Mesečni paberki....................14,15
The Story of Slovenes..............18,19
Ninetinth Century Slovenian Cultural
and reading Societies...............20,21
Spet na potep (Potopis)............22,23
Ljudje z Goričkega....................24
KLD 58767 se spominja.............26,27
Ogenj in led..........................28
Novice iz domovine.................29,30
Sideline.Spored društvenih prireditev
in humor..............................31
Mala križanka. I zposojeni humor........32
Sliko na naslovni strani: Velikonočno tihožitje. Razglednica.
"Avstralski Slovenec" izhaja mesečno. Urednik Jože Žohar. Založnik Slovensko društvo Sydney.Rokopisov in slik ne vračamo.Anonimnih pisem ne objavljamo. Rok za dostavo dopisov je 15 dan v mesecu.
"Avstralski Slovenec" ("Australian Slovene") is published monthly.Editor J.Žohar. Published by Slovene Association Sydney. Letters and photos received for publication will not be returned .Anonymous ietters will not be published .The material for publication should be received before or on the 15th of day of the month.
Vsi dopisi - All correspondence to: Editor,P.O.Box 93, Fairfield,NSW 2165 Australia.
Printed by Media Press (Sales) Pty.Ltd. 7 Garners Avenue,Marrickville,NSW.
"Avstralski Slovenec" ta mesec slavi četrto leto izhajanj a. Res, kratka doba; pa vseeno dolga ,Če pomislimo na razmere,ki ga ves čas obdajajo.Pohval in samohval ne bo,kakor tudi ne plesa v črno-beLem. Pa vendar: Naj živi Avstralski Slovenec!
Printed by Media Press (Sales) Pty Ltd. 7 Garners Ave. Marrickville. NSW. 2204 f02) 560 3900
Ivan Koželj DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
Februar ali s večen je za nami, marec ali sušeč bo tudi minil, še predno pridejo te vrstice do vas. Zapisali bi radi,kaj se je medtem dogodilo od 27,svečna do danes.
27.svečna smo imeli "Pokaži,kaj zriaš" prireditev,na kateri je bilo precej nastopajočih, ki se niso ustrašili ocenjevalne komisije.Prvo mesto je dobila naša priljublena TAMARA ROGELJA,ki nam je zaplesala "Trzinko".Na harmoniko jo je spremljal mladi MIROSLAV GRIŠIČ.Drugo mesto je dobil BRANKO KOŽELJ,ki je ob spremljavi ansambla Oberkrainer zaigral lastno skladbo na svojo električno kitaro. Tretje mesto je dobil MIROSLAV GRIŠIČ za harmonikarsko solo izvedbo skladbe "Nikoli v nedeljo".Med drugimi sta tudi nastopili sestri TANJA in LIDIJA ter njun brat IGOR CAH,ki so s plesom in pesmijo predstavili skladbo "Time Warp".Oče IVAN in sin IGOR CAH pa sta še skupaj zaigrala valček na harmoniko in kitaro.Presenetil nas je precejšen odziv naše mlade generacije, kot tudi kakovost njihove predstavitve. Upajmo , da se bo v bodoče za takšno prireditev prijavilo še več mladih talentov,ker je resnično škoda,da bi prepevali samo po domačih kopalnicah,ko pa lahko na SLOVENSKEM DRUŠTVU dobijo nagrade za svoje sposobnosti.
Mesec sušeč je doma začetek pomladi,tukaj pa jeseni.Društveno življenje na našem hribčku se je zadnje čase kar lepo razgibalo.Ljudje so se vrnili s svojih letnih dopustov, zato so obiski spet povečani.Disko večer,ki bi ga morali imeti za naše mlade prvega petka v mesecu, smo morali preložiti na 12. marec zaradi priprav na veliko lovsko srečanje,ki je bilo 6.marca. Več o tem lovskem srečanju si lahko preberete na naslednjih straneh. Tukaj naj omenim samo to,da kar se dela, sodelovanja in organiziranja tiče,so naši lovci postali steber društva.Lahko smo upravičeno ponosni na njih.
Disko večer 12. marca je bil razmeroma dobro obiskan. Vedno več je naših mladih fantov in deklet,ki redno prihajajo na tovrstne večere. Starši,pustite mladino,da se poveseli s svojimi vrstniki!'Če jim že ne moremo nuditi kaj boljšega,jim dajmo vsaj to! Naslednji disko večer je prvi petek v aprilu , zatem spet prvi petek v maju in juniju.
13. marca smo se tudi poslovili od naše mlade prijateljice BREDE ČEBULJ in njenega prijatelja IZTOKA,ki sta se odpravljala v Novo Gvinejo,odkoder bosta postopoma preko Indonezije in Azije potovala nazaj proti domovini. Na poslovilnem večeru Bredi v čast,je vse navzoče ponovno presenetila naša folklorna skupina PLANIKA s svojim plesom. Zahvaliti se moramo gospe MARIJI KOŠOROK,ki je vložila veliko prostega časa, skrbi,in imela precejšnje stroške,da je organizirala vse otroke. Zahvala pa gre tudi VSEM STARŠEM, ki vendarle imajo toliko slovenskega ponosa in čuta v sebi, da vodijo svoje otroke k folklornim vajam in nastopom in jim sešijejo narodne noše. Hvala tudi NEVICI MUHA,ki spremlja otroke na harmoniko. Upamo, Nevica, da jih ne boš pustila in da jih boš še velikokrat spremljala. Vemo,da si že odraslo dekle,ki imaš svoje delo in svoje skrbi, gotovo tudi že fanta,ampak to je povsem tvoja stvar -radi bi videli ,da še naprej ostaneš z nami.
Na Bredinem poslovilnem večeru sta se nam s harmonikarskim nastopom ponovno predstavila brata PEČOVNIK.O svojem dosedanjem delu nam je na kratko nekaj povedala tudi Breda čebulj.Ta večer je bil med nami tudi predsednik društva PLANICE iz Wollongonga IVAN RUDOLF s soprogo. Veseli smo bili tudi predstavnikov društva TRIGLAV,predsednika KARLA SAMSA s soprogo in tajnika KARLA PELCARJA s soprogo .
V soboto 20. marca smo slavili imendan Jožetov in Jožic. Jožefovanje je že kar tradicionalno na Slovenskem društvu. Kako,da ne! saj imamo med člani vendar 25 Jožetov in Jožic. Navzočim slavljencem je odbor podaril vsakemu steklenico vina.
Na našem društvu čas v veselju vedno tako hitro poteka, da nekateri včasih kar pozabijo,kdaj je treba iti domov.Pridite, zabavajte se,pozabite svoje skrbi,bodite veseli in srečni! !!S tem boste pomagali tudi društvu.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, VELIKO PIRHOV IN POTIC TER DRUŽINSKIH
RADOSTI! ! !
J.Žohar
SPREMEMBE V ODBORU
V marcu so svojo pismeno odpoved izročili odborniki: Marija Gominšek,Majda Furlan in Jože Furlan. Odbor je te odpovedi sprejel z obžalovanjem.
Eno od praznih mest je bilo izpolnjeno s privzemom Tonija Tomažina,večletnega člana in dolgoletnega mladinskega organizatorja. Toni Tomažin je bil v odboru prejšnje leto, kjer si je pridobil nekaj potrebnih izkušenj v odborništvu,katere bo zdaj lahko ponovno pokazal.
Tako v odboru ostaja še dvoje praznih mest. Koga zanima, prosimo, če želi biti v odboru,naj se prijavi tajniku.
ŠČURKI, PODGANE ,POTAPLJAJOČA LADJA
Vsak član ima pravico priti v odbor in iti iz njega. Nobenega ne obvezuje nikakršna pogodba,nobeno plačilo . Odborniki, ki so bili odstopili kdaj prej,ali pa tisti,ki so odstopili šele pred kratkim,so imeli za to svoje razloge. VSI so pa pokazali voljo in pripravljenost, da kot Slovenci po svojih močeh pomagajo naši mali slovenski skupnosti. VSAK JE NEKAJ PRIPOMOGEL IN NEKAJ DOPRINESEL IN NEKAKO KORISTIL, četudi je bil v odboru samo kratek čas in četudi n.ogočc ni ravno vse tako napravil kot bi skupnost ali posamezniki od njega to pričakovali. Če se odbornik,ali pa če sc vsi odborniki nekega odbora odločijo za odstop,bi mogoče nastalo vprašanje,kaj je narobe s članstvom,da si tako vodstvo voli: pomanjkanje odgovornosti do skupnosti, ali samo kronično nezanimanje?
Primerjava društva s potapljajočo se ladjo,je nepremišljena, zajedljiva in zlonamerna .
Ta "ladja" je že preživela hude viharje; zadnje čase plove celo vedno boljše , čeprav se nekaterim zelo mudi,da bi jo očrnili vsepovsod in pri vsakomur,in če bi se dala,bi jo najrajši "potopili".
Tovrstna "kritika" ni več kritika v pomenu besede - kritikaterstvo pa je.
Menda je neki rek,ki pravi: Psi lajajo, karavana gre dalje.
Posadke se menjajo,ladja pa zaradi tega še vedno plove,kar ,obrnjeno na društvo, dokazuje tudi finančno poročilo za zadnjih osem mesecev,odkar je ta odbor "na vladi".
Če je mogoče soditi uspešnost nekega odbora po finančnem poročilu, potem imamo na dlani dokaz,da ladja varno plove.
KOMENTAR V ZAGOVOR ODBORA IN DRUGO
JE ODBOR ZAKONIT?
Neki prdec,ki ga je veter prinesel izpod stola in se zdaj,kot smrten greh na vesti,plazi med mizami in med člani,iz lastne nevednosti prepričuje in poneumlja ljudi,da današnji odbor ni zakonit,ker v njem skoraj ni več odbornikov z "mandatom" .
Društveni pravilnik,stran 20, člen 50, tako-le pravi:
Nadaljujoči člani odbora lahko naprej delajo , navzlic kateremukoli nezasedenemu mestu v odboru, razen Če>in dokler,; ni njihovo število zmanjšano pod določeno Število, ali kot je v skladu s temi predpisi za potrebno Število navzočih, da je lahko odbor sklepčen. Nadaljujoči član ali člani lahko postopajo v cilju, da povečajo število Članov odbora na dovoljeno Število,ali pa lahko skličejo občni zbor društva,ampak ne z drugim namenom.
Za nasvet smo se pozanimali tudi pi^i advokatu,ki je samo potrdil,da ODBOR JE ZAKONIT,ne glede na to koliko zdajšnjih odbornikov ima "mandat" ali ne. Odbor se v enem letu lahko cel zamenja kolikokrat se hoče,pa bo še vedno zakonit,če je bila zamenjava storjena v skladu s predpisi društvenega pravilnika.Odbor lahko ostane samo do naslednjega rednega občnega zbora.
Torej,našemu odboru ni bilo potrebno sklicati občnega zbora zaradi odstopa devetih odbornikov,ker so še vedno ostali trije,ki so imeli pravico odbor dopolniti, kar so tudi storili.
PO 22.LETIH PRVIČ V SLOVENIJO
Prvič po 22.letih bivanja v Avstraliji,sta odšla na obisk v domovino IVAN in VIKI KOŽELJ. Upamo, da ju domovina ne bo presenetila tako, da bi kar tam ostala. Želimo jima vse najboljše in srečno vrnitev!
	pf fiü i ' Ji
m	¥ '^Bgm
• ÜF " jj^HR	■ f. .o - i I^HH^H
	|fflflK|
«P,: .„ . - . ■	
SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY BALANCE SHEET AS AT 28TH FEBRUARY 1982
MEMBERS FUNDS
Balance 1st. July 1981	$115,042.00
Plus Net Profit for the 8 raonths-1. 7. 81-28. 2. 82	9, 952.22
$124:994.22
REPRESENTED BY:-
FIXED ASSETTS (at cost)
Land and buildings Furniture 8 Equipment Less Depriciation Provision	$18,600.24 7,640.00	$180,948.00 10,960.24
	>	$191,908.24
CURRENT ASSETS		
Stock on hand (Cost) Cash on hand Cash at bank	$5,932.00 600.00 11,374.05	17,906.05
TOTAL ASSETS		$209,814.29
LESS LIABILITIES		*
DEFERRED LIABILITIES	Bank Loan (Secured)	$ 84,377.07
CURRENT LIABILITIES Accrual	383.00
Unsecured Loan from Members	_60. 00
TOTAL LIABILITIES	$ 84,820.07
NET ASSETS
$124^994^22
STATEMENT OF INCOME AND EXPENDITURE FOR 8 MONTHS ENDED 28.2.1982
INCOME Building Fund
Newspaper Advertising Donations Received Membership Fees Social Activities School Grant
$ 145.00 2,995.00 262.00 4,530.00 74.385.15 391.00 $ 82,708.15
EXPENDITURE
Depreciation	$ 1,860.00	Telephone	$ 200.13
Electricity,Gas	1,705.16	School Committee 370.00
Bank Interest	5,143.00	Donations	670.00
Licence Fees	332.00	Insurance	1,413.34
Printing,Stationary »Postage	6,953.36	Audit .Accountancy 613.00
Rates,Sullage Removal	3,104.77	Social Activities 45,178.75
Repairs 5 Maintenance	5,211. 82_
NET PROFj^T___jjj_._22_
$72,755.93
S.D.S. V SLIKI
Igor Cah igra na kitaro. V ozadju se ze pripravlja Miroslav GlišiČ s harmoniko,
Lui Robson: "Don't cry for me Argentina.." Zbor pri baru: "Ne joči za menoj Slovenija, veliko z mano nisi 'zgubila. .. "
Pustovanje na Slovenskem društvu v Sydneyu. Na sliki so nagrajene maske. Obiskovalcev je bilo toliko, da jih vseh nismo mogli spraviti v dvorano.-Leto 1982.
LOVSKA-RIBIŠKA SEKCIJA
Starešina L.R.D. S. D. M. sprejema zas- ^ Starešina L.R.D. S. D. S: "Končno smo si luženc pokale "Presenetili ste nas,fantje!" tudi mi nekaj priborili!Pa smo le nekaj!"
Starešina L.R.D. S.D.PLANICA "Vesel sem, da bi kar skakal'.Našim V Melbournu je lahko žal,da jih ni več prišlo sem!"
LOVSKA IN RIBIŠKA DRUŽINA S. D.S. SE ZAHVALJUJE PRIJATELJEM IZ MELBOURNA ZA SODELOVANJE IN ZA TAKO VELIK OBISK.HVALA TUDI ČLANOM IN ČLANI-Starešina L.R.D. AUSTRIAN SOCIAL	CAM DRUŽINE,KOT TUDI DRUGIM,KI SO
CLUB, Melbourne: "Wunderbar! Im weites- HAM PRISKOČILI NA POMOČ! USPEVALI tem Sinne des Wortes: Was für eine	BOMO SAMO S SODELOVANJEM IN PROS-
Überraaschung!Ich bin so glücklich!"	TOVOLJNIMI ŽRTVAMI TER Z VOLJO!!!!
--
Zß^	(ye(* na strani 25)
POINT OF VIEW...
After years of background-organizing all manner of activity within our community, I am now in a position to share these thoughts of our future with you.
As youth section co-ordinator and S.D.S. Committee member,it has always been a driving aim to group young Slovenian people toghether. United in the cause of furthering and sharing our culture.
Our Club is under new leadership Mr.Ju-riševič says as long as he is President, we are guaranteed all the financial and moral support needed for our succes.
He fully understands the importance of our role as Slovenian youth.
I am pleased to say the Club has at last the quality of leadership with the vision to act in all our interests.'
At this crucial stage especially, it is a pleasure to be associated with our President and Secretary Mr. Jože Žohar. Men who are willing to shoulder the responsibility of new ideas - like those within our youth section - for the good of the Club.
In my six years' involvement,I have seen many changes within the Slovenian Club. Among the most tragic was in 1978,when our 15-member youth Committee was wiped from existence.
We must ensure this savage stupidity is never repeated.
My surviving ideal was the belief that we young people could bridge the gap between young and old,and good and bad. Which has so often bitterly divided our community.
Throughout the turmoil I sought an answer from society and the community which I belong to.
It was there all the time.
If bad people can get toghether and do their thing' - so can the good people...
Tony TomaŽin
Slovenian Youth Co-ordinator
KOMU ZVONI?
V torek, 20. marca je eden od sydneys-kih Časopisov objavil na prvi strani zanimiv članek, ki mogoče ne bi bil toliko zanimiv,če se ne bi tikal tudi nas,konkretno bodočnosti Slovenskega društva Sydney. Zakaj se torej gre?
DrŽava namerava v okolici Fairfielda napraviti skladišče toksičnih (strupenih) odpadkov .Vsak dan naj bi v ta skladišča pripeljalo 27 kamionov s strupenimi odpadki. Skladišče se bo nahajalo v Wetherill Parku,blizu novih naselij in ne daleč od Prospect jezera,iz katerega del Sydneya dobiva pitno vodo. Nameravajo zgraditi peči,kjer bi te strupene odpadke Žgali,pri Čemer bi nastajali razni strupeni plini, ki bi tako ali drugače zastrupljali okolico. Neodvisni Alderman (občinski svetnik) Sam Barone, očita laburistični vladi Nmega Južnega Walesa, da je izbrala občino Fairfield samo zato,ker je to zagotovljen la- -v buristični sedež (okrog 80% ljudi je volilo za laburiste). Po njegovem mišljenju izbrana lokacija nikakor ni primerna za skladiščenje in sežiganje strupenih industrijskih odpadkov zato,ker leži v dolinitkjer bi se strupi le stežka razkropili. Torej, pravi,Če že strupov ne bomo vdihavali,jih bomo pa popili.
Država je Slovenskemu društvu ponudila zemljo v Wetherill Parku,kjer naj bi si zgradili nov klub.Niso nam povedali, kaj nameravajo napraviti v naši bližnji okolici.
Zdaj nam pa postaja jasno, da bomo, tako-rekoČ, imeli na lastnem vrtu skladišče in sežigalnico strupenih industrijskih odpadkov.Pa še plačali bi naj $120,000 za ta )privilegij?
Zakaj morajo ravno zapadna predmestja Sydneya potegniti vedno najkrajši konec in požreti vse,kar menda ni mogoče postaviti na North Shore ali pa vzhodna predmestja?	JŽ-
Sydney 31st March 1982
From the YOUTH SECTION
HI EVERYONE!
I have been a good girl and done all my duties regarding the promotion of the Youth Committee but now it's your turn to do something;which is non other than , join it .'We have been privileged with another two members,which makes a total of seven members, but the whole idea is to get more; so please reconsider!
The last few discos have been succesful, giving up top popular music, good entertainment and lots of fun, but the next one,being held on Tih of May,is to be even better. Come along and enjoy the the live, loud sound.
The Committee's last idea,is to have disco lights installed in the Slovene Club to give all the following discos an effective, spectacular appearance. This plan should get underway in the near future and should be concluded within the next six months.
Because winter is approaching, TON Y TOMAŽIN, the activity organiser for the youth, has informed me that he has plans to arrange ski-trips during the winter season. They may be for weekends,long weekends or weeks. No specific dates have been set as yet, due to an unknown number of people participating in the scheme. For further information contact Tony on his phone number, 799 4214,or when you see him at the Club.
»
Speaking of the snow,written by Roger Hall is the article concerning ski-beginners, which is on the next page and which I know all you readers especially the ski fanatics,will enjoy.
Bye for now!	SONJA ROB AR
Mr.TONY TOMAŽIN supplied us with the following information about Slti Weekends, as organised by Combined Technical Colleges Student Amenities Service.
Prices: Low Season $85 student card holders, $90 non student,non card holders, ski hire included. Special rate $75/$80 no ski hire included.
High Season $90 student card holders, $95 non students. Long weekends $85/90 not including ski hire (llth-14th June, 1st Oct.-4th Oct.) Optional extra: Ski instructor $8 each. Long weekends allow an extra full day in the snow fields.
The tour cost includes all Coach travel, park entry fees, accomodation at "Cottonwood Lodge", dinner, bed and breakfest and except where otherwise stated hire of skiis, boots or toboggans.
SNOW WEEKS-DATES TO CHOSE FROM
Sun. 4th July - Friday 9th July (Semester Break) Sun. 22nd Aug. - Friday 27th Aug. (Aug. Holidays j
ALL INCLUSIVE COST (Except Ski Hire) $132.00 - 1982 Student Card Holder
$137.00 - Non Students Tour includes All accomodation on share basis, at Berridale;all meals including lunches (except where otherwise stated) and transport by fully air-conditioned coach. Ski hire is not included,but hire can be arranged from Berridale at approximately $15. OC for the week.
Organiser is Mr. Tony Tomažin ph. No. 799 4214. If you are unable to contact him or see him at the Club then call the Secretary on 673 1449 who will give you some information and pass your bookings to Mr. Tomažin.
on	M may. ŠUmte c&
(J/JUct	'TIL^AŽ*
A Begiijijer's Guide to the
by Roger Hall
{NEWSPAPERS and magazines tell us we're going through a ski boom. Articles appear eveiywiiere exlolling iiie invigorating exercise, the jolly company, the spectacular scenery. These articles clearly have been written by people who have never been skiing. I have. Here is the true picture.
PRE-SK1 EXERCISES CHAINS
EQUIPMENT CLOTHING
ACCOMMODATION
MONEY
IYPES OF SKI TOWS L Rope
2. the Poma.
i. I he Chairlift.
A series of exercises designed to cause injury before the holiday begins. Legs and thighs require strengthening. Also wrists for signing innumerable cheques. Devices which fit your tyres only in the comfort of your garage. If any attempt is made to fit them while on icy dangerous road, they immediately become too short. Abandon entire holiday rather than (it chains. Skis, boots, poles. Hire them. You'll only be going once.
Required clothing includes long underwear, special gloves, woollen hat, goggles, sweater, ski suit. These can be purchased by taking out a second mortgage. (A ski suit is a type of overall designed to let you continue sliding down the mountain even thougii you've fallen over.)
Two types available: hotel/motel; club hut. Hotel/motel means fancy prices to be in room next to all-night yodellers. Club hut means a bunk in a room with four weak-bladdered snorers and a vomiting seven-year-old.
Required for petrol, ski-lessons, ski tows, food, tranquillisers, private ward etc. Enquire about third mortgage.
Tow Intended to initiate beginners into pain of skiing. Rope burns hands until firm grip achieved, whereupon arms are pulled out of sockets. Easy to fall off. Variation of rope tow, but with coloured dustbin lid to pull skier up slope. It is designed to lure the beginner to sit on it so that he falls off. Beginners are supposed to shout "Fitsf-iimer" io diiendaui — iiiib is lo ensure the whole queue is watching. Once fallen off. beginners have the choice of letting go and sliding backwards down slope knocking succeeding skiers off also (serve them right); or hanging on and watching arms slowly lengthen. Extremely easy to fall off Method of transporting skier to highest part of mountain (madness) Getting on lift involves squatting in a sitting position until chair has inflicted severe blow to back of legs. Getting off — chair propels beginner down steep slope into legs of other skiers who have just dismounted. The actual journey on the chair lift allows the beginner lo freeze to death while enjoying the scenerv. Difficult lo f.ill off. hut ion he achieved.
SKIING L Starting.
1 Stopping.
1 Falling over. 4,, Snowplough.
5.	Turning.
6.	Traversing.
7. Skiing straight downhill.
8. Ski Lessons.
CHILDREN
THE WEATHER
Cloud.
Snow-
Ice.
Bright sunshine. APRES SKI
The easiest thing of all. Beginner can often achieve this on one ski while looking round for the other. Painful.
For the beginner, falling over is the best. Sideways is recommended — forwards or backwards merely ensures journey is continued in whatever position beginner has fallen over in. Confident beginners learn to point skis up mountain. This halts them until skis resume going down mountain again, only this time backwards. Painful. Beginner can be seen practising this at alK times especially to while away time waiting for poma, chair-lift etc. Can be painful. Technique designed to slow skier down by iomiiiig skis intu wedge. Beginner noted foi skiing down entire mountain, knees pointing inwards, until a halt is achieved in interior of refreshment hut. Painful but warm. Achieved by putting all weight on one ski. Beginner can never remember which one. Embarrassing.
Method of going across side of mountain looking for gentler slope. Usually leads to steeper slope. Frightening. The best pari of skiing for the beginner. An extremely pleasant sensation for some twenty seconds until beginner realises he is out of control, he is still accelerating, no-one can hear his cries of panic, he is going too fast to fall over, the 40-metre queue for the chairlift is in his path and closing fast. A painful way of meeting people. Foreign show-offs extract vast sums of money lo demonstrate such things as skiing or. one ski (impossible) and the kick-turn (impossible).
The beginner should leave them at home. On second day they descend mountain at full speed without poles uttering taunting cries of "It's easy." Lashing out at them with ski pole results in nasty fall.
Causes whiteouts. Do not ski.
Will be better when it stops. Do not ski.
Skis uncontrollable. Do not ski.
Sit outside refreshment hut and enjoy it. Do
not ski.
The holiday you require when you get home Well, that's skiing for you. Frankly, I'm surprised I'm going again next year. ^
Breda Čebulj
PRVI ZAKLJUČKI O RAZISKAVI
Trije meseci in pol zbiranja podatkov in raznega materiala v zvezi s slovenskim izšel jenstvom v Avstraliji so za menoj.Iz vsega zbranega gradiva bom skušala potegniti nekaj skopih in površnih zaključkov,ki pa se bodo kasneje v Ljubljani,še zelo dopolnili in verjetno tudi spremenili.
Govorila bom torej o povojni imigraciji in sicer o splošnem vtisu,kar pomeni,da bodo izjeme izvzete.Navedi a bom samo nekaj poglavij raziskave in v njih nakazala smernice bodoče poglobljene analize.
A)	Vzrok,čas in kraj izselitve
Čas in vzrok izselitve sta med seboj tesno povezana.To se vidi predvsem pri politični imigraciji,ki jo lahko štejemo za prvi val slovenskega izseljevanja v Avstralijo po vojni.
Drugi val izselitve,ki je pogojen z ekonomsko situacijo Jugoslavije v letih od 1955 do 1960,je povezan poleg s časom tudi s krajem izšelitve.Največ Slovencev se je v tem času izselilo iz obmejnih območij Slovenije,iz pretežno nerazvite Primorske in Prek-murja.To imigracijo lahko imenujemo ekonomsko in se nadaljuje še preko omenjenih letnic vse do leta 1970.
Tretji vzrok izselitve je bil avanturuzem: posamezniki»večinoma mladi fantje,pa tudi nekaj deklet,so odšli v svet zaradi radovednosti in pustolovščin.Časovno jih lahko uvrstimo v isto obdobje kot ekonomsko imigracijo,nekaj pa jih je prišlo v Avstralijo tudi v zadnjem desetletju.Tako avanturisti kot politična imigracija niso posebno vezani na neko geografsko območje v Sloveniji,ki naj bi bilo vzrok njihovi izselitvi.
B)	Potek izselitve
Večina izslejencev so ilegalno prestopili jugoslovansko mejo: tisti,ki so imeli bližje Avstrijo,so odšli najprej tja,ostal i pa v Italijo.V obeh sosednjih državah so bili kampi raznih svetovnih begunskih organizacij.Ko so se registrirali pri njih,so dobili status beguncev.Od tam so,po nekaj mesečnem delu,z ladjo brezplačno potovali v Avstralijo.Pred tem so morali podpisati posebno pogodbo,ki jih je obvezovala,da dve leti ne zapustijo Avstralije in da opravljajo delo,ki jim bo dodeljeno.To je bilo takrat v skladu z gospodarskimi potrebami petega kontinenta.
Nekaj informatorjev je potovalo tudi s potnim listom,kar pomeni,da so prišli z letalom v Avstrali jo.
C)	Prihod V Avstralijo
Begunci so po prihodu v Avstralijo bili transportirani v različne "hostle",na primer Bonegilla.Po nekaj dneh so dobili prvo delo,v največ primerih fizično in dokaj dobro plačano: obirali so sadje,siadkorni trs,tobak,...Veliko Slovencev je delalo tudi v projektu Snowy Mountains.2enske so se po navadi zaposlile kot gospodinjske pomočnice pri raznih družinah.
Nekaj med njimi je imelo v Avstraliji svoje sorodnike ali znance,ki so jim pomagali poiskati zaposlitev.
D)	Osamosvojitev
S prihranjenim denarjem od rednega zaslužka,so se postopoma začeli osamosvajati:kupili,so si zemljo,hišo,avto... Po izplačanju življenjsko potrebnih dobrin so šele postali popolnoma materialno samostojni.
Vzporedno z materialno osamosvojitvijo sta potekali tudi socialna in duhovna osamosvojitev,ki pa se v bistvu še danes nista končal i.Slovenci so dosegli neko stopnjo prilagoditve in vključitve v avstralsko družbo.In sicer so se ji prilagodili vtoliko,da njihov življenjski vsakdan poteka neovirano glede na socialno okolje kjer živijo.
"NAČIN ŽIVLJENJA SLOVENCEV V AVSTRALIJI" (Poskus etnološke študije)
XXX Iz prenoda iz zgodovinskega na etnološki del raziskave moram omeniti,da je etnologija sestavljena iz material ne»social ne in duhovne kulture.Pri te^ glavnem delu raziskave- me je zanimalo,kaj se je v Avstraliji od slovenske kulture še obdržalo in kaj so Slovenci sprejeli od novega okolja.O tem bom na kratko spregovorila v naslednjih poglavjih.
E)Materia1na	kultura
Slovenci so pri gradnji hiš sprejeli avstralski štTTT~nTžka~pritlična hiša~ž~več spalnicami,dnevnim prostorom,kuhinjo,jedi 1nico in sanitarijami.Pogosto so si sami napravili še klet za shranjevanje živil in pijače, kar ni v avstralski navadi.Na vrtu,ki je po navadi za hišo gojijo zelenjavo in cvetice,drevje - pogosto prinešeno iz domovine.Notranja oprema stanovanj je pogosto v stilu kolonialnega pohištva,čeprav se je veliko Slovencev rado pohvalilo s pohištvom Slovenijalesa.Večino stanovanj krasijo spominki iz Slovenije,kar kaže na nacionalno zavest Slovencev in njihovo navezanost na domovino.še posebno to izpričujejo "slovenske sobe",ki sem jih videla pri nekaj posameznikih.
Prehrana: Slovenci so od Avstralcev sprejeli veliko mesne hrane,kar je razumljivo, säj'je Avstralija ena izmed prvih proizvajalcev mesa na svetovnem tržišču.Vendar so naši izseljenci ohranili svoj način kuhanja in priprave hrane:še vedno uporabljajo precej maščob,začimb itd.
Noša*
----i Zaradi avstralske klime in manjših temperaturnih razlik med letnimi časi je
vsakdanje oblačilo bolj ali manj skozi vse leto podobno: torej,med letno in zimsko garderobo ni takšnih razlik kot v Sloveniji.
Osnovno prevozno sredstvo Slovencev je avtomobil,brez katerega ni skoraj nobeno gospodinjstvo v Avstraliji.
F)	Socialna kultura
V	socialni kulturi lahko zasledimo naslednje:
Slovenci se v avstralskih mestih ne naseljujejo skupaj,kot ostale etnične skupine (npr.:Makedonci,Grki...),kar pomeni,da se v okolico dokaj hitro asimilirajo.Kljub temu obstajajo medsebojni prijateljski odnosi,le da niso tako izraziti zaradi razdalje, ki jih ločuje.Kažejo pa se v medsebojni pomoči,in sicer v izmenjavanju uslug.Na pri-mer:mesar bo zidarju pomagal nabaviti večjo količino mesa,zidar pa mu bo za to pomagal pri gradnji hiše ali pri drugih zidarskih opravilih.To je precej pogost pojav. Medsebojni odnosi med Slovenci se odvijajo tudi med ostalimi kraji.Na primer:vel i ko sydneyskih Slovencev ima sorodnike v Melbournu,Adelaidu itd.Takšne sorodstvene veze pogojujejo medsebojno obiskovanje,to pa pomeni potovanje po Avstraliji,s čimer se ši-ri geografsko obzorje.
V	nasprotju z izredno intenzivnim mešanjem Slovencev med seboj,tega ne zasledimo v odnosu do drugih etničnih skupin:obstajajo le formalne zveze in zelo redko medsebojno obiskovanje.Pri tem je izjema druga generacija Slovencev v Avstraliji,
To verjetno ne pomeni družbeno raziikovanje,pač pa zapiranje v lasten krog znancev, prijateljev-Slovencev,ki imajo več skupnih potez.
Močan vpliv Avstralcev se čuti v moralnih normah in vrednotah:v tukajšnjem življenju je odpadel marsikateri predsodek (npr.o mladoletnem seksualnem živijenju,načinu oblačenja itd.),ki je še prisoten med Slovenci v domovini.To je najbrž posledica višje modernizacije avstralske družbe,v kateri živijo naši izseljenci.
(Dalje prihodnjič)
MESEČNI PREGLED AVSTRALSKEGA TISKA
ČRNOGLEDE NAPOVEDI
Iz ankete med vodilnimi proizvajalci je razvidno,da je avstralsko gospodarstvo pred težkimi časi,kot še ni bilo od leta 1974.
Brezposelnost se bo do konca tega leta dramatično povečala, čemur bo kriva zmanjšana produktivna storilnost in upadanje izvozniških naročil ter investicijskih naložb.
Ker bodo stroški prehiteli rast cen, je predviden pritisk na poslovno dobičkonosnost .
Te napovedi so izšle komaj teden dni po tistem,ko je Biro za statistiko objavil,da je brezposelnost -s 482,600 brezposelnimi - najvišja odkar se pomni.
Napovedi se tudi skladajo s pesimističnimi ekonomskimi napovedmi Prime Mi-j nistra Fraserja v njegovem nagovoru narodu, v parlamentu 9. marca. Mr. Fräser je takrat napovedal,da bo njegova vlada nadaljevala s tesno proračunsko in monetarno politiko, da bi zmanjšala realne plače in zavrla kampanjo po skrajšanem delovnem času.
(Sydney Morning Herald)
OTROŠKO VARSTVO IN TAKSA
Ženska pravniška zveza Novega Južnega Walesa že nekaj časa vodi kampanjo in se zavzema za to,da bi zvezna vlada priznala otroško varstvo kot "tax deductible", se pravi,da naj bi stroški otroškega varstva bili upoštevani pri zmanjšanju davka na osebni dohodek.
Kot poroča Jenny Tabakov v Sydney Morning Heraldu,je Ženska pravniška zveza imela marca meseca v Sydneyu svoj seminarja katerem so bili iznešeni podatki Biroja za statistiko iz leta 1980,iz katerih je razvidno,da je tega leta bilo v Avstraliji 1,128,000 otrok izpod 5.leta starosti, od katerih je bilo samo 5.5% otrok v formalnih otroško-varstvenih ustanovah,37% jih je bilo v polnem materinem skrbstvu, 12.5% otrok pa je obiskovalo predšolske vrtce samo do dve uri dnevno. Kdo torej skrbi za ostalih 45% otrok,se sprašuje pravnica in zastopnica Ženske pravniške zveze, Helen Carney. Za mnoge otroke skrbijo	razni
"zaplotniki" (backyarders),ki svojega dohodka ne prijavijo davčni upravi,njih samih pa ne ovadijo niti matere,ker se bojijo,da ne bi izgubile aranžmaje z ljudmi,ki jim pazijo otroke.
Ženska pravniška zveza bo dala zadevo v razrešitev vrhovnemu sodišču. "Če ste posloven človek in nekoga povabite na kosilo v upanju,da mu boste kaj prodali,to počnete v procesu,da bi si zaslužili dohodek — stroške,ki jih pri tem imate,lahko odbijete od takse ,"pravi Helen Carney in nadaljuje: "Moje stališče je, če starši morajo plačati nekoga, da jim pazi otroka zato da bi si zaslužili dohodek, potem bi tudi njim moral ta strošek biti priznan v taksi."
(Sydney Morning Herald)
50- LETNICA PRISTANIŠKEGA MOSTU
Sydney ski pristaniški most je 19. marca slavil 50.letnico svojega obstoja. Točno na ta dan pred 50.leti je bila njegova uradna otvoritev. Častitljivi most iz železne konstrukcije, ki je eno od čudes moderne arhitekture, poleg svoje bližnje sestre Operne hiše,je na dan svoje obletnice privabil k sebi pol milijona ljudi. Seveda, ves promet je bil zaprt,da se je	ta številna ma-
sa ljudi lahko peš sprehodila po mostu in tako še bolj občutila in občudovala njegovo veličastnost.
Torej,most je bil dograjen in uradno odprt 19. marca 1932.leta, na višku depresij-skih let. Zaradi zanimivosti bomo navedli nekaj podatkov:
Železno konstrukcijo mostu podpira 225,00(-ton betona. Nedavni preizkusi so pokazali, da je beton še vedno enako dober kot pred 50.leti.
Predvidena življenjska doba mostu je 150 let.Da bi most preživel še nadaljnjih 100 let,potrebuje redno in skrbno nego, za kar stalno skrbi skupina delavcev,ki most kar naprej čisti in barva. Pobarvati morajo 485,000 kvadratnih metrov površine —
okrog 49 hektarjev. Da prebarvajo celo površino samo enkrat, porabijo med 28,000 in 32,000 litrov barve.
Vsakih enajst dni prečka most tri milijone ljudi.
Pri izgradnji se je smrtno ponesrečilo 16 . ljudi.	I
Je eden najdaljših mostov svoje vrste na svetu,ni pa najdaljši. Njegov lok je razpet 503 metre čez pristanišče. Skupna dolžina loka in železnega dovoza je 1,149 metrov,vrh loka pa je 134 m nad morsko gladino. Ploščad po kateri so čez most speljane ceste,je 59m nadmorske višine, merjeno iz sredine mostu. Komaj šest mesecev po otvoritvi sta v prometni nesreči bila ubita dva policista, čeprav je bilo takrat še zelo malo avtomobilov.
Od otvoritve naprej je več kot 150 ljudi skočilo z mostu,od katerih so le redki preživeli padec.
Pri izgradnji mostu je bilo uporabljenih približno šest milijonov zakovic. Most še zdaj ni izplačan .Vlada še vedno dolguje $10 milijonov za izgradnjo mostu in ostalih objektov združenih z njim,kot je Cahill Expressway in Warringah Freeway. Sistem odplačevanja je tako zamotan, da niti vladni uslužbenci ne morejo povedati, če bo most sploh kdaj odplačan. Teoretično vlada lahko odplača preostalih $1G milijonov takoj, če hoče, vendar to je samo teoretično .Originalen dolg je bil samo okrog 19 milijonov dolarjev. Kapitalni stroški so znesli okrog 57 milijonov dolarjev,v kar sta že vključeni zgoraj omenjeni hitri cesti, Circular Quay železniški nadvoz in predelava tramvajskih stez v dodatne avtomobilske steze.Čisti kapitalni dolg za most ob koncu lanskega finančnega leta je bil $10,115,440.
Nikjer ni sledu,da bi kakšen Slovenec bil zaposlen pri izgradnji mostu. (Prirejeno po Sydney Morning Heraldu in Daily Telegraphu)
ZAKON V KORIST MOŽA - NA ŠKODO ŽENE
Po veljavnem zakonu v Novem Južnem Wa-lesu lahko mož toži ženo za odškodnino, če mu ona zaradi poškodbe ni zmožna nuditi gospodinjskih in seksualnih uslug. Če pa mož trpi zaradi enake poškodbe, ga žena ne more tožiti zaradi iste izgube u-slug.
O tem zastarelem a še vedno veljavnem zakonu je bilo govora na konferenci o ženskah in zakonu na Univerzi NSW. Mrs . Thornton , predavateljica o zakonu na
Macquarie Univerzi pravi,da je obstoj tega zakona ponižujoč opomin na nizko spoštovanje, ki ga imajo ženske v tej družbi. Mrs.Thornton je povedala,da je njeno zanimanje za ta zakon zbudil primer v Syd-neyu,kjer je mož dobil $40,000 zaradi ženine nezmožnosti.Vzrok nezmožnosti je bil duševen in živčen šok,ki ga je žena utrpela po smrti svoje hčerke v železniški nesreči v Granvillu pred leti.Sodišče je možu prisodilo $15,000 za izgubo gospodinjskih uslug in $15,000 za izgubo družbe in seksualnih vezi. Mrs.Thornton je tudi povedala,da je vrhovno sodišče Avstralije leta 1930 odločilo, da ženska nima pravice tožiti moža zaradi izgube konzorcija (doma bi najbrž rekli-zaradi neizpolnjevanja zakonskih dolžnosti).
Mrs. Thornton pravi,da je za sodišča sila težavno ugotoviti škodo zaradi izgube seksualnih uslug .Omenila je primer v katerem je porota določila samo en funt za izgubo seksualnega odnosa. Mrs.Thornton je izrazila potrebo po popravilu tega zakona, ali tako,da bi bile ženske enakopravne ali pa da se celoten zakon zavrže.
(Sydney Morning Herald)
ZAČETEK NOVE JUGOSLOVANSKE LINIJE
Najavljena je nova ladijska zveza med Avstralijo in srednjim Vzhodom,tokrat od jugoslovanske ladijske službe. Nove usluge bo vršila Jadranska Slobodna Plovidba z izboljšano frekvenco ladij Heroj Paič,Heroj Senjanovič in Heroj Kosta Stamenkovič,ki so že dobro znane na liniji Avstralija - Evropa.Te ladje,ki imajo kapaciteto za navadne in zmrzovalne kontejnerje kot tudi za druge vrste tovora, bodo nakladale v Sydneyu,Melbournu in Adelaide z direktnim prevozom do desti-nacij v Saudski Arabiji. Usluge,ki jih nudi Jadranska Slobodna Plovidba pokrivajo Rdeče morje preko Akabe z zvezo do destinacij v Iraqu in do Yemena,kar je del njihovih tradicionalnih uslug med prevozom do pristanišč v Jadranskem morju. Upravni agent JSP po Avstraliji in Novi Zelandiji je McArthur Shipping and Agency Co. (The Australian)
LOJZE KOSOROK	MfeSGČIU
✓	w	.	. v
Pomanjkanje električnega toka je vrglo vso državo NSW popolnoma iz tira. Ko pisem te= le vrstice, se je kriza Šele začela. Kakšen bo izid pa boste videli sami. Kar me naj= bolj skrbi je to, da se bo v mojem hladilniku zasmradilo meso in krajnske klobase, ki mi jih je moj mojster pred kratkim naredil. Kajti na petrolej ali neu svečo pa ti nasi hladilniki ne hladijo.
Zanimivo, če ze ne prezanimivo je to; kdo vlada državo, ali izvoljeni ministri, ali par lenih saboterjev, katere sindikati podpirajo? Glede tega si nisem na jasnem, pa nemara sami ministri ne, s premierom na čelu.
Dodatne volitve v volilnem okraju Lowe (Sydney) je poraz za vladajoče liberalce. In ce se pomislimo, da je ta okraj držal v svojih sapah sam bivši ministrski predsednik Sir W: Mc Mahon, menda kar 30 let.Verjetno je pripomoglo tudi k porazu to, ker v tem okraju živi tudi nekaj Slovencev, se več pa drugih novodos1ekov.
Baje bo to vplivalo na skorajsne volitve, ki jih bodo imeli v Viktoriji in se tam= kajsnim liberalcem majejo stolčki. Vendar bi sklepal takole, po izjavah nekaterih vodilnih, laburistov namreč, da se laburisti nie kaj prida ne ženejo, da bi prišli na oblast; kajti zavoženo gospodarstvo v Avstraliji in z obzirom na svetovno krizo, ni kaj lahko "rehabilitirati" gospodarstvo in to s prazno blagajno.
Uradna statistika je pred kratkim veljavno pokazala in potrdila, da ima Avstralija trenutno 1% delovne sile brezposelne. NaŠ premier Mr. Wran trdi, da je ta "cifra" 3%, kar mu dam popolnoma prav. Kajti štev. IX je število prijavljenih na uradih za brezposelnost, kateri imajo pravico do brezposelne podpore. Kje so ostali? Nezapo= slene žene, mladoletniki, ki jih zdržujejo možje oz. očetje. Koliko jih je danes le delno zaposlenih itd!
Ti nasi sindikati ne samo da sabotirajo, tako je pač moje splošno miSljenje, nekateri narede tudi kaj dobrega. Na primer: Unija metalurgov ali kakor bi lepo po sloven= sko rekli - Strokovna Zveza Kovinarjev - je za svoje člane izbojevala 33-urni tednik in po novem letu bodo delali le po 7 ur na dan in to 5 dni v tednu, ali pa se manj, če bo manjkalo električnega toka. Le lepa pridobitev. Pa tudi napredek!
Posebno se če pomislimo v nasi "branži":1ethnic social & welfare workers', nimamo se predpisanih plaČ niti delovnih ur, večkrat so delavne ure nekako med kO - 60 ur na teden. Ta stroka se Še vedno smatra kot "dobrovoljna-udarni ska delovna sila"!
Pred dnevi je v Avstraliji žalovala etnična skupina Romov, kajti v 63. letu starosti se je poslovila s tega sveta njihova kraljica. Avstralska "media", se to etnično sku= pine vedno imenuje 'Cigane1, smatram da so Romi v Avstraliji se vedno d i skr im ini ran i .
Na 'Jožefovo', to je 19. marca letos, je bil 50-11 rojstni dan svetovno znanega le= potca - Sydneyskega mostu, giganta, "Harbour Bridge". Ob tem jubileju je bilo vrsto proslav in veselja, žal je to svečanost motil dež. Ta most je "ponos Avstralskega naroda"! Ni samo v tem, da je Šele star 50 let, nego ima tudi drugačno zanimivo zgo= dovino za seboj. Ze dejstvo, da so pred petdesetimi leti zgradili tak most, je ze kar čudovito. Ali so projektanti res imeli tako čudovito vizijo, da so predvidevali kake potrebe bodo Čez 50 let?
Vendar so za ta most mislili ze naši pred-predni ki, predvidevali so ga ze leta l8l5-, čeprav je do uresničitve prišlo sele po dolgih 100 in več letih. Poleg tega ima ta most na vesti več žrtev, 16 ponesrečencev, ko so ga gradili in 60 samomorilcev. Zadnji med njimi, ki je poskušal z vrha mostu "salto mortale" je preživel ta smrtno= nosni skok v globino morja.
Kriminal v svetu dobiva več in več razmaha. Pred nedavnim so v Angliji ubili krimi= nalci k policaje. Zato Britanski policaji zahtevajo, da se uvede nazaj smrtna kazen.
SLOVENSKI KOLEDAR, KI GA ZA IZSELJENCE PO SVETU IZDAJA SLOVENSKA MATICA'
SI ZDAJ LAHKO NABAVITE PRI S.D.S. STANE SAMO $5 IN JE ZELO LEP IN ZANIMIV* ■
Paberki	15
in tö predlagajo vešala. Zadnja kazen na vislicah je bila v Angliji izrečena 1964. leta. Zakon pa je bil ukinjen leta 1965-
V	Braziliji je bila pred kratkim aktivirana prva nuklearna električna centrala, za poiskusno dobo 2 mesecev. Nuklearna centrala v Krškem pa gre v polni pogon v začetku aprila in bo predvidoma producirala letno vec kot b milijarde kilovatnih ur. Obe ce= ntrali sta bili projektirani od ameriške družbe West inghouse.
V	nasi slovenski srenji nie kaj posebnega. Smo pač v postnem času in se postimo. Le na Triglavu je živahno, gradijo dom in marljivo delajo, nekdo mi je rekel: "obcudo= vanja vredni". Hite z gradnjo, kajti v juniju se odpravlja skupina v domovino na do= pust, pevski zbor se marljivo pripravlja na turnejo po Sloveniji.
Te dni se odpravlja nas blagajnik Ivan Koželj s soprogo v domovino na obisk. Ivan ni videl domovine vec kot 22 let.Tam bo praznoval tudi srebrno poroko. Imejta se lepo in vse dobro v stari domovini! Baje je dobila dekret tudi sestra Mirjam in nas bo za= pustila. Tudi ona gre nazaj v domovino. Njena služba doma bo verjetno veliko lažja, kot pa ji je bila tu med našimi grešnimi kozli. Tudi njej bi poželeli vse najboljše za v bodoče, kjer koli paČ bo po službenih dolžnostih.
v
V	soboto 13. marca je S.D.S. v klubskih prostorih priredilo študentki Bredi Cebulj poslovilni ve£er. Njej na Čast je po daljnem času nastopila tudi folklorna skupina. Tudi Tamara Rogelja je s svojim ljubkim nastopom popestrila program. Program je vo= dil nas izkušeni konferansje, Ivan Kocelj. Zahvalil se ji je za njeno delo in se v imenu nas vseh poslovil in ji zaželel srečno pot, ter veliko lepih uspehov pri pisa= nju knjige o nas Slovencih v Sydneyu.
Breda je bila med nami skoro 4 mesece. Za svojo diplomsko nalogo je obdelovala nas Slovence v Sydneyu in Wollongongu. Predstavila in obdelala nas bo predvsem iz etnolo= skega (na rodos 1 ovnega) kota. Vsi, ki se zanimamo za to nase "ljubo slovenstvo", smo ji pomagali, kolikor smo pa£ mogli in znali, da se naša dejavnost obdela z znan= stvene strani. Vendar pokazalo se je, da je to delo preobširno, da bi se obdelala tu= di zgodovinska stran izšeljenstva v Avstraliji, oz, v Sydnyu. Zato takega dela ni mogoče obdelati v 3- mesecih in to delo bi bilo vsekakor bolj zanimivo za kakega zgodovinarja, kateri bi poznal dodobra izšeljenstvo in njihove probleme, kot pa za etnologa. Zato dragi moj Ivane, knjige ne bo kot bi si jo morda mi želeli, nego le naloga, ki bo obsegala kakih 50 do 80 tipkanih strani. Ostalo gradivo bo pac pocaka= lo v arhi vih1 jub1 janske fakultete za nadaljno obdelavo. Vendar začetek je tu!
Nalogo, ki si jo je Breda zadala je br.ez dvoma bil trd oreh, kljub vsem našim priza= devanjem in naši pomoči. Gledano z etnološkega vidika smo pač laiki in i pičlim znanjem slovenščine; 20, 30 in več let zdomstva pač izhlapi marsikaj! Zato ji je prišel na pomoč njen zaročenec Iztok, da ji je asistiral pri njenem delu in ji bil v vsestransko pomoč. Ker je bila njena misija več ali manj pri kraju, sta se preostali Čas združila: prijetno s koristnim, za njun "honeymoon". Končno sta se poslovila in odjadrala naprej v beli svet. Nekoliko še na ogled Avstralije, nato v Novo Gvinejo, Indonezijo, Malezijo, Thailand in v obljubljeno deželo Indijo-Koromandi jo, v deželo maharazd, lakote in svetih krav. "Buon voyage"!
Doma v Sloveniji, kot po vsej Jugoslaviji, so se 11. in 14 marca vršile volitve in to na vseh treh ravneh: na občinski, republiški in zvezni. Samo Slovenija je imela nad kOO tisoč kandidatov - kar predstavlja vsakega petega Slovenca. Tudi kmetje in 0= brtniki predlagajo svoje kandidate, ki po volitvah zastopajo njihove interese v vseh družbenih in političnih organizacijah.
Za zaključek se: PRAV VESELE IN LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE!__
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY PRIREJA PLESNE ZABAVE VSAKO SOBOTO. DOBRODOŠLI SO VSI ROJ AK I. Fl N ANČNI ČLANI IMAJO PROST VSTOP NA SOBOTNE PRIREDITVE, NEČLANI $5 PO OSEB I. DRUŠTVO JE ODPRTO TUDI OB NEDELJAH, KO JE VSTOP PROST VSAKOMUR. VČLANITE VAŠE PRIJATELJE!
Fits your lifestyle
The places you can store a Pacific 14 are numerous.
And perhaps the only thing more amazing than what the Pacific 14 will fit into, is what will lit into the Pacific 14. All the clothes in this photograph, for instance.
While there's room for all these clothes on the inside, there's also room for something else.
A dryer on top.
The gentle tumble washing action gives your clothes a longer life better economics and superior wash results, while using less water, an important feature in areas where the water is precious.
With the Pacific 14. you get all the teal ii res you'd expect and more.
For instance, the wash bowl is large and made of stainless steel.
There's an automatic dispenser to ensure even distribution and economic use ol detergents and conditioners.
There are 14 wash programmes to suit all washable fabrics.
But with the Pacific 14.you get something else.
Suspamat. A special shock absorbing system that greatly reduces noise and vibration.
Already there are over 3 million Pacific tumble action washers in use around the world.
Due to their years of proven reliability Pacific have extended their warranty to 2 years.
That's double that of other washing machines.
The Pacific 14, now available at selected retail outlets. .
Or contact Gorenje Pacific, 8 West Street, North Svdnev; N.S.W. 2060. PH: 9295277
18
V.Menart
(Continuation)
THE STORY
There are about two million Slovenes today,about three quarters in the homeland and the rest scattered around the world.After the first world war the Slovenes seceded from Austria and became a part of the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes, some ten years later renamed Yugoslavia.
The name "Yugoslavs" was coined in the late 19th century and just means "South Slavs" and did include Bulgars,who,however,never joined the Yugoslav state.After the Second World War Slovenia became a republic in the Yugoslav Federation. Thus,it is only since then that the name "Slovenia" appears on the maps.
Some Slovenes arrived in this country between the wars.They were somewhat unlucky to arrive in the midst of the depression and many were unable to bring the families here, then. The bulk of the Slovene immigrants, however, arrived here after the war in the fifties. Among the first were many political refugees,but later and more numerous were so called economic emigrants. Altogether about twenty odd thousand Slovenes settled here, a good third in Sydney, close to a thousand in Wollongong, and smaller numbers in other places in New South Wales,the rest being in Victoria and other States. Very few returned home,and a fair proportion of those who did, came back again.
Exact statistics are not available as Australian census forms do not provide a column for ethnic origin.One must not,however,be too harsh with authorities ,since,if Slovenes really wanted accurate information,they could themselves collect the necessary data.
In no location are Slovenes closely settled.They are scattered everywhere.lt appears that even if they like each other's company,they prefer it at the time and place of their chioce.
It also appears that they settled well.There is no visible unemployment problem among Slovenes here. There are many Slovenes enjoying substantial income, with many making impact in industry,commerce,profession,and academic fields.
Among the more visible attainments is certainly that of Senator Misha Lajovic.Although Slovenes do not suffer from cults of personality and are very keen to pull anyone of them,who rises above average,down a peg or two,they are very proud,both here and abroad,that one of them was the first post war non Anglo-Celtic immigrant to enter Federal Parliament in spite of the small number of Slovenes.
Due to their small number Slovenes always had to know other languages. There is hardly a Slovene,even in the home country,who does not speak at least one foreign language, many of them several. Coming to this country they accepted therefore, without hesitation, that the knowledge of English was the first priority. This attitude, no doubt, assisted them in settling successfully.
Slovene parents are also keen that their children attain higher education and,in Sydney alone,there are now over sixty young people,mostly Australian born,who graduated from Australian universities or other tertiary institutions.
The percentage of Slovene children going for higher education is at least double the Australian average. Also, there was a complete equality of sexes in professions already in pre-war Slovenia, and,in Australia, the proportion of Slovene boys and girls entering academic professions is the same.
Slovene parents are nevertheless keen that their children retain their mother tongue and are sending them to Slovene ethnic schools conducted by Slovene Catholic
OF SLOVENES	26.1.1932
Centres and various associations,but unfortunately most of the children live too far.
There have been in recent years Government run Saturday Schools of Community languages in Sydney and Melbourne.Last year there were in Sydney five classes for the Slovene language,three in Bankstown and two at Ashfield.Twenty-two students passed the H.S.C. Exams in Slovene in the last three years in Sydney.
Although scattered, Slovenes like to associate in their clubs. The first point to assemble is the church,as it seems to be the rule.Afterwards come the lay associations. Later again initiatives follow to build a national hall.Soon there will be three Slovene Halls in Sydney,one built by the Slovene Catholic Mission and two by voluntary associations.
It is natural that all people do not think alike and tensions arise within and between any ethnic associations. Slovenes are not immune from such tensions and had their share of them,especially so,as many Slovenes were on different sides during the war or had reasons to have political differences after the war.
One thing, however, unites all Slovenes: The Schools. Some four years ago all Slovene organisations jointly formed the Slovenian Schools Committee to co-ordinate their efforts in respect of the teaching of Slovene.In the first year of its existence the Slovenian Schools Committee secured the recognition of the Slovene language as a Higher School Certificate subject and its recognition by the tertiary institutions.
Many Slovenes are asked by other Australians: What is your relation with other groups from Yugoslavia. The answer is easy: The Slovenes have no quarrel with any of them. Slovenes are well received by all of them and all of them are welcome at Slovene functions, be they Croats, Serbs , or Macedonians.
Slovenes call other Slav ethnic groups from Yugoslavia: The brethren from the South. Whether that expression is to be understood to be endearing or sarcastic depends entirely on the tone of the voice in which it is said.
The Slovene sentiment towards Croats, Serbs, and Macedonians was probably most accurately expressed by Ivan Cankar,who a year before First World War said in a speach in Ljubljana: "In blood we are brothers,in language at least cousins, -in culture, however, which is the fruit of centuries of separate upbringing, -we are much more strange to each other than is our peasant from Upper Carniola to the one from Tyrol and our winegrower from Gorica district to the one from Friuli."
Australians are wont to ask a newcomer to this country after a few days staying here: "How do you like it?" The "it" standing for Australia.To which the newcomer, blushing and not knowing whether to be polite or to tell the truth, mumbles something. It is a pity that Australians do not ask the same questions of Slovenes of twenty or thirty years standing here.Every single one of them would answer without the slightest hesitation:
"I like it very much. It is the best country in the world."
V KRATKEM-BOMO SPET DOBILI POŠILJKO GRAMOFONSKIH PLOŠČ IN KASET IZ 1 SLOVENIJE.OBOJE LAHKO KUPITE PRI S.D.S. PO SPREJEMLJIVIH CEN AH. PREJŠNJA POŠILJKA JE POŠLA V NEKAJ TEDNIH,ZATO NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOM.
BI SE RADI NAROČILI NA TISKOVINE IZ SLOVENIJE IN NE VESTE K AKO 7P0KLIČITE TAJNIKA S.D.S.,KI VAM BO NAROČIL,KAR ŽELITE!	.
\
Bert Pribac	NINETINTH CENTURY SLOVENIAN
M.Lib. (UNSW)	CULTURAL AND READING SOCIETIES*
*Paper presented at a Conference on Awakening of Eastern Europe, 9-3 July 1981,at the Australian National University,Humanities Research Centre,Canberra.
Title of Conference: Romanticism and Revivals;Culture and Nationalism in 19th Century Europe.
(Continuation)
(i) The language
According to Kozak*,already the language of the 16th century Slovenian Protestant reformers was, 'except for a few archaisms,akin to contemporary Slovene,beautiful and dynamic and completely formed'.And though the Carinthian Jesuit missionary Ožbalt Gutsman at the end of the 18th century was 'the first to suggest the idea of the literary and linguistic reintegration of the whole Slovene territory' (from Koruza ),the task to scientifically define the Slovene language appertains to Jernej Kopitar and his famous Slovenian grammar of 1808.
The state bureaucracy itself helped at first the acceptance and development of the Slovenian language,by publishing its decrees and announcements in the vernacular in order to popularize its wars against the French during the period of its antirevo-lutionary coalitions against Napol eon.After Napoleon was defeated, there were other administrative and economic needs requiring communications between the state and its populations.
The school reforms of Maria Teresia and compulsory elementary education were additional reasons for the accpetance and spread of the Slovene language.So were the needs to inform the freed peasant cohorts about new cultivation methods.In part,this acceptance of the Slovenian language was just an adaptation of the German language educated bureaucracy to converse with the Slovenian population majority.
This gradual breakthrough of the Slovenian language and its application to all spheres of life brought with it the need for a larger vocabulary and a unification of the dialectical peculiarities of the many provinces.
By 1825 the Slovenes had already taken the first steps towards the creation of a modern literary language...Philologists and others interested scholars and patriots had begun to publish grammars,compile dictionaries and offer proposals for orthographic reform.Educated SIovenes,especially the younger generation,were becoming interested in the problems of language in ever-increasing numbers.
One of the major problems in the development of the Slovene literary language was that no one Slovene dialect was dominant enough in geographical extent or literary tradition to serve as the vehicle of the new a 11 -Slovene language.Each province had its dialect,its body of literature in the vernacular,and its grammarians and language reformers.In addition , the SI ovenes,1 ike the Croats experienced difficulties caused by an unsystematic Latin orthography. (Despatalovič )
This led to the famous ABC Krieg or war.The result of which was that the Slovenes accepted the Gajica which was probably the only major contribution of the Illyrian movement to the Slovenes language.The Illyrian language did not attract them and they rejected it already around 1810 when the idea of it was born.And though there were considerable dialectical differences,the educated people could understand writings in the various dialects.As Despatalovič says,
The chances that the Slovenes might accept the Illyrian language were slim from the very beginning,and they dimnished as a body of literature in the regional literary traditions began to grow.True,there was as yet no unified modern Slovene literary language,but the poetry of France Prešeren (1800-
_______1§49) offered strong evidence of_th	g.135)
*For readers interested in a pictorial and summarized view of the sTovenians'national character,history and life,I highly recommend his book entitled Slovenia.
In fact»according to Slodnjak ,the essence of the Slovene national revival was its poetical language as used by Prešeren,who from a language spoken almost solely by servants»peasants and tradesmen,was able to derive and create an expression at least equal to the other European languages thus drawing toward the romantic national revival the Slovenian intellectuals,which were then mainly priests»whose philosophical views as we have mentioned before were not likely to trigger any pressure of the state organs»though Prešeren himself was a marked man,because of his very liberal and often revolutionary views. Hočevar (p.18) who sees the formation of nations either within the perspectives of "historical borders of political entities" or within the borders of ethnic and linguistic communities,places the formation of the Slovenian nation within this last framework.The language provided a unified communications system very effective for social and economic integration.He further maintains that "the slovenization of the institutions»which allowed a professional and social mobility cannot be divorced from the occurence of the Slovenian national consciou-ness.The basic values of the system have been contributed by the intel1ectuals»who created simultaneously a mechanism for transfer of such values onto the other segments of the population.The 1 iterature»the reading societies and the magazines were a constituent part of this
(i i) Writers educators, publishers and printers
The first printing house was established in Carniola by the protestant reformers in the 16th century. I think it was Trubar who brought a printer to Ljubljana.Gradually all Slovenian towns acquired printing presses and by 1848 almost every Carnio-lan or border town had a printing press.The most famous was the printing house of Jožef Blaznik on whose presses the Novize and the poems of France Prešeren were printed.This press in particular served well the Slovenian nation. Basically what was printed in the first few decades were goverment decrees and utilitarian books on agriculture»gardening and livestock management and school texts. Though T.Linhart published a literary almanac entitled Pisanice between 1779-1781 and the francophile monk Valentin Vodnik was able to start a newspaper called Lublanske Novize in 1 779,it was not until 1836 that the first Slovenian moralistic short story by Janez Cigler was published and in 1839 the Polish rebel and emigree Emil Kortyko,who was a friend and companion of Prešeren,published a collection of Slovenian folk songs. A.Smole and F.Prešeren tried to publish a newspaper in the pre-March period but the strict state censorship killed the initiative. Stanko Vraz,the eminent Slovenian Illyrian complained bitterly at the stage ' in "a letter to Prešeren that "Carniolians (Slovenians) will not buy any books unless it has been recommended from the church pulpit" (quoted from Slodnjak).This was so,because the Slovenian jansenists,whose leader was the principal of the Ljubljana lyce-um and theologian Matevž Ravnikar,saw in the European literature of the last hundred years a very effective means for the demoralization of young people and whole nations, thus their publishing programme consisted of utilitarian and religious books.
(To be continued)
mechanism, he says.


^ J *
- \i
■ >•■.' '.SIAIM I w:ii
y	-.......X
'< XS W .....s S*
5 5	.....s
Km
) \
-


■hi territory of the Slovenes -..1914
t
Danijela HliŠ Thirion ;š>pet na
Potopis
do - je to kaj novega?Po približno sedmih urah mirne in udobne vožnje smo pristali v Singapuru.Bila sva utrujena,ko se je taksi ustavil pred hotelom President Merlin,kjer nama je najina potovalna agencija rezervirala sobo. Ker nisva imela nič singapurskih dolarjev,sva šoferju plačala z avstralskimi. Naslednji dan sva spoznala,da naju je ta falot pošteno ogoljufal. No, v čudoviti sobi,kjer se je bohotil hladilnik poln p.ijač,in kjer nama je fant,ki je prinesel prtljago,hitro prižgal barvno televizijo, sva se spogledal in vzkliknila: "juhuhu, prične se pravi dopust!" Bralke bodo razumele zakaj sem jaz bila še bolj navdušena od moža;nič več kuhanja, pomivanja,nakupovanja hrane, likanja, da, kako se prileže takšen oddih ! Okopala sva se, naročila večerjo v sobi in se udobno namestila.
Za tiste,ki ne poznajo Singapura,na hitro nekaj podatkov. Čeprav je to le majhen otok, je zelo zanimiv, čist in obiska vreden. Republika Singapur se zaveda,kakšnega pomena je turizem, zato je vse tako urejeno,da se turist počuti kakor v nebesih -čeprav majhnih , dežela pokriva namreč le 616 kvadratnih kilometrov. Singapur je povezan s sosednjo Malezijo s cesto in železnico, zato, če imate malo časa, skočite še na obisk k "sosedom".
Čeprav je Singapur razmeroma majhen, v njem živi kar 2,3 milijonov ljudi. V mestu samem, ki pokriva 97,4 km , živi mešanica Kitajcev, Malezijcev in drugih. Novo letališče Changi je čudovito. Mesto je v glavnem zelo moderno,le nekaj starih in revnih predelov še ni zašlo pod buldožer. Temperatura ni najbolj prijetna, podnevi okoli 30 stopinj Celzija, ponoči okoli 23,5 stopinj. Tej vročini dodaj.te še 100% vlažnost zraka, pa boste verjeli, ko vam priznam, da sva bila od jutra do večera zmeraj mokra!
Zdaj pa naprej. O ostalih zanimivostih otoka bom pisala kasneje .kajti na povratku iz Evrope v Avstralijo,se bova spet za nekaj dni ustavila v Singapuru.
Sediva na letalu Tristar,na poti proti Sri Lanki.Smo 28. 11. 1981, zunaj je noč.Dekleta,ki strežejo,so oblečena v prikupne halje,vse imajo dolge,črne kite in črne oči,san-jave kot oči srne. Jedi in pijače je obilo,potem se prične film. Vožnja se bliža h koncu, manjka le še kakšnih 30 minut do Colomba.kjer morava presesti in nadaljevati za Rim. Takrat pa se začne letalo čudno tresti,prižge se znak "zategnite pasove" in takoj za tem se oglasi miren glas pilota,ki nam pove,da je pred nami burja in dež,in da bo zato naš pristanek na letališču v Colombu "malo razburljiv". Nasmehnem se in se obrnem okoli sebe,a ko letalo nenadoma začne padati,mi nasmeh kar nekam uide. Ljudje okoli mene se križajo,nekateri bruhajo,saj nas premetava na vse strani. Neka stara ženička, si briše debele solze in nekaj mrmra. Pogledam skozi okence. Letimo nad oceanom. ^
*isto blizu valov smo,joj, zdaj se ponovno vzdignemo navpično in odbežimo proti oblakom. Luči letališča ostanejo za nami na šipah so sledi debelih dežnih kapljic. Pogumni pilot je tako poskušal štirikrat pristati,a vedno nas je vihar in dež napodil nazaj med zvezde.Kako čudno mi je bilo pri srcu;ko smo bili med oblaki,je bilo nebo mirno,kakor hitro pa smo se spustili proti letališču,je postalo letalo igrača mogočne nevihte. No, končno je pilot le zmagal in letalo se je trdo vsedlo na tla. Na srečo nas je drugo letalo še čakalo. Stekli smo pod ogromnimi dežniki do njega in kmalu nadaljevali pot proti Evropi.
V Rimu naju je čakalo bledo zimsko sonce. Na letališču je bilo malo zmešnjave, kot po navadi pri Italijanih . Carina je bila hitro za nama. Stala sva blizu telefonov in čakala. Kje je prijateljica?Se ji je morda pokvaril avto na poti do letališča?Kaj pa zdaj ?Živi zunaj Rima.Taksi je predrag,kako priti do nje z avtobusi,tudi nevem. Stopim do telefona in pokličem,a se nihče ne oglasi.In prav takrat jo zagle-dava,ko privihra zaskrbljena in rdečih lic,ter oblečena v topel zimski plašč. Opravičuje se in razlaga nekaj o svojem starem avtu. Objamemo se. Vprašam jo,kje ima sinčka.
11 Ja, v avtu vaju čaka in tuli, ker je lačen, "nama razloži. Vsi trije se napotimo v nedeljsko jutro, do parkirane "škatle", v kateri kriči Gregory. Star je šest tednov in to je njegov prvi izlet na letališče. Ker pač ne preneha jokati,se čez dobrih dvajset minut vožnje ustavimo in prijateljica si ga stisne na prsi.
Ko sva bila z možem zadnjič v Rimu,leta 1978,so gradili podzemeljsko železnico preko mesta, in sedaj, 1981, sva se že lahko vozila na vse strani z "metrojem" . Da sem iskrena, dirkala sva;obiskati je bilo treba toliko prijateljic,ena izmed njih je med zadnjimi leti postala precej slavna kiparka, druga se je poročila, tretja je zamenjala dva majhna psa z dvema otrokoma (res,pred leti je pravila,da je z živalmi več zabave in manj dela, zdaj pa je ponosna mamica hčerke in sina).
Za ogled mesta sploh ni bilo časa, še do Vatikana nisva stopila,da bi videla papeža. Zadnji dan najinega bivanja v Rimu,so italijanski železniški delavci pričeli štrajkati,za-to naju je bilo strah, kako bova nadaljevala pot. Imela sva srečo in 3. decembra sva vesela izstopila iz vlaka na postaji St.Lucia, v Benetkah. Z ladjico sva se odpeljala do najinega hotela,Concordia,ki je bil prav na trgu San Marco. Vreme nama je bilo spet naklonjeno; fotoaparat je kar naprej delal klik,klik.
Ko sem odprla staromodno okence najine hotelske sobe,so se mi oči ustavile na stotinah golobčkov,ki so se podili drug za drugim in se prepirali za drobtine,ljudje pa so se zaviti v tople plašče sprehajali in klepetali. Takrat sem pomislila,da se na glavnem trgu v Sydneyu malokdo sprehaja,ste že opazili? Vsi nekam hitimo,vedno se nam nekam mudi.Po vsem svetu pravijo ljudje,da Italijani znajo živeti,bogati ali revni,izobraženi ali ne, v žilah imajo vročo kri in v glavah dovolj pameti,da si vzamejo čas za sprehode, za klepet na ulicah, za siesto,za sladke besede ... No, pač nismo vsi enaki.
(Dalje prihodnjič)
Jože Žohar LJUDJE Z GORlCKEGA
Popoldne se je nebo pooblačilo;nizki,temni oblaki so se počasi valili izza srdiš-kih in sotinskih bregov, ter s strani Gornjih in Dolnjih Slaveč;kot da bi se vse hudo zgrinjalo na to dolinico med hribi.Od kod neki pridejo in kam gredo te temne gmote, se je spraševal Pištek. Naveličal se je podenja in igranja z ostalimi otroci. Utrujen je splezal na vrh lestve pred vhodom na svisli in od tam opazoval menjavajoče se nebo. Stric je dejal,da se naš svet konča na oni strani srdiskih in sotinskih bregov,tam najbrž prebivajo zle duše, ki nad nas pošiljajo oblake s točo, dežjem in snegom. Ne, vse to pride z neba, je takrat rekel stric ;tam za mejo tudi živijo ljudje,ki pa imajo povsem drugačno govorico kot mi. -Prišel bo dan,ko bom malo zrasel in potem bom sam šel "v Sotino in Serdico.Povzpel se bom na oba bregova in videl bom,kaj je na oni strani.
V soseski so psi začeli divje lajati.Pištek se je ozrl v tisto smer in opazil kako se dve figuri prebijata po snegu sem proti Gederovim. Ciganke prihajajo! mu je šinilo v glavo,ciganke,ki menda tudi otroke jemljejo, če jih najdejo same. Zlezel je na vrh svisli in komaj komaj potegnil lestev zä seboj. Pod tramovi, skozi luknje v senu, se je prebil do najdaljšega konca svisli.Tam je bila reža,skozi katero je lahko neviden opazoval dvorišče in vhod pred hišo.
Ciganki sta se s palico otepali pasje druščine, znebiti pa se jih nista mogli.Pred vrati sta se ustavili in med pasjim lajanjem glasno zapeli:
"Srečo s seboj nosimo, in vbogajme mi prosimo: Koruzne moke za naše lačne otroke, malo tobaka za moža siromaka. Slišali smo,da ste klali; bi nam vsaj ocvirke dali, malo mesa in kislega zelja, da bo sveta tudi naša nedelja?
"Vama nisem že prejšnji teden nekaj dala?" je skoraj jezno rekla Gederka,odpirajoč vrata.
"Ampak, preljuba mati, mi moramo tudi ta teden jesti," je odvrnila ena od Cigank. "Zdi se mi, da ste vsi enaki. Nobena stvar vas ne izboljša in ne izuči." "Spomladi vam pridemo pomagat sadit in okopavat, boste videli." "Bomo videli,bomo. Tu počakajta."
Gederka je izginila v shrambo in se potem kmalu vrnila s skledo koruzne moke,katero je nasula Cigankama v prazne malhe.
"Tu imata še nekaj kosov pečene krvi,ki je ostala. Dam vama tudi kos lepega mesa in nekaj krvavic, katerih vama pa ni treba pojesti surovih. Cvrli bomo pa šele zvečer." "Bodite brez skrbi, mati in naj vam Bog povrne!" Gederka jima je ponudila še nekaj suhih tobačnih listov.
"Pojdita že," jima je velela Gederka. Taki ste. Samo beračite. Delali bi in si služili svoj kruh, kot si ga moramo mi. No, da, reveži ste res -brez zemlje, brez dela in jela in s kopico otrok. Gederka je zaloputnila vrata.
Potem,ko sta Ciganki odšli in ko so psi nehali lajati,se je tudi Pištek spustil s svisli.
Skoraj vse je bilo že postorjeno : meso razdeljeno ,nasoljeno ,klobase narejene. Samo maščobo je bilo treba še zmleti in ocvreti za mast in ocvirke.
Večerja je bila taka,kot se to spodobi za koline: juha,po dolgem času sveže meso,pražen krompir, krvavice in prosene klobase. K svinjskemu mesu si je človek dodal nariban hren v smetani. Jeseni je Irma vložila slive v žganje in od pomladi je ostalo še nekaj vloženih višenj in češenj. Še vladarji najbrž nimajo takih dobrot na mizi. In vino! Nikjer na teh bregovih nimajo takega vina, kot ga imajo pri Gederih. Staremu Gederu se je nekako posrečilo križati različne vrste trsov v sorto,ki daje najlepše grozdje na njegovih brajdah in tudi najžlahtnejše vino,ki ga je kdo kdaj poskusil.
(Se nadaljuje)
<
J.Žohar
LOVSKA SEKCIJA
25
Lovski zlet,ki ga je priredila Lovska in ribiška družina S. D. S. 6. marca, je res bila uspešna in dobro organizirana prireditev .
Poleg domačih udeležencev so bili tu še gosti iz Melbourna: Lovska in ribiška družina Slovenskega društva Melbourne, Lovska in ribiška družina Slovenskega društva Planica iz Springvaleja ter Lovska in ribiška družina Avstrijskega socialnega kluba Melbourne,ki so iz Melbourna pripotovali z avtobusom in z osebnimi vozili.
Naši lovci so melbournške rojake zelo lepo sprejeli - kot da bi prišli sorodniki, katerih že dolga leta nismo videli.
Po kosilu so bila na vrsti strelska tekmovanja z zračnimi puškami - za pokale, seveda. Tekmovanje je zavzelo skoraj cel popoldan,ker je bilo toliko skupin . Streljali so z naslonom,brez naslona in v štir-kah.Rezultati so bili sledeči: Naslon:
1.mesto	S.D.M. 454 točk
2.mesto	Avstrijci 436 točk
3.	mesto S. D. S. 412 točk
Brez naslona:
1.mesto	S.D.S.	210 točk
2.mesto	S.D.M.	186 točk
3.	mesto Avstrijci	153 točk
Društvo Planica ni sodelovalo v streljanju z naslonom in brez naslona,ker jih ni bilo zadostno število.
Štirke z naslonom
1.	mesto
2.	mesto
3.	mesto
4.	mesto
S. D .Planica S.D.M. Avstrijci S.D.M.
189 točk 185 točk 169 točk 150 točk
Štirke brez naslona:
1.mesto	S.D.M. 99 točk
2.	mesto	S. D. S. 87 točk
3.	mesto	S.D.Planica 84 točk
4.	mesto	Avstrijci 79 točk
Najmlajši in najboljši strelec naše Družine je bil ANDREJ KOŽELJ z 49 točkami v naslonu in s 50 točkami brez naslona. Naš drugi najboljši strelec se je pokazal Josip Farkaš s skupnim številom 84 točk , tretji najboljši je bil Djuro Kučerka z 80 točkami,to je z naslonim in brez naslona.
Zvečer je bila zabava s plesom,kjer so svečano podelili pokale. Veliko veselja so gostom napravile tudi havajske plesalke s svojim več kot enournim sporedom.
Naši gostje so se še kar dobro držali, če pomislimo,da so potovali celo noč in bili takorekoč brez poštenega spanca. Strelsko tekmovanje je začudo izpadlo tako,da je vsak nekaj dobil in bil vsak zadovoljen.
Naša Družina je v nedeljo popoldne pripravila gostom še eno presenečenje: skupno večerjo in zatem debatno sejo.
Starešina naše Družine je na seji med drugim dal na razpravo tudi predlog,da bi se Lovske družine združile v Zvezo.Ime te Zveze bi se določilo pozneje. Sestojala pa naj bi se iz vseh slovenskih lovskih družin in drugih,ki s Slovenci sodelujejo (npr. Avstrijski klub).Odbor Zveze naj bi se se-stojal iz starešin vseh Družin,ki bi se redno sestajal,izmenjaval izkušnje in ideje in reševal probleme,ki so vsem skupni.Odbor Zveze bi lahko napravil pravila,ki bi veljala za vse in katerih bi se vsi držali. Govorilo se je tudi o prenosnem pokalu.
Zamisel o Zvezi je treba pohvaliti in jo podpreti z vseh strani. Koristila bo vsem. Samo, kako to izvesti ?Potrebno bo, da se o tem na svoji seji pogovori vsaka Družina, da se zatem sestanejo starešine,ki bodo vedeli,kaj njihovi ljudje hočejo in potrebujejo ;le tako bo mogoče začeti Zvezo.
Obstoječe Lovske in ribiške družine so že bile,ali pa še bodo v kratkem obveščene o predlogih,ki so bili iznešeni na seji štirih Družin v Sydneyu.
Prvo nedeljo v aprilu je naša Družina imela sestanek, na katerem je bil ponovno izvoljen za starešino ing. Henrik Juriševič in za podstarešino Drago Räber.
Na tej seji smo sprejeli medse tudi novega člana Dragota Stotnika. Častni člani so postali tudi mladinci Drago Farkaš, San-di Zafošnik in Mramor mlajši.Mladincem ne bo treba plačati vstopnine in članarine, dokler ne napolnijo 18 let.Imajo pa vse pravice in dolžnosti v Družini kot odrasli,se pravi,da lahko gredo tudi na lov,ampak pod pogojem,da nekdo od odraslih pazi na njih.
Odločeno je tudi bilo,da od tega dne naprej, plačujejo obstoječi člani $20 članarine. Vpisnina za nove člane bo $50 poleg članarine. S tem naj bi se končal problem "dvodolarskih lovcev".
Emil Ribič
KL D 58767
Duhovnik je odgovoril,da so Poljaki verni katoličani,ki živijo dobro. O zaslužku je povedal,da dosega plača 15 zlotov za pet dni.Povedal je tudi,da Rusi sovražijo Poljake - do groba!
Župnik je vprašal oficirja,če mu bo v nedeljo dovoljeno maševati. "Zakaj pa ne," je odvrnil oficir, "samo, govorite v nemškem jeziku."
Črni dnevi so se pričeli za Poljsko, ko je tja prišel Gestapo. Kmalu so se začela zasliševanja;kdo je komunist,kdo je Žid. Žide so zasliševali na poseben način - zaradi njihovega premoženja. Židovske trgovine je Gestapo zaplenil, Žide same pa so odvedli v koncentracijska taborišča.
Za Žide je bila določena pot v Gheto. To taborišče je bilo eno najhujših.V eno sobo so natlačili tudi po 80 ljudi.Hrana je bila zelo slaba.Vode za umivanje ni bilo do volj. Med družinami so se nahajali tudi starci in otroci ter bolniki - kar jih je ostalo živih,so bili porazdeljeni po drugih taboriščih.
SS Obergruppen fuehrer general Oswald Pohl je bil imenovan za vrhovnega komandanta vseh edinic na ozemlju Poljske. Pozneje je bil Pohl komandant ženskega koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Na vsakoletni dopust je prišel tudi v Dachau, kjer se je počutil mnogo bolj varnega kot pa v Poljski. Sprehajal se je po taboriščni plantaži,ne meneč se za nikogar. Po končani vojni 1945.leta se je zagovarjal za 80,000 žrtev.Poljsko vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt.
Predno so Nemci zavzeli Poznan.^o naleteli na težak odpor Poljakov;na obeh straneh so bile ogromne žrtve - ta borba je trajala deset dni - nakar so Nemci dobili pomoč in na več mestih presekali obrambno črto Poljakov in končno zavzeli mesto Poznan.
Borbe so se vodile v smeri proti Varšavi, glavnemu, mestu Poljske,ki je oddaljeno od Poznana približno 200 km. Ko pa so prišli Nemci do reke Warta,so ponovno naleteli na odpor,ki je bil močnejši od onega pri Poznanu.Poljaki so junaško odbijali napade Nemcev, vendar - po večdnevnem boju so Nemci končno le prestopili reko Warto.
NemŠKa tankovska divizija,ki je prispela od južne Poljske preko Krakowa,je
razvila fronto od Oselnice preko Czesto-chowa do Kielce. Njihova smer je bil Lodz in za tem Varšava.
Motorizirane nemške enote so po napadu na Lodz končno prispele v Zyrar-dow,ki je oddaljen od Varšave približno 65 km. Nemci so se približevali Varšavi tudi s severne strani.
Boji za Varšavo so bili zelo težki, ker so Poljaki uvideli,da jim primanjkuje hrane in zdravil za vojaštvo. Pretila jim je pa tudi druga nevarnost z ruske strani. Poljaki so bili primorani na kapitulacijo.
Nemci so takoj zavzeli Lublin in nekaj dni zatem še Bialystok in se tako približali državni meji,ki je bila zaprta na vseh prehodih že od samega začetka vojne med Nemčijo in Poljsko.
Po kapitulaciji Poljske so Nemci poslali na delo gestapovce,ki naj bi držali red in mir. Ti so z delom začeli takoj: prepovedali so telovadni organizaciji Sokol vsako delovanje in odredili njen razpust v toku štirih tednov po celi Poljski. Vse starešine so takoj zaprli in jih obtožili,da so komunisti in zelo nevarni protirajhovs1-ki elementi. Večino teh starešin so poslali v koncentracijsko taborišče - v srrrt.
Nemci so sovražili katoliško Cerkev. Napovedali so boj duhovnikom. Sovražili so delovanje Cerkve,ker drži skupnost naroda. Duhovnike so obtožili , da so proti Hitlerjevi politiki in da nagovarjajo ljudstvo k uporu. Začeli so zapirati duhovnike,dekane in škofe.Pri zasliševanju niso mogli Nemci nobenemu dokazati ničesar obremenilnega, niti protidržavnega delovanja,kot tudi ne nagovarjanja naroda k uporu. Obtožili so jih drugih delilctov in tudi tega, da so duhovniki izkoriščali delavce denarno in fizično. Gestapovci so jih obsodili na smrt v K.L. Gusen,ki ni daleč od K.L. Mathausen -z besedami: "Za farške svinje je Himmler že odlično poskrbel - da niti eden od vas ne bo ostal pri življenju.Pocrkali boste od težkega dela.Židje vas bodo pobili s krampi. Kdor pa bo ostal pri življenju,bo pod težo tovora postal pametnješi kot je bil doslej." "Gestapoleiter" Kaltenbrunner je vodil zasliševanja in delil zaušnice duhovnikom, če niso bili takoj pripravljeni odgovoriti na vprašanje.
SE SPOMINJA
Po odvedbi duhovnikov v taborišče Gusen so Nemci napravili preiskavo v žu-pnišču.Častnim sestram so takoj povedali, da bodo tudi one morale v taborišče kjer so zaprte številne vlačuge, prostitutke in komunistke.
Kar so gestapovci povedali duhovnikom,je bila resnica: "Kdor je določen za K.L. Gusen,je na seznamu smrti."
V K.L.Gusenu je bilo okrog deset tisoč oseb,ki so delale v kamnolomu,kjer je bilo delo zelo naporno. Vodje tega taborišča so bili nemški kriminalci,ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo in za katere ni bilo pomilostitve,niti niso imeli upanja,da bi bili odločeni za katero drugo taborišče. K.L. Gusen so čuvali essesovci z nabiti-timi strojnicami v rokah in z volčjaki na verigah. Strogo so pazili na to,da ni nihče pobegnil iz taborišča.Mnogo nemških kriminalcev je bilo določenih za preddela-vce,za nadzorovanje dela ,kjer so mučili ljudi na vse mogoče načine in jih pobijali.
K.L. Gusen je bil podružnica K.L. Mauthausen,v katerem je bilo interniranih 180,000 oseb .Preživelo jih je samo 50,000. V Mauthausenu so pobili 10,000 ljudi,ki jih niti niso vpisali v sezname - največ od teh je bilo Židov.
Himmler je bil vrhovni vodja Ces-tapa v Berlinu;hotel je imeti točno evidenco, koliko Židov in "prekletih farjev" še živi po koncentracijskih taboriščih. "Vse do zadnjega jih je treba uničiti! Za delo nesposobne je treba takoj poslati v plinske celice!" je bilo njegovo povelje,ki je veljalo za vsa koncentracijska taborišča.
Hitler se ni oziral na "Versajske pogodbe"; za njega niso bile merodajne. Hotel je zavzeti tudi Zahod: Holandijo , Belgijo, Luksemburg in Francijo.Angleže je pa že tako ali tako sovražil iz dna duše.V svojem govoru nemšemu narodu je povedal: "Naša moč je ogromna.Prestopili bomo Rhein in dokazali celemu svetu,da smo mi edini enakopravni narod,brez razlike,kaj o nas mislijo Angleži,ali drugi nasprotniki."
Ta /-litlerjev govor v Berlinu je poslušala stotisočglava množica ljudi. Hitler-janska mladina je burno odobravala njegov govor z "Sieg Heil!" ("K zmagi!")
Hitler je pozval sledeče generale in admirale na tajni sestanek: feldmaršal
Goering , general Kesselring , admiral Doe-nnitz, Keitel, general B. in Bormann. Skupaj so napravili načrt za napad na Zahod. O tem načrtu je bil obveščen tudi španski generalissimo Franco.
Priprave za napad so se pričele zelo hitro.Tudi Hitlerjevo povelje: "Naprej preko Rena!" je kmalu prišlo.
Za ta pohod so Nemci vpoklicali tristo tisoč moških v starosti 20-30 let. Vsi so bili dobro izvežbani v orožju. Razdelili so jih k enotam esesovcev,ki so prej bile v četah "Wermachta".
Nemški bombniki so tudi bili nared. Vojne ladje so bile v lukah Hamburg in Bremenn,oborožene s torpedi in težkimi topovi,in pripravljene za borbo proti angleškim ladjam.
V Koelnu in Duesseldorfu so se formirale nemške vojne sile za napad na Holandijo, Belgijo in Luksemburg.
Hitler je tudi zelo pazil na to, kaj pripravlja Winston Churchill,ki je Hitlerjev načrt dobro poznal. Churchill se je odločil,da pokliče na pomoč Ameriko.
Prešlo je mnogo časa,predno je ameriški senat izrekel svojo besedo, da Amerika stopi v vojno z Nemčijo. Roosvelt je povedal senatu: "Ako bodo Nemci uničili Francijo,bodo uničili tudi Francijo,kar pomeni za 1. D . A . veliko nevarnost !"
Ta vojna je stala Z. D. A. milijarde dolarjev za katere so bili Amerikanci gotovima niso izgubljene'.Tudi človeške žrtve niso zaman.
Židje v Ameriki so žrtvovali ogrom ne vsote denarja in tudi sami so se prostovoljno prijavljali v ameriško vojsko. General Eisenhower je bil postavljen za vrhovnega komandanta ameriških vojnih sil za operacije v Evropi.
Vojna v zahodni Evropi se je končala z rezultatom 1:0 v korist Nemčije,kar je bil velik udarec za Nemce.Posebno v Franciji so imeli Nemci težke probleme s komunisti. Tudi v Belgiji so Flamci napravili Nemcem velike težave. Sabotaže so bi- ' le vsepovsod; tako so Belgijci pognali v zrak nemška amunicijska skladišča, minirali železniške linije in razbili mostove. Za povračilo so gestapovci začeli streljati civiliste. Za najmanjši prekršek je bila smrtna kazen.	(Dalje prihodnjič)
OGENJ IM LED
Nadaljujemo z razmišljanjem Isaaca Asimova	ki bi lahko izoblikoval zaščitno ozonsko
o nastanku planeta Zemlja:	plast .Pogosto , divje bliskanje je rezalo oz-
, , , ... , ,.v..	račje. Zemlja ie imela pod morsko površino
Ker je bil Mesec takrat veliko bližji	. , .	\	,, ,
... . J	. ■, v	;	takrat veliko večjo zalogo vulkanske in
Zemlji,je tudi njegov privlacnostni učinek	, .. . ,J. , ,3.	. ,
. J J	,.. .	i *	.	radioaktivne toplote,kot je pa ima danes,
bil mnogo vecii. Zemljini novonastali oceani	, v . , , . . . .. , u ni
& .. J.. J „	. .	Ti,zdruzeni,toplotni viri so "skuhali" na-
so se pozibavali v posastnih valovih ki so	stajajoče se sestavine. Oceani so postali
najbrž pripomogli izvotliti oceanske kotlin'-:	...,.< ......	, L
. J. , 1 ,. °	,	.. . . ,	prvobitna juha aminokislin, ene temeljnih
m izoblikovati kontinente - ali kontinent.	.	Jv , , v. • 0-
— _ . v	.iv . ,	,. ,	snovi za začetek življenja. Sčasoma so se
Nekoč so naibrz vsi kontinenti tvo-	.	,	J, T.	....
.. .J	.	„	te snovi zdruzile :nastali so peptidi m
rili enotno zemeljsko maso,imenovano Pan-	, , ,. „ ,	, . , J
,	. . . ,	,	.	nukleotidi.Postopoma skozi obdobja ,so
gaea (cela-zemlja),ki je bila se cela pred	, ,. , . . . ,.v . . TJ .
f	•-!•• • -. , v t	r -i -i	nastali proteini m celicasti acidi.In konc-
komaj 225 milijoni let,ce sodimo po fosilnih	. . v. . . .. „ , .	i v *
. . J., _ . J. . v . .	.... 1 . , ,	no ie prišlo do ključne stopnje:iz nakljuc-
dokazih.Pred kakšnimi 200 milijoni let,se	iS- ...	, , /i i t-
„	. ..	. v v , .	ne kombmaciie je nastala molekula celicas-
je Pangaea prelomila v tri plosce, katere	.	. , , : .	v ,
J.	. i	. v• , • i . • •	tega acida,ki ie bil zmozen,da se razmno-
je porival narazen taleči material, ki je	v V	J
vrel iz razpok oceanskega dna. Zatem,pred	/uJe-	_ .„ . .
,	/r 1 .... . . ,	T „ * -i	V organski iuhi,ki ie sestavljala o-
okrog 65 milijoni let,se ie Južna Amerika	.	v.	i i t i u/
, v., . A - _ ...	.	ceane,se ie prva živa molekula lahko raz-
ločila od Afrike, Indija se je zagozdila v	... ,-v-	u- i -u t	i
. .. „	/ ..J J .	.. .	množila v biliione sebi enakih.In se pred-
Aziio, Severna Amerika se je odlomila od	. ... „	. ..... . , . *
_ J _ , .... ^ , .	... .	no je bila Zemlja stara bilijon let,je bila
Evrope .Razdelili sta se tudi Avstralija in	v J , v. .. r	J	J
Antarktika.	Ze svet življenja. (prevedel J. Ž.)
Za razpad Pangaea izgleda,da so ,	Konec
krive serije razpok na dnu svetovnih oce-	IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
anov.Te iste razpoke so tudi krive za	------------------------------------------
stalno kontinentalno premikanje od takrat.	^r/^dmi- tamiuh/acti
v.Ar i J.. . ,	DROBNE ZANIMIVOSTI
Nie ne more naznaciti,da premikanje kontinentov ,le-te ne bo kdaj spet prineslo	Za naslednjih 19 let bo planet Neptun,ne skupaj v drugačni ureditvi.	Pluto,najbolj oddaljen planet od Sonca.
Takšna premikanja nam lahko razlo-	Neptunova premičnica se je premaknila
žijo marsikakšen pojav na Zemljini skorji.	zunaj Plutove v decembru 1978.Planet
Kadar prideta dve plošči počasi skupaj,se	Pluto se bo še bolj oddaljil v maju 1.2000. zemeljska skorja napne in nabrekne in ta- -t"""
ko izoblikuje gore. Ko je Indija udarila v	Vsak dan prileti v Zemljino ozračje več
Azijo,je kot rezultat trčenja nastalo Hima-	kot 75 milijonov meteorjev,ki se razpadejo
lajsko gorovje. Kadar pa dve plošči prideta	še predno padejo na Zemljino površje, skupaj hitro - po geoloških merilih - se
površje ene zrine pod drugo,pri čemer	Antični Rimljani so imenovali komete "ko-
lahko nastane jarek, vrsta otokov,ali pa	smate zvezde" . Smatrali so jih za zlonosne
težnja po vulkanski aktivnosti, kot v za- j	L. 1456 je menda Papež Calixtus III. pro-
hodnem Pacifiku.	glasil Halleyev komet za hudičevega od-
V BREZŽIVLJENJSKEM OCEANU,v milem	poslanca. ^^^
občasju med ledenimi dobami,so se začele	T , ..	, .	v , ,.
. .	,	Iz fosilnih predmetov je mogoče razbrati,
pojavljati zanimive kemične spremembe na	,	,	.... : , ^ , . ,
% J	,	. . ../ . .	da je pred 360 milijoni let trajalo samo
Zemlji.Sestavine so se izoblikovale iz	01 i 1 ,	.. .	, .
.tv., . i,	r	•	21,6 ur,da se je Zemlja enkrat zavrtela-
ključnih prvin sekundarne atmosfere: iz	, . v ,	j i-v . . NT
J.... . , .. . v.. .	..i	in dnevi se se vedno podaljsuiejo. Na vrt
ogljika,kisika,dušika in vodika. Znanstve-	. „ ,. , , . . 1 .. . .
r. .	...	^	enje Zemlje delujejo razne sile,ki to vrte-
niki so mnenja, da se je en procent prvo- .	. . . . JT , , , ...
...	J	. _LJ	i • i •	nle upocasnjujejo. Izmed teh sil je najpo -
bitnega oceana verjetno sestojal iz teh or-	, . v , . ,	. .	v
,	, . '' . . ,1 ,	membnejse trenjsko zaviranje sončnih ve-
ganskih sestavin. To bi predstavljalo maso	.	•• i • i v ^ ^
.	^	, ..v.	trov, gravitacijska privlačnost Sonca in
milijon bilijonov ton .dovoljenja kohema Za	Mesec8 in po4,ki'ga napraviio na Zem-
naravne sile,da se poigrajo z njo.	...	° .. udui aviju
_ v .	f. ,Pv J,. v ; .	Ijino magnetno polje naelektreni delci v
Sončni ultravijolicasti žarki so zgali	..	J
VGSOll U
Zemljo; v atmosferi ni bilo prostega kisika,	"	1111111
NOVICE IZ
KRŠKO-	Prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji, je dne 11. februarja prvič 10
ur delala s polno zmogljivostjo in tako dokazala svojo usposobljenost. Aprila se bo vklučila v električni sistem s polnim delovanjem. Letno naj bi producirala 4.2 do 4.4 milijarde kilovatnih ur. LJUBLJANA- Letos sta začeli veljati dve novi po= godbi o invalidskem in pokojninskem zavarovanju duhovnikov v Sloveniji. Eno pogod= bo so sklenile vse tri slovenske škofije, drugo pa Slovensko duhovniško društvo. PODJUNA- Koroška pesnica Milka HARTMAN je slavila 80-letnico. Mariborski časopis "Večer" in časopis "Družina" ji ob tem jubileju posvečata precej prostora. Izdala je več zbirk pesmi, zadnjo zbirko leta 1977 v podjunskem narečju "Pesmi iz libuške= ga puela". GRADIŠČE- Srečanje mladih slovenskih književnikov v Gradišču v Slov. goricah ima že tradicijo. Letos so se jim pridružili tudi mladi ustvarjalci iz za= mejstva. Za dcmačine so priredili leterarni večer. SPETER SLOVENOV- Letošnji, po vrsti že 9., benečanski kulturni dnevi so pokazali, da se zanimanje za vprašanje narodnih manjšin veča. V razpravi za okroglo mizo letos niso obravnavali samo vpra= šanj Beneških Slovencev, pač pa vprašana j a narodnih manjšin na vsem alpsko-j adran= skem območju. Ugotovili so, da je vedno več obravnav s to problematiko v vseh drža= vah, kjer žive narodnostne skupnosti. TRST- Februarja letos so podpisali pogod= bo o sodelovanju med tržaško, ljubljansko, zagrebško, dunajsko in regensburško uni= verzo. Bilo je izrečeno mnogo lepih besed o sodelovanju. Gotovo je, da se ne bo vse uresničilo - a že dejstvo, da se sodelovanje visokošolskih ustanov razvija, je del= no jamstvo, da se bo razvijalo tudi sodelovanje med državami. SKOFJA LOKA- v tej občini so lahko zadovoljni z izvozcm. Lani zo izvozili kar 40% več kot leto prej. Razna podjetja - npr. tovarna hladilnikov - imajo dobre možnosti za uveljavitev na tujih tržiščih. PTUJ, CELJE, LJUBLJANA, CERKNICA" Domiselne in razigrane pustne prireditve, ki so se na Slovenskem zvrstile na pustno soboto in nedeljo, so se na= daljevale tudi na pustni torek. Niti izrazito hladno vreme maškar ni ustavilo. Seve= da je bilo najbolj živo v Ptuju, kjer so dana kurenti. Tam so si napravili kar cel spored prireditev s 23 točkami. Sodelovale so tudi maškare iz Hrvaške, Avstrije, Beneške Slovenije in celo iz Makedonije. V Celju so pripravili zabavni "Predvolilni kotel", v katerem so se zbrali /ali kuhali/ zabavni orkestri ter dcmači humoristi. TRST- Leta 1882 so v 1880 izvodih izšle Grogorčičeve Poezije. V 14 dneh so proda= li 1.100 izvodov, v 6 mesecih pa je bila knjiga razprodana. Ob 100-letnici izida "zlate knjige slovenskega pesništva" je Založništvo tržaškega tiska iz Trsta izdalo faksimilirano vezano izdajo Poezij, I. zvezek. S tem je kot prva slovenska in zamej= ska založba opozorila na pomemben literarno-zgodovinski jubilej. LJUBLJANA- Slo= venija ima 1,712.445 prebivalcev, ob štetju 1.4.81., ima 24 različnih etničnih skupin, 2.975 prebivalcev je navedlo kot narodnost - jugoslovansko.
30 DOMOVINE
ISKRA V MURSKI SOBOTI
Iskra iz Kranja načrtuje izgradnjo nove tovarne v Murski Soboti in tako prenesti del proizvodnje v manj razvito področje. Pri investiciji bo sodelovalo tudi 14 drugih de= lovnih organizacij iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Vojvodine, kar kaže na interes zdruzenega dela v Jugoslaviji za to zalozbo.
BOJ ZA IZVOZ JE TUDI LETOS NAJVAŽNEJŠA NALOGA
Lani je Slovensko gospodarstvo izvozilo za 3,255 milijard dolarjev blaga in storitev. To je za 87 milijonov dolarjev več, kot je bila slovenska obveznost iz projekcije plačilne balance. Uvozili smo za 3,106 milijard dolarjev ali 70 milijonov dolarjev blaga in storitev manj, kot je to bilo predvideno v projekciji.
KMETIJSKA POLITIKA: Vsi za razvoj kmetijstva
V	Sloveniji so sprejeli dva zakona, s katerim naj bi zagotovili več sredstev za kme= tijstvo in s tem omogočili hitrejši razvoj te prednostne gospodarske stroke. Gre za zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev v proizvodnji hrane in za usposabljanje zemljišč v obdobju 1982. do 1985- leta.
7000 ha novih pomurskih polj
V	srednjeročnem programu je predvideno, da bodo v Sloveniji leta 1985 pridelali kar 85% več hrane na domaČih njivah in travnikih. Toda pred tem se mora z melioracijami in nakupom zdaj opuščenih njiv zagotoviti da se bo sejalo in zelo na domala 25 tisoč hektarih vec kot do sedaj.
Vtej številki so zajeti hektari treh velikih kmetijskih projektov - Vipavske doline, območja Pesnice in Polskave ter Pomurja. V ospredju je prav Pomurje, saj sa ta pre= del z uresničitvijo melioracij nekaj manj kot 7000 ha obvezuje, da bo dal Slovencem domala 30% potrebne hrane.
Po načrtu naj bi najprej uredili A.500 ha zemlje na področju občine: Lendava, Mur= ska Sobota, G.Radgona in Ljutomer. Kasnje pa Še ostalih 2.500 ha zemlje. Z ureditvi= jo tako velikih kompleksov obdelovalne zemlje bi Pomurci lahko pridelali domala 7000 ton več koruze, k.kOO ton več pšenice, 6£ tisoč ton več sldkorne pese, si lažne koru= ze, sena itd.
ZALOGA PLINA IN NAFTE V PET I S0VC I H BLIZU LENDAVE
Na naft ino-plinskem polju v Petišovcih črpajo nafto ze 30 let. Tri globoke vrtine, ki so jih napravili pred 20 leti, so potrdile, da si je na tem območju mogoče obeta= ti tudi znatne količine plina.
Lansko poletje so s ponovnim vrtanjem začeli raziskovati nahajališča nafte in plina. Zvrtali so Šele 3200 m globoko, pričakujejo pa da je glavni vir plina Šele kakih 5000 m globoko pod zemljo. Strokovnjaki pričakujejo, da lezi v okolici PetiŠovcev kakih 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Dosedanje raziskave dajejo upanje da bi se dalo izkoristiti od tega vsaj kOZ zalog. Globlje pod zemljo pa računajo tudi na pomembnejše zaloge nafte.
SLOVENIJA BO KMALU UVOZILA ZEMELJSKI PLIN IZ ALŽIRIJE
Poleg zemeljskega plina, ki ga Slovenija dobiva iz Sovjetske Zveze - okoli 750 milijonov kubičnih metrov letno - bo po sedanjih načrtih prihajal v to republiko tudi zemeljski plin iz Alžirije. To naj bi se zgodilo v naslednjih 3 ali kh letih. Plin bo pritekel po podzemnih plinovodih od Alžirije preko Sicilije, nato preko Ita= 1 i je do Nove Gorice.
SIDELINE. . .
Throughout 1980-81 it was a pleasure to serve as a full Committee member. During that time, the benefits of good leadership and proper records became obvious.
We had secured a handsome income, and increased membership by 40%, and ensured our future by reviving the Youth Section.
We attended the General Meeting looking forward to members' response. However, certain groups ignored the progress made. Being more concerned with the settling of their own minor quarrels. Thus disrupting the meeting.
To a new young Committe member, this was hardly inspiring to go out and unite the rest of our community...
Tony Tomažin.L.I.C.M.
J.P.
S. D.S. Committe member
*o*o*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0 0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*
DRUŠTVENE PRIREDITVE
Slovensko društvo Sydney je odprto vsako soboto in nedeljo od dveh popoldne naprej. Finančni Člani imajo prost vstop na plesne zabave,Če ni drugače odrejeno,nečlani pa plačajo $5 vstopnine.Ob nedeljah je vstop prost za vse,če ni drugače odrejeno.
Prireditve:
--.0.
Sobota, 17.aprila PoskuŠnja vina.Nagrade za najboljša vina. Igrajo Oberkrainerji.
Sobota 24.aprila Veseli plesni večer z ansamblom Oberkrainer.
Sobota, 1 .maja Prvomajski veseli plesni večer s triom Rafkota Lavtarja.
Petek,7.maja Disko večer za mladino.
Sobota,8.maja Materinski dan. Igra trio Rafkota Lavtarja.
Sobota, 15.maja Veseli večer z ansamblom Oberkrainer.
Nedelja, 16.maja Svečan spominski večer ob drugi obletnici smrti maršala Tita.Predvajali bomo filme iz Titovega Življenja in druge. Na ogled bo tudi nekaj zanimivih novih knjig in ploŠČ na temo Tito.Vstop prost!
Z , i	r ' S
Sobota 22.maja Veseli plesni večer z ansamblom Oberkrainer.	DOBRODOŠLI! !.
0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0* *<**0*0*0*0*0*0*0*i.*0*f->*0*c*0*0*0*0*0*0*0*0
HUMOR Veselica na SDS
Ej,dežurni odbornik! Že več kot eno uro žvečim ta zrezek.Trd je kot usnje. Kar mirno žvečite,mi zapremo šele opolnoči!
Shujševalna kura
Zdravnik je svetoval neki zavaljeni dami, da mora vsak dan jahati na konju vsaj dve uri.Po petnajstih dneh sta se srečala -No,kako je?Je uspelo?
-Meni se nič ne pozna,konj pa je v osmih dneh shujšal za deset kilogramov.
Nezadovoljnost
Miha: Kako je kaj s Tvojo ženo? Jaka: Zadnje čase sem zelo jezen nanjo! Miha: Zakaj pa?Ali slabo ravna s tabo? Jaka: To ne!Pač pa vsak večer teka in teka od gostilne do gostilne! Miha:Kako to?Ali je začela tudi ona piti?<v Jaka: Ne,ne! Mene išče!
Lovska
Med lovom je nenadoma nastal vik in krik Neki lovec je kričal: "Idiot, zdaj si pa mojo ženo ustrelil!11
"Zelo mi je žal,kolega,tamle stoji moja ženama se je prosim posluži,če je že taka sila!"
Ribiška
"Kako pa delate mreže?" vpraša turist ribiča.
"Čisto enostavno.Vzamete veliko lukenj in jih zvežete skupaj."
Letošnji lovec in lanskoletni zajec
Lovski nadzornik zaslišuje prestrašenega lovca: "Zakaj ste lovili z lanskim dovoljenjem?"
Obtoženi ves v zadregi odgovori:
"Šel sem na lov za zajcem,ki mi je lansko
leto pobegnil."
O Napoleonu
Mami,a ti veš,kje je umrl Napoleon?" "Ne."
"Na Sv. Heleni, "jo pouči sinček. "Ni prav,da se v šoli učite tudi take svinjarije!" se razburi mamica.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOq
o
Mala križanka
^VODORAVNO
1. kanal Jarek, 7. človek,ki živi v °koči, 12. presojevalec ,ocenjevalec, 13. nasprotno °od grd, 15.posoda za rože, 16.Ivo Lola ?, °17.imenovan, 19. bivši ugandski voditelj (Idi), °20. zadnji, vodilni sonet v sonetnem vencu, 21.ni-Sgjgčla, 22.pokol, 23.angleško: jesti (v preteklem °času,Past Tense), 24. Jože Ciuha, 25.stopinje, g28.jugoslovanska reka, 29.tonovska lestvica, °31.Anton Vratuša, 32.naočniki, 33.strokovnjak °v kemiji, 35.Emily Bronte, 37.enka,enica, °38. srkljati, 39. vpišite NOP , 41. soparnost,puhtenje, 42. sto kv. metrov, 43. norveško moško ime °(pisatelj Duun, "Ljudje z Juvike"), 45.južni sa-gdež, 46. vrtna hišica, 47. napovedovati, 49. drag gkamen, 50.izločiti,osamiti, 51.ruska reka, 52.o-gsebni zaimek, 53.podogolvati,votli predmeti va-gljaste oblike, 54. ? Karenina, 55.prejšnji dan,
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo°57. isto, 58. mladi ljudje.
NAVPIČNO: 1.priimek dekleta v katero je bil Prešeren zaljubljen (Julija) , 2. naslov ene od Prešernovih balad, 3. zemeljski plin, 4.perzijski kralj, 5.kratica za okay, 6.neodločeni izidi pri šahu (mn.), 8. zapreka, 9. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo, 10.lepo cvetoča lončnica,sorodna rododendronu, 11.telesne poškodbe (mn.), 12.naslov časnika (tako kot ga je Prešeren imenoval),ki ga je leta 1838 nameraval izdati Leopold Kordeš,pa mu takratni gubernij ni dovolil (dve besedi), 13. zdravo mišljenje, 14.ime kraja v Italiji, ki je znan po' nagibajočem se stolpu, 17.priroda, 18. Northern Territory, 20. nravnost, 22.slovanska boginja smrti, 25.bajte, 26. vrsta povrtnine, 27.kontinent, 28. znak za molibden, 29. kraj pri Kopru, 30.ime italijanske popevkarice (Pavone), 33.s šivanjem popravljati raztrgano, 34.oziralni zaimek, 36.nasprotje zdravja, 38.večja skladba za eno ali vec glasbil, 40. večje mesto v severni Italiji, 41. širna ravan v tropskih deželah,porasla s travo, 42.kozaški poveljnik, 44.nasprotno od majhen, 45. zbirka, nabiranje, 46. nada, upanje, 48.Čigon Ivan, 49. kosilo, 51. stari oče, 55. triindvajseta in trinajsta črka slovenske abecede, 56. avtomobilska oznaka za Rijeko.
(Sestavil J. Žohar)
rcoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooor CCOOOOGCÜÜOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o.o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooor Fani pride k zobozdravni- Kmečka ženica je šla v
ku. Zobe ima razbite, vsa je otečena.
Zobozdravnik: »Ampak gospa Fani, saj sem vam pred štirinajstimi dnevi naredil popolnoma nove zobe. Ja kaj sta pa počeli?« Fani: »Z možem sva silve-strovala. Do enih zjutraj Trije so skočili na mojega moža in jaz sem mu hotela pomagati. Vzela sem stol in enega mahnila. Takrat je., eden od njih zavpil: 'Mahni
jo po pi.....« Prijela sem se
spodaj, medtem mi je pa tisti razbil zobe... «
mesto in si kupila banano. Vtaknila jo je v žep, zadaj na predpasniku. Ko je vstopila v avtobus, kjer je bila velika gneča, se je zbala, da ji ne bi kdo sunil banane, zato je segla z roko nazaj in prijela banano. Na nasledni avtobusni postaji ji je tovariš, ki je stal za njo, rekel: »Mamca, prosim, če me zdaj spustite, ker moram izstopitil!
Zakaj ima Gorenjec hranilno knjižico pod vzglavjem? Da sliši, kako mu tečejo obresti.
»Vi ste imeli že prej opravka s policijo, ali ne, obtoženi?«
»Da. Ampak nisem vedel, da je policija na tako slabem glasu, da mi zdaj to očitate!«
ZPOSOJEN I HUMOR
üljdez ipcj iq ep '|iu os jpz -

©©IL®

TEL. 728 1717
ZA
SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE
IZDELKE SE OBRNITE NA NAS!
9	q »f
HITRA IN BREZPLAČNA. DOSTAVA J. & A. ŠKRABANj Prop.
7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163

::
......IUI II IUI llllf I III III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII III lili II llllllllll III
.......................................Mlllllllllllll.................................................................II......mir
I
Quality Concreting and Excavating
FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING
DOONSIDE
Paving & Building Pty. Ltd.
f Za usluge pokličite J TONIJA ČOLNARIČ
j PHONE: 625 4851 A.H. 636 9151
OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE
-LICENCED BUILDER —
ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAŠEGA ROJAKA,
llllllllllltMlirillltllllllllllHIIIIIIIMIMIIX
itmmitmmmt"

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
HO RS LEY PARK
TA VERN
CNR. HORSLEY DRIVE & HORSLEY ROAD (OFF WALLGROVE ROAD)
(Z Wallgrove Road zavijete pri Shell črpalki in šoli proti Horsley Parku trgovinam in še malo
naPrej)	Tel. 6202043
Odprti smo med 10. dopoldne in 11. uro zvečer od ponedeljka do sobote, ob nedeljah med 12. opoldne in 10. uro zvečer. Vsako soboto s pričetkom ob 7. zvečer imamo nastopajoče razne glasbene umetnike. Raznovrstna in odlična hrana, vse vrste pijač. Juke-box, biljardne mize, darts, pin ball machines, ob nedeljah barbecue na prostem.
Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti in uslužnosti.
Naš hotel je hotel najnovejše vrste, ki ga je lastnik sam gradil cela tri leta.
Se priporoča Zdravko Lubec z družino-
SLOVENIJA JE SEDAJ NAJBLIŽJA
10 LET Z AVSTRALIJO 1970 — 1980
DVAKRAT NA TEDEN JAT-ov DC-10-30 NA LINIJI V AVSTRALIJO !
Cena povratnih kart do Ljubljane odvisi od časa kdaj odpotujete in se vrnete.
Avion JAT-a odhaja vsako sredo in nedeljo ob 12.10 iz SYDNEY-a ob 14.30 iz MELBOURNE-a
Prihod v LJUBLJANO v ponedeljek in vsak četrtek ob 09.40 uri.
Povratck iz LJUBLJANE vsak ponedeljek in petek ob 19.40 uri.
In prispe vsako sredo in nedeljo ob 07.10 v MELBOURNE ob 09.30 v SYDNEY
PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNEJŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO PlOTOVALNO AGENCIJO ALI NA

SYDNEY: 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000,
TEL. 221-2899, 221-2199 MELBOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE
3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032