Vreme Junija toliko dežuje, na «dnji koreninici zadostuje. Sprva bo In vroč& paspr s plohi Murska Sobota, 10. junij 2004, leto LVI, št. 24, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Prof. dr. Lučka Kajfež - Bogataj, agrometeorologinja števanje ,mena pri ??Smetilski Mča Jcobd l jesetle M v kr® Ali kdo preveč sluzi na račun Murinih delavcev? Murin dobavitelj malic tudi Kratochwill Str. 11-Srečanje gledaliških skupin Štiri najboljše pomurske gledališke predstave Str. 7 - Nova direktorica Zvezde - Diane Prepričala s sloganom V Prekmurje namesto na morje Str. 6 - Delavci tumlške Planike so bili doma Zgolj prerazporejanje delovnega časa ali napoved slabega NAROČNIK Str. 16 Nepreslisano Dnevi akacije - čebele pomirjajo pred spanjem Med čebelarji v akciji PURANJA KLOBASA MAXI 409 <•<» " J?«žmik i .029.- ^^ovka), tena kg v kesu, MDK DRUŽINSKI KORNET POLAR /7# mL /Miri-eoM/fM 569.- GAZIRANA PIJAČA DEIT A+C+E 1,5 litra, Kolinska, Ljubljano 139.- SLADOLED V BANJICI r 994.- Ponudba velja do prodaje zalog. Posebna „ —„M J »-tl ČOKOLADA MILKA BELA ■J JI I 91 CBII -l* 100 g, 3 okust: jagodo, ielnja, marilica, Mtrcator 2 AKTUALNO 10. junij 2004 - »Bill Komentar Kljub pričakovanjem, da naj bi volilna kampanja v tem tednu postala nekoliko živahnejša, se to ni zgodilo. Verjetno je preveč neznank, kljub izkušnjam nekaterih kandidatov, da bi stranke lahko obljubile več ali si s to kampanjo že tlakovale pot za jesenske državnozborske volitve. Realno pa v tej zgodbi ne odstopamo preveč od evropskega povprečja. Bistveno večji učinek, kot kaže, ima nadaljevanje parlamentarne seje o korupciji prejšnji ponedeljek. Potekala je sicer v nenormalnem Času, vendar je dosegla Širšo javnost. Zgodba seje vrtela okoli klientelizma in korupcije na najvišji državni ravni, kjer je mrtvilo ukrepanja pristojnih služb na najnižji ravni. Problem se kaže tudi na nižji lokalni ravni, vendar so tu nekatere afere le pod lupo organov pregona, tako pri poziciji kot Morda se premika opoziciji. Čeprav so tudi tu mnenja o pristopu različna. Ob vseh že nekajkrat odprtih temah je dobila zadnja razprava novo dimenzijo Z razkritjem afere z zemljiščem poslanca, Anderliča. Tu seje vladajoča garnitura spretno izvlekla, da dokler tečejo sodni postopki, ne morejo nič. Presenetljivo, ko pa pogled v dokumentacijo pokaže, da so se nekatere upravne odločbe spreminjale in izdajale v skladu z interesi »prizadete stranke«. Pa to niti ni tako pomembno, saj je očitno, da znotraj LDS-a ne premorejo toliko notranje higiene, da bi Anderliču vsaj pristrigli peruti. Podobno bi lahko ugotovili na drugi strani, ob lokalni korupcijski aferi Pavla Ruparja. Nekaj pa se je le premaknilo. Kot kaže, je imel pri aferi zavarovalnice Triglav Urad za nadzor zavarovalnic v svojih ugotovitvah prav. Kot kaže, je to potrdilo tudi revizijsko poročilo. Napovedani sta prvi odškodninski tožbi, ki ju bo sprožil nadzorni svet. Vprašanje je, kako daleč bodo segli ukrepi, ali bo ostalo le pri nekdanji predsednici uprave in nadzornega sveta. Kapitalski transferji in nagrade so namreč zajemali širši krog, kot je ta, ki je na tapeti, tudi v nadzornem svetu, saj so tudi v prejšnjem nadzornem svetu sedeli nekateri, ki Še sedaj sedijo v njem in bi glede na opozorila Urada lahko ukrepali že takrat, vendar, kot je znano, so se postavili na stran takratne uprave in branili njene poteze za vsako ceno, tudi pred zakonom o lastninjenju. Ob tem se seveda lahko vprašamo, ali bo to dovolj, da se bo javnost prepričalo, da vzvodi pravne države in enakosti pred zakonom delujejo. V tej zgodbi namreč ne smemo prezreti ene podrobnosti. Do podobnih ugotovitev, o katerih so obveščali javnost Triglavovi nadzorniki, je prišel Urad za preprečevanje korupcije in o tem obvestil pristojne institucije, zgodilo pa se ni nič, zatone moremo pričakovati, da se bo po prijavi nadzornega sveta zgodilo kaj oprijemljivega. Oprijemljivo bo le to, da bo javnost spet slišala, da si oblast oziroma politika ne sme prilastiti vloge policije, nadzornih organov, tožilstva in sodstva. K temu pa žal ne doda, da bi morala zagotoviti njihovo učinkovitost. To pa je že zgodba, ki nas vrača k tezi, daje oblast treba zaščititi. Pred to zaščito pa jo lahko odrešijo le volitve. J, V. Koordinacija županovo ustanovitvi Zveze pomurskih občin Bi, ne bi ali bi drugače Pripravili bodo predlogo ustanovitvi pokrajine Sedaj je že jasno, da četudi bo prišlo do rojstva Zveze pomurskih občin, bo to kilavo dete. Eni župani bi, drugi ne vedo, ali bi ali ne bi, tretji pa že oznanjajo, da bodo šli raje v drugačne povezave, vsem pa je skupna silna preračunljivost. Volitve so pred vrati in sklepanje takšnih porok, katerim bi volilci odrekli svatov-stvo, je tvegano početje. Odlok o ustanovitvi Zveze, ki ga je pripravila mestna občina Murska Sobota, je s pripombami ali brez njih sprejelo deset občin, na sedmih občinskih svetih so ga le obravnavali, devet pa ga sploh še ni uvrstilo na dnevni red, čeprav bi o njem po dogovoru morali odločiti do konca maja. A četudi kilavo dete, samo da bo, so bili zagreti na deseti koor- Ali kdo preveč služi na račun Murinih delavcev? Z junijem je postal Murin dobavitelj malic tudi Kratochwill Te dni se je oglasila v našem uredništvu skupina delavcev tovarne Mure iz Murske Sobote. Pokazali so nam vrečko, v kateri so bila hladna živila namesto tople malice. Dobili so jo v tovarniški jedilnici Euresta iz Murske Sobote. Bili so ogorčeni, ker se jim je zdelo, da jih nekdo goljufa oziroma preveč služi na njihov račun. Njihove pripombe smo želeli preveriti tako v Eurestu kot pri predstavnikih Mure. Opravičilo, če Je v vrečki manjkala zelenjava Najprej vsebina omenjene vrečke: v njej so bili trije kosi kruha, mesni narezek, jogurt in zavitek masla. Ena od delavk je izračuna To samopostrežno restavracijo v Murski Soboti so zgradili tudi s precejšnjim prispevkom tovarne Mure, da bi bilo kar najbolje poskrbljeno za tako imenovano družbeno prehrano. Žal so zadeve danes precej drugačne, la, da bi plačala za vse to, če bi kupila enake stvari v trgovini, okrog 400 tolarjev. Kje je potemtakem razlika do 616 tolarjev, ki jim jih za eno malico zagotavlja tovarna Mura, se je vprašala. Mi dinaciji županov zagovorniki pomurskega povezovanja, kajti • četudi tega nihče ni izustil - pri tem je vendarle pomembno, da si pridobi ali prisvoji status pomurskega. Za blagovno znamko Pomurje torej gre, ki so mu oblastne strukture že priznale več kot le status razpoznavnega znaka, torej tudi določeno lokalno moč. Vse tisto, kar v odnosu z Ljubljano ne bo opremljeno s pečatom pomursko, bo zavrženo kot drobnjakarski lokalizem, je med vrsticami bilo mogoče razumeti nekatere razpravljalce, pa tudi za ekonomsko moč gre, ki je majhne občine sedaj nimajo. In večje, kjer so sedeži upravnih enot? Radgonski župan Anton Kampuš: »Statusa regijskega središča Murski Soboti ne bomo podarili, ampak si ga bo morala priboriti.« To pomeni, da pričakuje od nje, da Plastična vrečka s hladno malico, ki jo je skupina Murinih - ■ Lojzka Vrbnjak, šefinja podružnice Euresta v Murski Soboti, je bila pripravljena odkrito spregovoriti o njihovih malicah, dodatni ponudbi in cenah. Verjame, da se zdi delavcem tisto, kar vzamejo namesto tople malice, predrago, ampak oni morajo vkalkulirati vse svoje stroške. pa smo to vprašanje postavili vodji soboške podružnice Euresta Lojzki Vrbnjak. Najprej nam je povedala, da bi morala biti v vrečki še zelenjava (paradižnik ali kumarice), in če je to pomotoma je veliko bolj v pomoč manjšim občinam, katerih uprava je šibka in so župani v slabem položaju.Med zagretimi zagovorniki ustanovitve Zveze pomurskih regij je bil tudi direktor RRA Mura Danilo Krapec, ki pa je njeno potrebo po ustanovitvi utemeljeval, kot je dejal, s strokovne plati. S skupno pravno osebo bi se izognili političnemu oligarhičnemu principu in z zaokroženim gospodarskim prostorom lažje pridobivali finančna sredstva za skupne projekte, kot je projekt vo-dooskrbe, ki je sedaj pred vrati Več kot to, Zveza bi državi lahko spodmaknila vlogo nosilca investicije, če pa tega ne bo, bo država regiji spet hekaj »podarjala«. A bolj kot to, je župane ob točki gradnji regijskega vodovodnega sistema pogrevalo vprašanje, ali bo dosedanje vlaganje v vodovo- prinesla v naše uredništvo. izostalo, se opravičujejo. Sicer pa delavci vedo, da gre to vedno zraven in lahko zahtevajo, če se zgodi, da kaj manjka. V vsaki jedilnici imajo tudi nastavljeno knjigo vtisov za pripombe in predloge, dobronamerno pa sprejemajo tudi ustne pripombe. Morda je bila vrednost omenjene vsebine res okrog 400 tolarjev, vendar je treba upoštevati, da pač v tem primeru ne gre za toplo malico, ampak za dodatno ponudbo. K ceni je treba dodati še njihove stroške za plače delilk in servirk malic ter blagajničarko, za najemnino, ki jo plačujejo Muri, uporabo elektrike, vode, hladilnika, za pripravo miz (prtički, sole-nke) idr. Predvideno je namreč, da bodo delavci tudi takšno malico pojedli v jedilnici. Lahko pa si jo seveda nesejo domov. Pijače in napitki so dodatna ponudba Podobno je glede njihove dodatne ponudbe pijač in napitkov, ki jih lahko delavci vzamejo (poračunajo) namesto malice Cene so res višje kot v trgovini, vendar dno omrežje šteto kot njihov vložek. To bo očitno nova vroča občinska tema v odnosu do države. Lendavski župan Anton Ba-lažek, ki je v duhu pravice do različnega mnenja spretno vodil mestoma pregreto razpravo, ki se je iskrila tako med župani in navzočimi poslanci kot med župani z desne in leve strani Mure, je ob točki ustanavljanja Zveze pomurskih občin potem povzel vse tri smeri. Torej da tisti, ki so za, morajo do konca junija opraviti prvo obravnavo odloka, da bi potem septembra že lahko opravili prvi krog usklajevanje, da vzporedno tej Zvezi nastajajo nove iniciative in da je skupni interes vseh županov ustanovitev pokrajine, za kar naj nevidna univerza oziroma domači strokovnjaki pripravijo ustanovitveni predlog. In nekateri so se že na koordinaciji pridušali, da bo veliko tega spet ostalo le na papirju, ker da so nekateri zopet imeli fige v žepu. M. H. Heivis SO % popusta za 5 zmagovitih izdelkov 110 % popusta I na vse izdelke I Posamezni popusti se ne seštevajo. BALEA tuš gel kokos 300 ml -149.- Sit BALEA kremno milo :mlettuninmeo vsaj petintrideset . ...» možganski kapi, ■ \ojitijf' župan, pomiSW£. ; vaši. Skritih, saj n ^,4^ nje,« je Peter Kunc davskega župana " ka, astemmislil«8' pfl pomembnih pi! ne vidijo in nič m nji^' ne doleti tudi podporo hi b i'1 DJ lažje. Sedaj pa s* P1 niki sami medseboj , no da se obiskuj i kim prek kluba, v tem, da si mu . f na m s povsem mi/Je k klubov v domu davi. Okoljska vzgoja v vrtcu Mednarodni posvet Konec preteklega tedna je potekal v prostorih Galerije -Muze ja v gradu v Lendavi prvi mednarodni posvet z naslovom Okolj'ska vzgoja možnost uvajanja v vzgojno delo in življenje vrtca, ki ga je organiziral vrtec Lendava. Predavatelji iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije so udeležencem skušali predstaviti pomembnost razvijanja tistih sposobnosti, ki bodo pripomogle k Še več- jemu sožitju med naravo in človekom, saj je človek vendarle del okolja. O okoljski vzgoji v vrtcu kot modni muhi ali potrebi po preživetju je predavala docentka , mariborske pedagoške fakultete dr. Jurka LepiČnik-Vodopivec, ki je poudarila, da je otroke treba naučiti živeti z okoljem. Okoljska vzgoja je namreč zasnovana na aktivnih učnih pristopih in razvijanju celostnega mišljenja in poteka v otrokovem okolju. Z doživljanjem okolja otroci pridobijo občutek, da ga je treba spoštovati, negovati in varovati. Lepičnikova je še pou- darila, da je korak za korakom treba spremeniti strategijo dela, pridobivati znanja, vrednote in izkušnje, saj je to »vzgoja za našo skupno prihodnost, medsebojne odnose ter odnose med ljudmi in okoljem, katerega del smo. Z okoljsko vzgojo se bodo otroci jasneje zavedali trenutka, v katerem živijo, okolja okrog sebe in vsega, kar nas bogati. Ne moremo govoriti o modni muhi, pač pa moramo gledati na okoljsko vzgojo kot na možnost za otroški razvoj,« je svoje preda-, vanje končala Lepičnikova. Vanja Poljanec 0 vlaganjih v telekomunikacijo Bo vlada podaljšala rok? izredna seja OS Beltinci Že letos naGranarju trgovski cent®' V ponedeljek opolnoči se je v skladu z zakonom o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje iztekel štirimesečni rok za vložitev zahtevkov za vračilo vlaganj. Do zdaj je bilo vloženih več kot 20 tisoč zahtevkov, povečini naj bi jih vložili posamezniki. Pristojni na informacijskem ministrstvu .in državnem pravobranilstvu pa ocenjujejo, da je večina od njih neupravičenih. Vlada naj bi zaradi prekratkega roka in težav z zbiranjem potrebne dokumentacije državnemu zboru predlagala novelo zakona o vračanju vlaganj, ki bi rok za vložitev zahtevkov podaljšala še za šest mesecev. M. J. —»at Posvet so začeli s kulturnim programom, ki so ga seveda pripravili otroci. Foto: V. P. na internetu: www.p-inf.si «InJurmlranJv. d. 0., IN- b, 13.11- Juhot« Na četrtkovi 3. izredni seji beltinskega občinskega sveta so svetniki soglasno potrdili odlok o lokacijskem načrtu za območje Granarja v Beltincih. Razlog za sklic tokratne izredne seje je, ker so na prejšnji izredni seji že sprejeli stališča do predlogov in pripomb, medtem pa je bila tudi javna razprava. »S tem je,« kot je na izredni seji beltinskega občinskega sveta poudaril župan Milan Kerman, »odprta pot za hitrejši razvojni korak, kar je za naše območje bistvenega pomena « Tudi predstavniki posameznih političnih strank so prižgali zeleno luč za gradnjo objektov, ki bodo, kot so dejali v razpravi, omogočili vsestranski napredek njihove občine. Območje Granarja v Beltincih, kjer bo potekala fazna gradnja, obsega približno 4 hektarje površin. Pri tem gre za 16 parcel, pri Čemer je ena od njih velika skoraj 1 hektar. Tu naj bi zgradili večji trgovski center, katerega otvoritev načrtujejo že konec le- od/ok o lokacij tošnjega leta. Z voljena ptadnlJ0'1^ etaži ali inaknmal°l,, jlg" Sicer pa prva /*'- P ;.iJ-lema uredilrv ceP°c \ nalne 1 n fratru! dnjih fazah pa sameznt objekti \ ja lokacijskega "-h ' h ,, M* dene različne deprD gradnje objck^#^ center načrtujci" P ‘‘ ladiščne obrtne stinske dejavnosti, tičev ter parkirni1 livnih površin. na komu talna 7K-‘*. r.'di novega l’^,k:^' pa bodo ■ItmvibIin« glavno vo zgradili ^'! r'* i, krožišče s nie Prav takol°Pr fmoštvo križišče nJce:' hratonci-Hebn^ godalo lail> ic iJbacvemc^.^iaO’ ceste pa bo j»rkin j valce. niu’ LOKALNA SCENA 5 Argumenti za strelišče v Mali Polani in proti njemu Kajbo odločilno? predvidena v bil žini kultur-spomenika (Copekov "M žnmraj območja Natura 2000 in pn-। Kraji nekega parka Mura. Lovska '“a namerava upoštevati vse zakonske ^pise. Kih |t bilo prič akovati. so pHPr* dnffinc Veljka Polana za zgradi-1 ''Pitala ■»— ** na glinaste golobe ’ bližini Copekovega mli-9n.iriX dviSn’lc precej prahu. Za-11'n prof ' nasProtnilj1 ni ’zdaia lovski družini še nobe-hidjJ'u BA ki-ta niti ni zaprosila oziro- ’’ ’niti niso potrebovali. Za dosedanje . „ ' ■ je bilo dovolj soglasje Zavoda Jo H ’ Medtem pa je občina res dobila vlo- 1 'lokacijske informacije (nedovol-^idolL^ ' 1° lc v skladu z zakonodajo ugotovili, da je stanje v naravi '“'i-. '■" je opredeljeno v zemljiški knjigi, pa gozdna površi-’ Pr°blem v nadaljnjih po- lokacijskega dovoljenja, ki ^^Ln- 'l?,ruzin4 morala upoštevati. Njen ^allč ki je prisostvoval po-1 Ir med drugim povedal, da so 1 . '' k11 In prejv bližini predvide- ^^^tna C S,reliaIi na glinaste golobe, zdaj %«. ^ka družina v Prekmurju, ki nima '■s' Hitel, s pripravljalnimi deli Načr-strelišče v velikosti 100 x 125 b| izobraževali svoje članov, 'H imrii treninge, enkrat pa tek-d 111 $'inaste golobe. Strelišče $ . Ure'i । Toda zaka’vseeno votlin 1 '‘"pniuj Sosedina T /^ilR.^^eiioiudiv »Ate^ fea 'iru- f‘ni lokaciji bo .K M ?a pallia. '■ torej še Jo^ Graj Kot je znano, se je Društvo upokojencev Murska Sobota že pred časom vključilo v anketiranje o potrebah starejših. Poglavitni razlog je bil, ker živi v Mestni občini Murska Sobota velik odstotek ostarelega prebivalstva. Tako je od skupnega števila 20.080 prebivalcev, nad 65 let, starih 2.252 ali 13,8 odstotka (nad 80 let starih pa je 522 ljudi). S tem presegajo republiško povprečje, ki znaša 12,7 odstotka. Pri tem je zanimiv tudi podatek, po katerem ima pomurska regija najnižjo vključenost ostarelih ljudi v domsko varstvo. Večina starostnikov živi doma, zato potrebujejo več različnih stalno organiziranih oblik pomoči na domu. Prek Centra za socialno delo Murska Sobota je v soboški upravni enoti 75 takih upravičencev. Sicer pa je bil osnovni cilj raziskave, v katero so vključili osem prostovoljk, ki so zbirale podatke v nekaterih pre- delih Murske Sobote in v vasi Nemčavci, da so pridobili informacije, kako živijo starejši ljudje, kakšni problemi jih tarejo, kaj pričakujejo od pristojnih institucij, društev in civilne družbe nasploh. > Komisija za socialna vprašanja, ki jo vodi Marija Horvat, je imela na voljo podatke o 212 anketiranih osebah, starejših od 65 let. Vprašalnik je zajemal podatke o življenjskih razmerah, načinu življenja, stanovanjskih razmerah, finančni preskrbljenosti starejših, njihovem mnenju o lastnem življenju in življenju drugih ter o društveni aktivnosti anketirancev. In kaj je pokazala anketa? Bistvena je ugotovitev, da je finančna preskrbljenost anketirancev še kar zadovoljiva, čeprav pomurski upokojenci prejemajo najnižje pokojnine v državi. Očitno je značaj prekmurskega človeka, navajenega na odraščanje v skromnih razmerah, prevladujoč, saj tudi na stara leta s skromno pokojni- Ljutomerske rejnice Desetletnica skupine za samopomoč Rejnice ljutomerskega Centra za socialno delo so pred dnevi praznovale desetletnico delovanja skupine za samopomoč Skupina rejnic za samopomoč pri ljutomerskem Centru za socialno delo je praznovala desetletnico delovanja. Ustanovili so jo v želji, da bi otrokom v rejniških družinah bilo dobro in da bi jim rejniki ob težavah znali pomagati ter jih dobro vzgajati. Njihovo poslanstvo namreč ni vedno lahko. Otrok pride v tujo družino s povsem drugačnimi navadami in pravili obnašanja, kot jih je bil navajen S sabo prinese vse dobre in slabe lastnosti pa tudi globoke, Še nezaceljene rane, ki mu jih je prizadejalo življenje. Vse to povzroča številne težave, s katerimi se rejnice srečujejo pri vzgoji otrok, njihovem šolanju, ohranjanju stikov z matično družino in potem zapuščanju rejniške družine. O vsem tem tudi spregovorijo na mesečnih srečanjih, ob medsebojni pomoči in strokovnem svetovanju socialnih delavk pa potem poskušajo poiskati pravo smer za svoje ravnanje. Ko so se Kaj je pokazala anketa Društva upokojencev Murska Sobota Starejši s skromnostjo premagujejo mnoge probleme Želijo si varovana stanovanja in gerontološko ambulanto prvič sestale, to je bilo tretjega februarja leta Štiri-indevetdeset, so obljubile, da bo srečevanje njihova dolžnost, sedaj po desetih letih pa brez tega ne morejo več. »Skupaj več vemo in zmoremo,« je o pomenu skupine dejala ena od rejnic. Ob medsebojnem učenju pa ne pridobivajo samo rejnice in njihovi rejenci, ampak, kot v svoji diplomski naio-gi'o Rejništvu na področju Centra za socialno delo Ljutomer ugotavljata socialni delavki Metka in Vlasta, tudi strokovni delavci. Skupina je namreč s svojim odkritim odnosom opravila tudi z razumevanjem socialne službe zgolj v vlogi nadzornika Ljutomerski Center za socialno dela ima na svojem območju sedemnajst rejniških družin, ki so sprejele šestintrideset rejencev, M. H. no pokrivajo svoje osnovne življenjske stroške. Nekateri med njimi celo pomagajo svojim brezposelnim otrokom. Prav tako so v večini primerov rešeni stanovanjski problemi starejših V zadnjih desetih letih so tudi v okviru upokojenskega društva z dodelitvijo namenskih stanovanj odpravili vrsto težav. Po podatkih iz ankete živi večina starejših ljudi s partnerjem ali drugimi svojci v stanovanjskih blokih ali svojih hišah. V več primerih pa so izrazili željo po gradnji varovanih stanovanj (manjših in cenejših) Poseben problem je osamljenost starejših, ki živijo sami (največ je vdov). S tem je povezano tudi vprašanje priprave njihove prehrane, čiščenja stanovanja in drugega. Tudi tokrat je bilo slišati predlog o ustanovitvi gerontološke ambulante. So pa starostniki še vedno dokaj dejavni na raznih področjih, predvsem v kulturi, sociali in športu. Milan Jerše TEMPIRANO Mirjam Mihelčič, orientalska plesalka, o neprijetnostih: »Moram priznati, da je bilo samo enkrat, pa še takrat ni bilo hudo. Šlo je samo za to, da sem dobila čuden občutek. Ponavadi je tako, da tudi Če imajo ljudje kakšne ču dne ideje, se kar odmaknejo, ko vidijo, da gre res za ples, za umetnost. Dostikrat pridejo potem v prve vrste ženske. Jaz plešem v bistvu za ženske. Čeprav vsi mislijo, da je to ples ženske za moške, je to izvorno ples, ki je namenjen ženskam. Tako da me bolj ali manj zanimajo ženske. Ampak vidim, da so pri vas ženske zelo sramežljive. Moram priznati, da imaip v Ljubljani in okolici drugačne odzive. Ženske kar hodijo k meni in zame je največji kompliment to, če pride po nastopu k meni zenska in pove, da ji je bilo všeč.« I ir Mladen Berginc, državni podsekretar ministrstva za okolje, prostor in energijo: »Pričakujem, da bodo člani komisije postavili določena vprašanja. Ne vem, kako bo mo lahko argumentirali, da na našem bregu Mure ni Na ture 2000 glede na to, da je levi breg Mure v omrežju avstrijskega dela Nature 2000. Za to bo verjetno komisija zahtevala argumentirana, vsebinsko strokovna stališča glede našega bre-ga reke Mure. Vsekakor je podpis pisma o nameri legitimna zahteva lokalnih skupnosti, ki lahko aktivno delujejo v takih smereh.« Marija Slavič, rejnica iz Radoslavec: »Začetki so bili negotovi. V hišo dobiš tujega otroka ■ dobili smo tri, enega za drugim - in ne veš, kako bi začel , Na svoje domove smo sprejeli otroke, ki so nekaj že ‘dali skozi’, zato velikokrat pride do težav, o katerih se potem na skupini pogovarjamo, socialne delavke pa nam pri tem svetujejo « Rudi Čačinovič o nedorečenem in neizpolnjenem: »Ne boleham za kakšnimi neizpolnjenimi željami. Življenje mi je bilo naklonjeno, čeprav je bilo tudi več kritičnih situacij in celo smrtne nevarnosti. Lahko pa rečem, da sem v življenju vendarle marsikaj koristnega naredil in da bi verjetno, seveda pod enakimi pogoji, šel po isti poti.« Bojan Prašnikar, trener Mure: »Pred mano je velika odgovornost in želja po določenem uspehu. Upam, da bo moje delo ob korektnem sodelovanju vseh uspešno in hkrati v zadovoljstvo ljubiteljev nogometa. Želim biti maksimalno korekten do ljudi, od katerih pričakujem podobno. Žakaj sem se odločil za prihod v NK Mura? Predvsem želim delati v klubu, ki ima cilj in motiv napredovati oziroma narediti nekaj več kot prej.« 6 GOSPODARSTVO 10. junij 2004 - VEST* Delavci turniške Planike so bili doma Zgolj prerazporejanje delovnega časa ali napoved slabega Delavci turniškega obrata Planike že od januarja nimajo dovolj dela. Največje pomanjkanje je v montaži, kjer sestavljajo čevlje, dober mesec pa to čutijo tudi v šivalnici. Pomanjkanje dela v montaži delavci pripisujejo temu, da so ob zadnjem ugotavljanju presežnih delavcev odpustili predvsem šivilje, zaradi carinskih ovir pa tudi ne dobivajo več sešitih delov iz Bosne m Hercegovine, manj dela v šivalnici pa je posledica pomanjkanja materialov. Teh pa, kot vedo povedati zaposleni, m zaradi tega, ker je njihov poslovni partner in tudi dobavitelj materialov na dopustu. Delavcem so nadrejeni tudi povedali, da bodo s polnim delovnim časom spet delali prihodnji teden, to pa se bo videlo že danes, ko naj bi prispela pošiljka z materiali, v petek pa bi potem že začeli delati v prirezovalnici. Delavci so ves ta čas prejemali celotno plačo. »Gre zgolj za prerazporeditev delovnega časa oziroma za usklajevanje tega z delovnim časom naših kupcev. Eden pomembnejših kupcev iz Bavarske je bil namreč na dopustu,« je za Vestnik izjavil predsednik uprave Planike Milan Bajželj, Kot je dejal, bodo delali v Turnišču že prihodnji teden, saj bodo po dogovorjenem planu te dni prejeli potrebni material. Na vprašanje, ali pomanjkanje dela oziroma potreba po prerazporejanju delovnega časa ni napoved slabe zgodbe, ki se je v Planiki že zgodila pred dvema letoma, je Milan Bajželj odgovoril: »Sedaj ne gre za to.« Toda enako je za Vestnik trdil tudi julija 2002, ko je skrajševanje delovnega tedna za 173 delavcev na šestintrideset ur označil za začasni ukrep, ki da bo trajal največ šest mesecev ali celo manj, a je temu sledilo ugotavljanje presežnih delavcev, ko je v Turnišču zaposlitev izgubilo 168 delavcev. Manj odločen je bil Milan Bajželj tudi pri odgovoru na vprašanje, ali bo potrebno se kakšno prerazporejanje delovnega časa. Dejal je, da bodo ta potekala v okviru zakonskih določil, torej šestmesečnega obdobja, in Še, da se sezonski vplivi pač čedalje bolj poznajo tudi v njihovi dejavnosti. M. H. Popravek V 23- številki Vestnika je v članku V desetih letih drugi najboljši izid (stran 6) prišlo do neljube napake. Dodana vrednost na zaposlenega je izražena v tisoč tolarjih, to pa je napačno. Pravilno je v milijonih tolarjih. V Pomurski podjetniški inkubator vključenih 29 podjetij Za svoje podjetnike razpisali za 100 milijonov kreditov Zanimanje tujcev in tujega kapitala Približno trije meseci so minili od takrat, ko so odprli Mrežni pomurski podjetniški inkubator, največji projekt programa PHARE na tem območju, s sedežem v Murski Soboti. »Res je bilo v začetku nekaj dvomov, toda danes smo lahko zadovoljni. V Soboti so prostori popolnoma zasedeni, v Ljutomeru več kot polovica, prosti so edino prostori v Odrancih,« je povedal Marko Močnik, direktor inkubatorja. V tem trenutku je vključenih devetindvajset rednih in pridruženih članov z okoli sto zaposlenimi. Poleg različnih ugodnosti, ki jih inkubator ponuja, so sedaj za podjetnike, ki delujejo v okviru MPPI, na razpisu na voljo krediti v skupni vrednosti 100 milijonov tolarjev po ugodni obrestni meri. Podjetnik lahko pridobi za svoj projekt kredit v višini do petnajst, dobri in obsežnejši projekti pa do dvajset milijonov tolarjev Obrestna mera je TOM * 15 odstotkov, maksimalna doba odplačevanja pa pet let. Za pridobitev kredita podjetju ni treba vpisati hipoteke, ker se mu Rezervoarja bosta končana avgusta in septembra Vrednost posla 900 milijonov tolarjev Novi rezervoarji v Lendavi le, če bo tak dogovor Petrola in Zavoda za blagovne r Petrol gradi v Lendavi za potrebe Zavoda za obvezne rezerve naftnih derivatov dva rezervoarja s po 20 tisoč kubičnimi metri prostornine, kjer bodo skladiščili srednje destilate. Kot so nam zatrdili v Petrolu, dela potekajo po načrtu, to pa pomeni, da bo prvi rezervoar zgrajen avgusta, drugi pa septembra. Pogodbena vrednost del znaša 900 milijonov tolarjev, pogodbo o gradnji rezervoarjev pa je Petrol sklenil po klavzuli »ključ na roke« z družbo Nafta Strojna, d. o. o., to pa pomeni, da je Strojna prevzela tudi vso odgovornost za izvedbo de! To so na vprašanje o tujih podizvajalcih, ki bi jih lahko povezali z interesom Petrola ob vstopanju na trg Bosne in Hercegovine, odgovorili v Petrolu. Grajenima rezervoarjema naj bi se po napovedih in sklenjenem Sporazumu o zagotavljanju osnovnih pogojev za sanacijo družbe Nafta Lendava med državo in Petrolom pridružili še novi, a v Petrolu na vprašanje, kdaj, še nimajo odgovora. Kot so zapisali, ta čas z Zavodom za blagovne rezerve RS potekajo razgo prek garancijske sheme priskrbi garancija v vrednosti 80 odstotkov zneska kredita ali največ 45500 evrov. Podjetje pa mora za investicijo zagotoviti najmanj 25 odstotkov lastnih sredstev Na podlagi podjetnikovega poslovnega načrta se bo odločalo, ali je do kredita in v kolikšnem znesku upravičen. Pri tem se upoštevajo naslednji kriteriji: skladnost projekta z razvojnim programom, trg, kadri, ekonomika podjetja, tehnologija, ekologija, Čas vlaganja vloženih sredstev in drugo. V ta namen so objavili razpis za kredite v znesku 100 milijonov tolarjev, sredstva pa so na voljo do konca letošnjega leta oziroma do porabe. »V sklopu Pomurske garancijske sheme, namenjene za podjetja v MPPI, je bilo že v lanskem letu odobrenih nekaj manj kot 35 milijonov tolarjev in za 22,5 milijona tolarjev garancij, s katerimi so podjetja realizirala investicije v osnovna sredstva v vrednosti 74,3 milijona tolarjev,« je povedal Močnik. Po direktorjevih besedah je za razpisana sredstva, s katerimi želijo podjetniki realizirati svoje podjetniške ideje, tudi letos veliko povpraševanje. vori o gradnji skladišč, v okviru tega pa bodo določene tudi nove lokacije in kapacitete skladišč, saj Lendava s svojo logistično odrezanostjo od Slovenije, saj vendar nima železniške povezave, in ob tem, da ima Pomurje že sedaj uskladiščenih 30 odstotkov goriva, porabi pa ga komaj 6, za ZORD pač ni atraktivna lokacija To je jasno povedal že ob pogajanjih za gradnjo slednjih dveh novih rezervoarjev direktor ZORD Anton Grabeljšek, zato pa tudi odločitev, da v njiju ne bodo skladiščili bencinov. Železniška povezava bi torej lendavskemu re-zervoarskemu prostoru dvignila vrednost, zato v Petrolu zatrjujejo, da podpirajo gradnjo železnice, ki bi Lendavo povezala z Marko Močnik, direktor Mrežnega pomurskega podjetniškega inkubatorja: »V inkubatorju je večina domačih podjetnikov, prizadevamo pa si, da bi pritegnili Pomurce, ki so delali zunaj regije ali pa se želijo razširiti na domači trg. Uspešni smo tudi pri pridobivanju tujih vlagateljev. Med drugimi je vključen podjetnik iz Jugoslavije, ki bo proizvajal izdelke evropskega porekla, eden od podjetnikov si je pridobiI koncesijo od Siemensa, podjetnik iz Peruja ima Microsoftovo licenco, naslednji pa licenco za proizvodnjo naprave, ki varčuje z električno energijo. Proizvodnja le te bo za vso Evropo prav v soboškem podjetniškem inkubatorju.« Ponujajo in tudi iščejo prostore Kot smo izvedeli, je zasedenost inkubatorja dobra, manj zanimanja je edino za enoto v Odrancih. V Ljutomeru je zasedena več kot polovica prostorov, poleg tega pa je zanimanja osrednjim slovenskim železniškim omrežjem. Petrol pa se je v Sporazumu tudi zavezal, da bo v Lendavo pripeljal nove programe in povečal število zaposlenih. O tetn, kaj bo Petrol še počel v Lendavi in kdaj, nam v Ljubljani tudi tokrat niso dali jasnih odgovorov. Ponovili so le to, da je območje Lendave za družbo Petrol pomembno, saj tu želijo izpeljati nekatere strateške razvojne projekte. »Izvedba teh novih programov pa ni odvisna zgolj od družbe Petrol, pač pa tudi od državne energetske politike in politike lokalnega okolja do novih programov,« so sporočili iz Petrola. Majda Horvat veliko V Murski Soboti trenutno ni praznih prostorov. Nekatera podjetja že obratujejo, druga pa so tik pred zagonom. Poslanstvo inkubatorja pa je tudi v tem, da išče kapac" ' store, da bi lahko proizvodnjo.Tfe"^ # prostore za pro^ wPr st! 500 do tisoč k«01 , trov. Med drugim m tudi prazne prostorr : listale M bili zanimivi za i'11- M^nik žave, s katerimi se1 svojem spodarscvo je objav skladov RDF ®ZP‘ , jij-. i kot so podjetnih tehnološki Park’1 bi »Računali sm«. sami lahko prija Žal pa so bili razP T, taki, da se lahko pni & ]>■ ti: ki so Starejši - ' . smo bili mi 1 Močnik. Na gospo" tj|< strstvu trdijo, da ' povzeli od Bruslja- pfjji# jim dejali, da na druge pM^ ^ samo za to,« odg p je __ potem moramo P P datne to pa ni časa, ...... A. Nana Borza Bik na pohodu Minuli teden sem v začetku članka ollieJjrCndii pa je pomenilo, da govorimo o negativnemr nem trgu. Sedaj omenjam bika, to pa pome1 rastem tečajev vrednostnih papirjev. Po negativni korekciji, ki smo |t bik priča Je ini-nil'nn spet optimistično in vpliva na višje teČaje.Najp0' y (of SBI 20 je pridobil na tedenskem nivoju slaba 2 o° . 4.500 točk, PIX pa znaša 4.188 točk. Ta nakazuje, je zanimiv z vidika poletnih mesecev, r f(, p* > pomeni? Po navadi so poletni meseci na b°rZ°'jnj • mrtvilo, crgovalm promet je bil zmanjšan, ::n 'clhlje^iikprttiMnih elektrarn M reki Muri, ki so ga pred iKidphali župani ob-'■'n Gornja Radgona, Šentilj "Radenci, že poročali. Naj Honminvu, da župani s pi-’’’"n it It p ।, da jim država Wptavj prave predpostav-• na pAdhgl katerih se bo-® *Wi_ Mi je ta poseg za ^čjetehtrvh občin spre kaj prinaša, kakšne slabost in kakšne predno-besedah gornjerad-župana Kampuša ^regaMure zaradi pretoč-‘bkiiarn naj ne bi spre-pač pa v,j , višini J 'J“"arov povišali le nasi-podpisali *udl da st jim s pro-Nitma 2000 ne bi nežnosti za morebit-^Vidnjti tovrstnih elek- Svhou na otvoritvi Natura 2000, ki je bila ■^i leden v Pokrajinski in ^knjlžnii;! se je mudil podsekretar ministrstva v,. prostor in energijo J r jC povedal, zakaj je iz projekta Natura 2000 izvzet zgornji mejni predel Mure, med Veržejem in državno mejo z Avstrijo, medtem ko spodnji del Mure, od Veržeja do državne meje s Hrvaško, naj ne bi bil vključen v projekt Berginc: »Reka Mura je bila v strokovnih izhodiščih, ki so bila narejena, ves čas v celoti predlagana kot območje Natura 2000. V celoti, to pomem do zadnjega metra s skupno mejo z Avstrijo, v procesu usklajevanj med sektorji in vladnega pripravljanja končne odločitve pa je bila sprejeta politična odločitev, da se tisti del, ki je nad Radenci, iz Nature izvzame. Če lahko to komentiram, zaradi tega, da se morebitna možnost gradnje tovrstnih objektov na tem območju ne bi srečevala še z neko posebno proceduro, vezano na EU. To seveda ne pomeni, da se lahko te centrale dc-’ lajo kar tako, zanje veljajo vse domače nacionalne zahteve, ki so vezane na presojo vplivov na okolje in na sistemsko zakonodajo, ki ureja področje voda in narave. Nacionalna energetska strategija tega območja nima vključenega v tovrstne projekte gradnje. Moje mnenje je, da ta k Ja Grkman Zrim, direktorica Zvezde - Diane ^pričala s sloganom V rekmurje namesto na morje Slaviče« ml. se h bi se dogovori- -muh v hotelu pet let vodila vv'^’bike.h njegov« P' “dAta Vrt direkto-'^bilatotRŽA, naklj" slikaj četrtega? O ' danes sicer veliko go-pa ve, Na tistem u j ^1U le Slaviču omenila, K1rrUl'ke zgradili center Počutja ožlromo “k'* h J dal ji je ponudbo w razmi-4»i. nwi* prevzela no- ir Gtkmin ■ , Mtftda takole-. »V hote-naviti program w odločili za Nt^ovegakc^ Pto-' "‘.r i p pol milijarde 5 bomo tudi m se s pro-"M^^i’drwttnu načinu H^'^uganhoVPtek-u ’ Zvezda ^^to.kuitnadicn.. . . i '■ wWntopnHbi'.i,da Wdnoiego v sre-'’■‘•^■T^Wradido iebmo spreme-7S2^*Wkljetre-vwbHw Mtin-'j?''* '"bi itmeljitii ‘ , ho tre > Jii,..'ho. ..... ’ j,"'"' rešitev inkak- kalih se bomo lotili tudi projekta Otrokom prijazna gostilna.« Imate ideje, voljo, vizijo, kaj pa vam očitajo? Morda pomanjkanje izkušenj? »Res nimam izkušenj, imam pa dobre sodelavce, ki jih imajo. Veliko je dobrih, pa doslej niso bili dovolj motivirani.« In prednosti? »Moja prednost je, da imam pozitven pogled na to, da se nekaj da narediti Mnogi radi rečejo, tu se ne da nič več narediti. Saj so nu tudi pred leti, ko sem odpirala Fi-tko klub, govorili, da je brez pomena, da ga delamo v Soboti, saj ne bo nihče prišel. Danes je v Murski Soboti pet centrov za aerobiko in vsi imajo dober obisk.« Sedaj gre za zahteven projekt in veliko odgovornost. Vas ni bilo strah prevzeti tako velike odgovornosti. Vodite kompleks, v katerem je zaposlenih dvesto, morda še več ljudi. »Strah ne naredi nič, ampak te samo ohromi.« Dobila sem priložnost »Poseben problem Prekmurja je,« nadaljuje, »da premalo dela na Prekmurju. Jaz nisem Prekmurka, sem pa ponosna, da živim v Prekmurju. Žalosti me, da se tudi ljudje prevečkrat raje umaknejo korak nazaj in se postavljajo v drugo vlogo, kot da bi prevzeli iniciativo. Sprašujejo se, zakaj kadri odhajajo iz Prekmurja Zakaj ne bi, če pa ne dobijo priložnosti. Zgodi se tudi, da pride nov človek, potem pa vsi udarijo po njem trenutek z nacionalnega nivoja ni pričakovati aktivnosti. Ampak to je moj komentar. Dejstvo pa je, da se tistih 260 območij, ki smo jih opredelili v Sloveniji kot Naturo 2000, šteje kot predlog. To pomeni, da so to območja, ki so predlagana Bruseljski komisiji, da jih preveri, osvoji, sprejme, potrdi, in šele potem jih bomo mi razglasili za posebna varstvena območja na ravni države. Skratka, priča kujem, da bo komisija postavila določena vprašanja o tem, kako bomo lahko argumentirali, da na našem bregu Mure ni Nature 2000 glede na to, da je levi breg Mure v omrežju avstrijskega dela Nature 2000. Za to bo verjetno komisija zahtevala argumentirana, vsebinsko strokovna stališča glede našega brega reke Mure. Vsekakor je podpis pisma o nameri legitimna zahteva lokalnih skupnosti, ki lahko aktivno delujejo v takih smereh « Berginc je svoje mnenje pove- Klavdija Grkman Zrim: »Jaz že vem, kaj želim in kakšna je moja vizija. Češem sposobna, se bo videlo v dejanjih, če nisem, pa pravtako. Ne pravim, da ne bom delala napak, daleč od tega. Problemi so in verjetno tudi bodo, ampak so zato, da se rešujejo.« Sama sem imela srečo, da sem dobila priložhost m sem lahko to, kar se si zamislila, predstavila pravemu človeku in lahko to tudi udejanjim. Ne trdim, da bom naredila revolucijo, bom pa vsaj poskušala dobro delati,« je pravi. Ko na vodilno mesto nastavijo kakšnega direktorja srednjih let, ki naj bi imel izkušnje in ki ima v svoji karieri že kakšen pokop ali več nekdanjih podjetij, vsi samo skomignejo z rameni in zavzdihnejo. Ko pa nastavijo mladega človeka, ki je poln idej in načrtov, pa se kar usuje plaz komentarjev in dvomov. Le kaj bo on tu? Pozabljamo, da se je ponavadi prav iz neobičajnih idej in drugačnih pogledov razvil napredek. In česa se ljudje bojimo? Sprememb, seveda. A.Nana Rltuper Rodež Projekt je šele na začetku Mladen Berginc, državni podsekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Foto: V. P. dal tudi o nedavnih javnih izjavah predstavnikov Holdinga Slovenske elektrarne, da se z avstrijskim Verbundom dogovarjajo o gradnji elektrarn na zgornjem toku Mure in da naj bi o tem tudi podpisali pismo o nameri Še pred vstopom Slovenije v EU: »Verjetno tudi v okviru te organizacije delujejo logike strokovnega delovanja in s tega vidika tudi razumem tovrstno delovanje podjetja, ki ima jasno orientacijo pri pridobivanju energije.« Vanja Poljanec Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poslalo Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot odločbo, s katero se prekmurski gibanici prizna oznaka tradicionalnega ugleda. Tako stav krovni blagovni znamki Diši po Prekmurju, ki je na VI. Slovenskih regionalnih dnevih prejela nagrado Štefana Smeja, od trenutno šestih zaščitena dva proizvoda, prekmurska šunka in zdaj tudi prekmurska gibanica. Prekmurska šunka je z geografskim poreklom zaščitena že od leta 1999. To pomeni, da mora biti po kroju in načinu pridelave narejena v Prekmurju in od tu morajo izhajati tudi vse njene surovine. V Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot so menili, da bi bila takšna zaščita, zaščita z geografskim poreklom, za Prekmursko gibanico nesmiselna, saj bi bila dobava v druga slovenska mesta predraga, če bi jo dobavljali zamrznjeno, pa bi postala manj kakovostna, zato so na kmetijskem ministrstvu zaščitili njen ugled. Prekmurski gibanici je tako kmetijsko ministrstvo konec aprila z odlokom dodelilo ime posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila, zaščitilo je njen opis, vključno s surovinami ter osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi značilnostmi, ki se nanašajo na njen tradicionalni ugled, opis postopka pridelave predelave oziroma priprave za trg ter ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost. Zato lahko prekmursko gibanico pod temi pogoji proizvajajo povsod po Sloveniji Da bi preprečili zlorabo njenega imena, bo društvo na internetu objavilo seznam vseh proizvajalcev »prave« prekmurske gibanice, s pomočjo katerega bo kupec vedel, kje jo najti. V krovni blagovni znamki Diši po Prekmurju najdemo še bučno olje, pereče, bograč in prekmurska vina, ki zaenkrat še niso zaščiteni, čeprav v Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot o zaščiti nekaterih še razmišljajo, ampak so označeni z znakom kvalitete, ki jo nadzorujejo. »Čeprav društvo obstaja že sedem let, je projekt (Diši po Prekmurju, op. p.) šele na začetku. Cilj društva je bil predvsem omogočiti razpoznavnost prekmurskih dobrot, ki jih imamo veliko, težava je le v tem, da jih ne znamo promovirati in prodajati,« pravi Janez Ko-dila, predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. V društvu zato upajo, da se bo v projekt vključilo čim več proizvajalcev prehrambenih artiklov oziroma izdelkov in bodo tako prepoznavnejši. Možnost trženja vidijo v promociji cele palete prekmurskih izdelkov, ki bi jim v velikih trgovinskih centrih uredili svoj kotiček Diši po Prekmurju. Vanja Poljanec (IZ)BRANO io. Barometer Anton Tornar, črenšovski župan, je pristal na pogoje dokapitalizacije lendavskega Razvojnega sklada in se umaknil iz nadzornega sveta omenjenega sklada. Anton Kampuš, radgonski župan, je pod krinko pretočnih elektrarn na reki Muri začel obujati nekdanji projekt dravskih elektrarn na reki Muri Iz takratnih projektov je namreč jasno razvidno, da so bili predvideni tako veliki nasipi za akumulacijske elektrarne. Jasmina Štaus, dijakinja soboške gimnazije, je v svoji raziskavi o stresu potrdila predpostavke, da dijaki največ stresnih situacij doživijo v šoli. Rudi Čačinovič se je ob svojem visokem življenjskem jubileju ozrl na prehojeno pot, za katero pravi, da mu ni žal. Ta pot ima pomembno vmesno postajo tudi v Pomurju, in sicer v začetku šestdesetih. Ferdinand Rantaša ■ Nandi je pobudnik in ustanovitelj kluba starodobnih vozil m je tudi prvi, ki je organiziral mednarodno vožnjo od Gradca do Titove Jugoslavije. Srečko Lunaerod Sv. Jerneja pri Slovenskih Konjicah je preostavil angleški avtomobil izleta 192b m Wayman Saloon, Ima tisoč sto kubičnih metrov prostornine in deset konjskih sil in je v originalni obli Mednarodni reli veteranov Prekmurje 2004 Zaljubljenost, ki nikoli ne zarjavi Dež skrajšal listo 180 prijavljenih Srečanja izvirajo iz zaljubljenosti v stroj in tehniko ter pripravljenosti ljudi, ki v tej svoji gorečnosti ustvarjajo svojstvene spominske dogodke. Srečanja ljubiteljev starodobnih vozil so parada vsega tega, ljubezenskega valovanja in občudovanja tehnike, ki zna v svoj objem potegniti vse, ki so se ji pripravljeni prepustiti. Za to pa ni ovir. Lastniki starodobnih vozil namreč z veseljem razkažejo svoj zaklad, Še željni so tega, da se obiskovalci ustavljajo ob njihovih lepotcih. Če je komu do tega, dopustijo, da se usede vanj ali nanj in ga celo preizkusi. To pa je tisti drugi krog, ki soustvarja prireditev, ji nadeva plašč tradicionalnosti, odprtosti ljudi in želja po druženju. med veterane. V zadnjem času pa se nam je pridružila še kmetijska mehanizacija iz petdesetih in Šestdesetih let,« je o udeležencih dejal predsednik kluba Vladimir Jelen Na ogled so postavili kar nekaj izjemnih eksponatov, in čeprav se vsi zaradi častitljive starosti niso podali na sedemdeset kilometrov dolgi Mednarodni reli Pomurje 2004, jih je večina vendarle sledila sloganu o vzdržljivosti in kakovosti, na katerega še danes prisega tudi eden glavnih sponzorjev prireditve, naftna družba MOL Organizatorji so popotovanje po Prekmurju začrtali od parkirišča pri BTC-ju, kjer je bila za uvod običajna spretnostna vožnja, prek Noršinec, Moravskih Toplic, Tešanovec, Suhega Vrha, Kančevec, Križevec, D o manj še-vec, Hodoša, Šalovec in potem Ijajo svoje može in so razumevajoče do njihove druge največje ljubezni. Morda je med njimi tudi kakšna, ki še sama vrže oči po starodobnem lepotcu. Da ima druge obveznosti, je pojasnjeval Vladimir vsem, ki so spraševali po njej, tudi Ferd:—J” " •* BMV, in to takšnega, kot ga ima policija, rad pojasni, le da ga v slabem vremenu ne uboga več tako, kot bi si želel, sam pa je tudi ustanovitelj moto kluba starodobnih vozit OMSE v Gradcu. Nandi je imel za časa, kot pravi, Le še enega takšnega smo odkrili, in sicer na britanskem otočju,« je povedal njegov lastnik. striji je ustanovil y ,. in se pred deseti'.'' odločil, da bodo rek sp jjr avscrijsko-slovetts*'-rekt za Titovo M' ju j)5111 v svojem P^P^Ljsos'^ Nandi. Zatakpo^ ^ . ___rdiDiw°01 V MOL Ferdinand Nandi Rantaša, pobudnik in ustanovitelj murskosoboškega kluba ljubiteljev starodobnih vozil, tehnične kulture in motošporta. Mo toki ub veterani Murska Sobota, kljub ljubiteljev starih vozil, tehnične kulture in motošporta je pripravil trinajsto mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Prekmurje 2004. Deževen dan je zdesetkal število udeležencev, predvsem motoristov, saj so jih organizatorji v predprijavah in brez svojih Članov našteli sto osemdeset. Toda prišlo jih je manj, bili pa so iz Avstrije, Švice, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in vse Slovenije. »Vozila so različna, od letnika 1907 do 1978, ki se še štejejo nazaj do Puconec ter na izhodiščno točko. »Vsa vozila morajo biti tehnično pregledana in registrirana, vozniki pa z veljavnim vozniškim dovoljenjem,« je dejal o primernosti vozil za vključevanje v javni promet Vladimir Jelen. Vladimir, starosta kluba, je bil tokrat sam. Pa ne osamljen, saj je imel kot organizator prireditve polne roke dela in okrog sebe številne kolege, a vsi, ki ga poznajo, so pogrešali njegovo ženo. Kot angel je vedno ob njem, tako kot številne žene, ki sprem- pred zbranim občinstvom želel izročiti poseben pokal, kot je oz- aanil po mikrofonu, v zahvalo za njeno predanost stvari. Ferdinand Rantaša, ki ga kličejo Nandi, ki med tednom domuje v Gradcu, čez soboto in nedeljo pa v Apačah, je tisti, ki ga štejejo med ustanovitelje murskosoboškega Moto kluba veterani in pobudnika relija po Prekmurju. Pri enainosemdesetih letih še vedno vozi motor Vrečko Maks iz Dobrne se je pripeljal z restavriranim motorjem Bianchi «nki- ’ -le*1 d nje. Motorje dobi! v razpadajočem stanju in vanj vložil okoli tisoč ur dela. različno. Takšnega motorja že ne moreš kupiti v trgovini, saj je firma propadla povelj*" Kolikorvem, je to edini restavrirani motor v Sloveniji, dva pa se še trudita z njim,” jeza posnetek nadel še originalno kapo. Poznavalcem motorja pajetudipmds " motorja, rešitev vzmetenja z nihajnimi rokami, ki seje glede na želeno trdoto ur- । ^j^ no dovoljeni6ji’ Dunaja. Ko ko j prijavil« jurl^X nekega lepeg Rade L najstimi letG pečatili idej' boškega , ir1”1.' j?1 star leto vek- f z mednarodn ( ponaša že bil je radiotehnik in avtomehanik. Pred petintridesetimi leti je odšel v Gradec, kjer je po ponovnem opravljanju strokovnega izpita odprl svojo mehanično delavnico. Že takrat se je vozil z zelo razširjenim motorjem NSU Pretis - za poznavalce še podrobnost, da gre za dvotaktni dve-stopetdesetkubični nemški motor. Po desetih letih dela v Av- Vandali, ven iz Fazanerije! Še nedavno smo ob potopisu na naših straneh poročali o zaradi objestnosti huliganov precej uničenih rekreacijskih orodjih na tri-mski stezi v parku Fazanerija v Murski Soboti, tokrat pa lahko že namenimo pohvalo mestni občini in njeni športni zvezi, ki je ob otvoritvi gozdne učne poti poskrbela za popravilo in obnovo vseh rekreacijskih orodij in tabel. Ureditev učne poti in 1,2 kilometra dolge trimske steze je občino stala 2,2 milijona tolarjev. Tako je sedaj v Fazaneriji veliko prijetneje kot prej, vsem morebitnim »vandalom« pa sporočamo: »Ven! Tukaj nimate kaj iskati I« -T. K. Kanali^ v Šalo*1 in iz Mizarske* ti kanalizacijski napravo. Za7 nitlH''.,1!:, a' je namenjeni . tega je ropska unija ’ n ih mahi ? gospodinj^ p^P r bo v dveh ki jo tedna so pripravili v sl^ 'Imuvo nastalih so ustvarja- ■1Jnr„|| VMKUj. k I p. “Wprtrist^. ,e zbra‘ * n ™ vide°filmom, s »tfcL, "^ifcin met-T'W slikarjev. Vanja Poljanec (obilju 0 ^Ičninah Preložili Srednjo profitnih ^novanj posve-^pi“l obdobju ■ fc^P^de-nSoh ka*er<'Stavbe’ a "‘r,- p j J u njihove hiše, pre. Silnih "'Sl' gradnjo X n,h najemnih Sta-lUri /St to,dn^anij. g|c »Srn II Jr,lt "l| Mee;|k. 5?^^ ?e vedn°ni-^Sči'naidlje ? nega sklep, R ,’11'občina od-'%,! ‘ionov tolarjev ^^-^’"^■'nadalj-hiše od prejeli . '■ ■ j°arJev. % S ^^^1.1 "," vjno- SS°v £.potrebe vi. 'SS'-'./n '--'-i 'Sl-SSRiškega “Z™*” .......... Sb^. a|a no/. °d° sred-'«<*'«s'“« A N- R. R. Evropske volitve Pomurski kandidati Milijon 631.752 volilnih upravičencev V nedeljo se bodo natančno ob sedmi uri zjutraj za dvanajst ur odprla volišča po vsej Sloveniji. Glasovnice A3-formata bo lahko obkrožilo nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev, ki bodo izbirali med 13 kandidatnimi listami. Te bodo navedene vodoravno v dveh vrstah. V zgornji vrsti bodo skupna lista LDS in DeSUS, lista NSi, Stranke ekoloških gibanj Slovenije (ŠEG), skupna lista SMS in Zelenih Slovenije ter liste SDS, Nacionalne stranke dela (NSD) in Stranke slovenskega naroda (SSN). V spodnji vrsti pa si bodo od leve proti de- sni sledile liste stranke Slovenija je naša (SJN), Demokratske stranke Slovenije (DS), stranke Glas žensk Slovenije, SNS, ZLSD in SLS. Kot je že v navadi, bodo za dvojezična območja glasovnice prevedene, in sicer bosta v madžarski oziroma italijanski jezik prevedena naslov in navodilo. Na trinajstih listah bo zapisanih 91 imen kandidatov, ki se bodo potegovali za sedem od 732 stolčkov Evropskega parlamenta. Med temi so tudi trije Pomur-ci, ki vam jih predstavljamo V. P. Barometer Lojzka Vrbnjak, vodja podružnice Euresta, pravi, da vodo iz pipe zaračunavajo, ker morajo plačati nadomestilo, kozarec in odvoz odpadkov. Vanja Režonja, Stranka mladih Slovenije ■ Zeleni, prihaja iz Turnišča in je od leta 2003 kot svetovalka zaposlena v Evropskem parlamentu v poslanski skupini Zelenih. Je univerzitetna diplomirana komunikologinja smeri trženje in tržno komuniciranje ter podiplomska študentka drugega letnika politologije, smeri svetovne študije na Fakulteti za družbene vede. Tri leta je bila zaposlena na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Uradu RS za mladino, kjer je bila vodja mednarodnega pro- jekta Vsi drugačni - vsi enakopravni. V letu 2003 je bila zaposlena tudi v kabinetu predsednika uprave podjetja Planika, d. d., kjerje delala na področju marketinga. Je predsednica lokalnega odbora SMS Turnišče in občinska svetnica tamkajšnje občine, kjerje članica odbora za nego-spodarsvo, statutarno pravne komisije in komisije za občinsko glasilo. Je aktivna članica društva Klub mladih Turnišče, ki se zavzema za ustanovi- tev mladinskega centra, in pobudnica za ustanovitev Skupine za enake možnosti v SMS, kiji tudi predseduje. Zavzema se za večjo udeležbo žensk v organih stranke. Franc Feri Horvat, Združena lista socialnih demokratov: Ro dil seje v Kuštanovcih. Je diplomirani ekonomist in je svoje prve izkušnje v gospodarstvu začel nabirati v Radenski, kjerje bil zaposlen 22 let, od tega skoraj 12 let kot generalni direktor. Po odhodu iz Radenske je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, tri leta pa član takratne zvezne vlade. Ko seje spomladi leta 1991 vrnil v Slovenijo, je bil najprej podpredsednik in nato predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Konec leta 1992 pa je bil nepo- sredno izvoljen za poslanca Državnega zbora RS, kjersvoje dolžnosti opravlja še danes. Kot poslanec Državnega zbora je deloval v odborih za nadzor proračuna m drugih javnih financ, za gospodarstvo, finance m monetarno politiko in za mednarodne odnose. Svoje evropsue izkušnje pa je nabiral kot opazovalec v Evropskem parlamentu. Mož, ki se zavzema za hitrejšo gospodarsko rast, več delovnih mest, večjo socialno pravičnost En blaginjo za vse, zase pravi, da rad smuča, igra tenis in kolesari. Maruša M. Novak, Nova Slovenija, se je rodila in odraščala v Ljubljani, kjerje študirala geologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na oddelku za montanistiko. Leta 1988 se je z možem in otrokoma za eno leto preselila v Mursko Soboto. Ker jim je bilo v Prekmurju všeč, se je to leto raztegnilo vse do danes. Tu je ustanovila podjetje in izvedla nekaj akcij na področju ohranjanja kulturne dediščine ' domačih obrti. V smislu celostne podobe kulturne dediščine domačih obrti je izdala nekaj publikacij, posnela film »Iz zem- lje vzeto« ter organizirala razstavo v Trstu, prodajne galerije v Italiji, Avstriji in doma. Družinsko podjetje ustvarjalno deluje tudi na področju razvoja in aplikacij uporabe obnovljivih virov energije. V ta namen je skupaj s svojim soprogom ustanovila Centerza obnovljive vire energije v Ižakovcih. Konec leta 2001 je postala predsednica Mestnega odbora Nove Slovenije v Murski Soboti, spomladi naslednje leto pa je prevzela vodenje Regijskega odbora Prekmurje. Jože Novak, pristojni uradnik za vode, se je spretno izmaknil reševanju posega v izkopan kanal na zasebnem zemljišču na Hotizi. Naj... domačija 2004 Nismo smeli oditi kar tako Tretji letošnji terenski pohod je bil hkrati prvi, ko smo se odpravili čez Muro, na desni breg. Prvič v akciji pa se nam je pridružil naš letošnji novi član Slavko Petovar, ki mu domačije in krajini niso prav nič tuji. Pa tudi nam ne, saj vsako leto spoznavamo številne čudovite domačije in ljudi desnega brega. K mnogim se v letih, ko poteka akcija, večkrat vračamo in mnogi so nam ostali s svojo izredno gostoljubnostjo in prisrčnostjo za vedno v spominu. Čeprav smo računali, da bi lahko z našim terenskim delom nekoliko prej končali, se je spoznavanje in druženje z ljudmi zavleklo v pozen prijeten večer. Le zakaj čas, ko je prijetno, tako hitro mine? Štiri dekleta, Melita, Tanja, Jelka in jaz, smo v Križevcih sprejele medse Slavka, ki je bil ves popoldan blažen med ženami Roko na srce, tudi domačini so presenečeno pogledali, od kod njihovemu svetovalcu, ki jih poklicno sicer večkrat obišče, toliko deklet Kljub šali smo se resno lotili raziskovalnega dela. Najprej smo se ustavili pri MožlnČičevih na Razkrižju, s ljubljanska banka Vara l >*»1* d *, UuWJw* hidnjinitl Pomurje katerimi smo obsedeli v vrtni hišici na dvorišču, Ukvarjajo se s sadjarstvom, najdejo pa tudi čas za prijetno druženje na vasi, če je le mogoče hodijo na pohode, predavanja in so zraven vedno, ko se kaj dogaja. Kakor pa radi majhnem zaselku Kopriva, smo naredili naš naslednji postanek. So eni redkih, ki so vedeli, da prihajamo, saj so jih Možinči-Čevi prej poklicali. Če ne bi bili z avtom, če ne bi imeli še drugih načrtov in če ne bi bilo če-ja, bi Jože Horvat, sicer Murin informatik, se nikakor ne more odločiti, ali bo kandidiral za poslanca ali ne. Kar se politike tiče, se je zavil v molk. delajo, tako tudi radi pojejo. Gospa Slavica nam je zaupala, da vodi jutranji zbor v cerkvi in da zna odlično peti, o čemer smo se prepričali tudi obiskovalci, ki smo se nenapovedano znašli na njihovem dvorišču Od njih pa nismo smeli oditi tako dolgo, dokler nismo poskusili njihovega domačega kruha. Pri Krampačevih, ki živijo v TONDACH/a lahko tam še dolgo uživali ob odličnem vinu, ki ga pridelujejo. Njihovo vino slovi daleč naokoli po Sloveniji, in če le redko kdo pozna zaselek Koprivo, pa gotovo pozna Krampačeve. Kljub majhnosti ima ta kraj veliko tradicije in veliko danosti. Žalarjeve v Grabah smo zmotili pri spravilu krme. Kaj bi pa drugega kmetje delali, popoldan je čas, ko se na vasi najbolj dela. Pa so kljub temu ugasnili traktor in odložili delo, tudi oni si za goste znajo vzeti čas. In čas si vza- mejo tudi za družabne dogodke in tudi za študente, ki si z ljubljanske Veterinarske fakultete pridejo ogledat njihovo kmetijo. Na prijetni kmetiji živijo složno tri generacije in se pri svojem delu dopolnjujejo. »Nekoč smo se vaščani bolj družili, igrali nogomet in se dobivali, danes pa je televizija vse pokvarila,- pravijo. Nazadnje smo se ustavili še pri Galunderjevlh v Veržeju. Tudi oni so nas prav presenečeno pogledali, ko smo napolnili njihovo dvorišče. In seveda odložili delo ter si vzeli čas za nas. Tudi to je lahko odgovor na to, da jih tisti, ki jih poznajo, radi sprašujejo: »Le kdaj boste nehali z delom?« Kot so nam povedali, je časa za druženje vedno manj, zato pa ga bolj izkoristijo pozimi, poleti pa seveda vsak na svoji njivi. Kljub temu so Galunde-rjevi aktivni na različnih področjih, gospod Matija pa tudi pri folklori. In ko je pri plesu primanjkovalo moških, je angažiral še sina Marcela. Ne glede na to, ali je zima ali poletje, se znajo poveseliti tudi ob večerih, ko se je tako škoda odpraviti spat A. Nana Rituper Rodež m Aleksander Abraham, šalo-vski župan, je takoj po vstopu v Evropo začel po evropsko in oddal dela za novo kanalizacijo budimpeštanskemu podjetju. Franc Cipot, moravski župan, je ob očitku, da nekateri mediji minirajo projekt Rimske čarde, spregledal, da projekt ni miniran, zastavila so se namreč upravičena vprašanja o kapitalski ustreznosti tujega partnerja in ugotovitve o »Švicarjih« so podprte z ustreznimi dokumenti. 10 OSEBNI PEČAT 10. junij 2004- Rudi Čačinovič ob devetdesetletnici izdal knjigo Svet v krizi V današnjem času bi človek vse* kakor moral biti politični človek Rudi Čačinovič, družbenopolitični delavec, publicist in diplomat, po novem tudi devetdesetletnih (23. 3-1914), je izdal pred kratkim pri DZS svojo šesto knjigo Svet v krizi - izbrane zunanjepolitične komentarje, ki jih je več kot deset let objavljal v Dnevniku. Pred tem so izšle še knjige Poslanstva in poslaništva (1985), Med dvema cerkvama (1993), Slovensko bivanje sveta (1994), Časi preizkušenj (1998), Zgodbe minulega sveta (1999). Letnice pa nam kažejo, da gre za avtorja, ki je začel pisati pozno, po upokojitvi, ko je odložil bremena izjemno aktivnega življenja: bil je dolgoletni diplomat, opravljal je različne službe v slovenski in zvezni vladi, nekaj let je bil predsednik OK Murska Sobota, ustanovitelj in predsednik Društva za mednarodne odnose, v katerem Še vedno deluje kot častni predsednik. Njegovo »zunanje« življenje je javnosti bolj ali manj znano iz njegovih knjig, intervjujev, televizijskih nastopov, zato smo v tem pogovoru vprašanja uravnali bolj »notranje«, zanimalo nas je, kaj devetdesetletnih misli o prehojeni življenjski poti. Ker ste za moto svoje nove knjige izbrali misel R. Ka-puščinskega »Absurdnost naše situacije je v tem, da se mora človek opravičevati, daje še živ« seveda tudi od vas pričakujemo tovrstno opravičilo. Proti koncu lanskega leta sem ugotovil, da bom verjetno dosegel 90 let To je za sedanjo dobo že pomembna obletnica, vsaj dokler ne bo genetski inženiring proizvaja! stoletnikov po tekočem traku. Ob tej obletnici sem se vprašal, kje sem, kje živim, do kakšnih spoznanj sem prišel, Prebral sem gornji moto in spoznal, da sem zadnjih 15 let napisal 800 komentarjev, ter sklenil, da bi bil izbor teh prispevkov vendarle dokaz za to, kaj sem v času po upokojitvi počenjal in do kod sem prišel. Tako sem naredil izbor teh Člankov, napisal sklepno besedo, ki je skušala izraziti vse to, do česar sem se dokopal, kako gledam na svet, na našo in evropsko prihodnost, in tako je nastala knjiga, ki je zelo primeren in prijateljski izraz mojega slovesa od Dnevnikovih kolumen in obenem z uvodom Milana Kučana tudi primeren odgovor na vprašanja, ki tarejo slovensko sedanjost. Kot pogoj za dolgo in zadovoljno življenje ljudje večinoma navajajo družino, dobro izbiro poklica, prijatelje, zdravje, vero. Kako je bilo s tem pri vas? Kar se mojega življenja tiče, sem bil prisiljen menjati različne dejavnosti, od novinarstva do diplomacije, političnega delovanja, in rečem lahko, da mi nikoli v življenju ni bilo dolgčas. Mogoče je to dejstvo eden od vzrokov, da sem dočakal takšno starost. Pa še malo o poklicu. Vaš je bil dvojen, bili ste časnikar in diplomat - sta vam oba prinesla zadovoljstvo? Mislim, da je med novinarstvom in diplomacijo zelo velika podobnost, oba sta dolžna raziskovati vse, kar se okoli njiju dogaja, in o tem vsak po svoje tudi poročati. Meni razlika med eno in drugo dejavnostjo ni delala nobenih težav. Svojo novi- narsko dejavnost sem začel kot eden od urednikov Novega časa, ki smo ga začeli izdajati leta 1932 v Murski Soboti, a ga je oblast kmalu ukinila, nas pa povečini pozaprla. Nato sem bil soustanovitelj in urednik Ljudske pravice, ki je imela pomembno vlogo v slovenskem političnem življenju. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, ko sem urejal posebno sobotno izdajo Večernika za Pomurje, kjer sem imel popolnoma proste roke in smo lahko s sodelavci pisali, kar smo hoteli. Mogoče je bilo to najbolj zadovoljno obdobje mojega časnikarstva, pisal pa sem predvsem o gospodarstvu in sociali. Kaj pa pomoč družine, kako je bila pri vašem delu udeležena soproga? Kar se tiče diplomatov, sem prepričan, da morajo imeti tudi soproge ustrezne dolžnosti in pravice. Pred odhodom v tujino bi jih morali posebej pripravljati, kajti imele bodo celo vrsto različnih stikov in dolžnosti. Reči moram, da je bila moja soproga na primernem tečaju že na začetku našega delovanja v Budimpešti, kjer je naše soproge posebej pripravljal svetnik Smo-dlaka, poznejši šef protokola predsednika Tita. Tako mi je lahko pomagala ne le s prijatelj skimi stiki s soprogami mojih političnih sogovornikov, ampak tudi s primernimi pogostitvami naših gostov. So bile za vaše hčerke stalne selitve olajševalne ali oteževalne okoliščine? Glede šolanja so imele moje hčerke različno usodo, pač glede na moje življenjsko obdobje in položaj. V začetku so hodile v Špansko in angleško šolo v Buenos Airesu, pozneje v nemško šolo v Zuridiu, na koncu je najmlajša hči, ko smo bili v Bonnu, študirala v Frankfurtu. Glede na te spremembe so bile včasih res težave. Najstarejša hči, na primer, je morala zamenjati do svoje srednje šole štiri različne jezike: španskega, angleškega, nemškega in francoskega. Je pa postala poliglot in hodi predavat po vsem svetu Imeli ste in še imate tudi mnogo prijateljev - tako po svetu kot doma. Delo diplomata ne more biti uspešno, Če si povsod, kjer deluje, ne zna in ne more pridobiti tudi dobrih in vplivnih prijateljev. Nekaj jih bo verjetno pridobil zaradi njihovih simpatij do svoje države, večino pa si mora pridobiti sam. Za njegovo poročanje in poznavanje stvarnosti v deželi kjer dela, je to mnogo pomembnejše kot delovanje vseh tajnih služb. Prijateljstva sem ohranjal tudi po vrnitvi v Slovenijo, na žalost pa so mnogi med dobrimi prijatelji že pokojni, a nekaj stikov Še imam. Kaj pa izkušnja biti »nepre-rok« v svojem kraju? Vam je bila prihranjena? Ni mi bila, na kar kaže tudi moja devetdesetletnica. Je pa dandanes navada, da današnji nosilci oblasti in odločanja menijo, da je pomembno samo to, kar počenjajo oni, in da pred njimi ni bilo ničesar. Kako ste se počutili ob pozornosti, ki vam je bila namenjena ob vaši obletnici in izidu knjige? Bil sem prijetno pc^ in celo srečen ob v* > . doživel ob predstavi" knjige in ob česti š ' letnici, ki je bila z hnI^ Posebno sem vesel11 j ob tej priložnosti tne ci ne samo stare p"9' terinu se že dolg0 n ampak tudi mnogo m ki some, kot kaze, bili pozorni na Ali mislite, da - času - pottru ’ rej odgovoren V današnji druabi d $ mora biti politic01 more ostati brezbnK” $ kar se okoli njega -goče današnja šola *11 “ de ljudi vse premalo P 'F na to, da v sedanji •• smeli biti brezbriztP. . .. morali bi postati P ■ Zase lahko vse od zgodnje m tičen človek in od prvih gimnazij*1" Na koncu ra. O njej ste ”a[ goMeddvenu^ V Prva je bila nizma. kt je na začetku-prvi in kdo v drug1 V prvi cerkvi je b' najidealnejšega toliške cerkve sobo vi-takratni jugoslova. ^1^ Ivan Jerič. V začelo branje kopS vpliva so se ni profesorji, * nazijo, ker Jih z spt9f> j nazorov drugje kor je to v ž° I K moramo razvi^^ normalno, lC ,fv^. števal ničesar, vem življenju i' -i*1 gaja. Kot komu'“r j njalzmnog*^^« izraz tike. Tako sem z ortodoksno - -Ji jt glede sovjetskega dajati časopis., |fli,. padali vse, pa’ dom ne strini3" jarkov med združiti Izbrisali nato leta 19? T-ponovno'l1'-1 1Cd > f bil tragikom ': balizacija^ porajala"P socialnih n3 P ' ■ mernosebod > ° va socialna , mish O zdrat’^ vedno,** želimo^’ dobrot vredni^ . <|il nočest^,^ šo knjižiti rih det^ r n KULTURA let norosti in bolečine Vlado Žabot: Sukub lhmt klpri^ svet boji škodlj । J y iz toplejših k^e , slediti prtiGCt j zatrle jožefinske zemljo izsušil* ije raju, kot ga P Kako bo t«^ ' stično sezono- tX Turizem je J'r^f^t prav gotovo prividih I«' zato je zdravi , vo dobra alter11 zraku. bodo p Težko je p nambcp^^'^ bomo vrni ’ j IjamkotW _ fidel ^ana^^^ pomurS it1'a Tukaj g£p^»P^ ločenim v pC H ^i-posegle v vsekakor d« -i > vanja ceno se KMETIJSTVO 13 Natura 2000 »Nismo sami« ^^varovanih območij ’Mavn-iT Mariboru je in štu-boii V Murski So-2000 »° Z nas^Ov°ni Na- 'llJ.Lil- . prti Sta 'Ud ^ic . vvn, p. M |t varstv*» oko- "'■’i, ,,.L 'J se beležila tudi ministr-WX pri’M,fr m ener-ji« r^'nc in sodelavka P? ^20^ '-'^’^projektNa-Ptice ter v?0'™ žeIi)° zaSčiti-' ''ogrožene tne tako, da bi ohrani- X.v h slabšalo. X,1*8’ usihanja lujML 11,79 uvedla lNan> ^“ev za varstvo ' MlVS10‘ ga niti ne pozna- C^nje ^nopek Pet Wat Sličen 't^X^^oce- 't ' diGr Pri Gn%p„ Vj <£10 7?"^ /^Sobote. W'0 dn r, lčno oceno X>ie bil kmečke 1 ■ la? ” Pn „, S1’eJ° naj-naihV0' tOreJ slo’ ^lzdelkov, njihovih I' 7" »Mik., "■■je. ^P^seh 11| ^an ^11 ■ Vs ।Sedeit*-n.i Prodaj- M. h. uiui*^ mo tako dobro, ker je zelena narava okoli nas še približno podobna naravi,« je povedal Berginc. Druga direktiva o habitatih ali posebnih ohranitvenih območjih pa je nastala leta 1992. V Sloveniji smo prvič rešitve na tem področju uokvirili v Sistemskem zakonu o ohranjanju narave leta 1999. konec letošnjega aprila pa je vlada sprejela posebno uredbo, ki je na območju naše države določila omrežje Natura 2000. Berginc: »Z vladnim predpisom smo določili območja, ki jih zahtevata obe direktivi. V nacionalnem območju se zaradi evropskega pomena za te vrste izločijo območja in na njih določijo varstveni cilji, usmeritve, načrtujejo se ukrepi in druge naloge, ki smo jih dolžni vzpostaviti, da lahko to omrežje aktivno deluje.« V Naturo 2000 spada z vladno uredbo 35,5 odstotka državnega območja, in sicer 26 območij po Gozdarji treh dežel so pripravili strokovno srečanje Panonija 2004 Proti toku - iz mokrega proti suhemu Letos tradicionalno srečanje gozdarjev iz Slovenije, Avstrije in Madžarske v Pomurju Konec minulega tedna je gostila pomurska enota Zavoda za gozdove RS tradicionalno strokovno srečanje gozdarjev Panonija 2004, katerega se vedno udeležujejo predstavniki Železne In Žalske županije, Gradiščanske ter štajerske in Pomurja. Tema srečanja, ki je potekalo predvsem na lendavskem in radgonskem območju pomurske regije, je bila Proti toku - iz mokrega proti suhemu. »Na dvodnevnem druženju smo gozdarji iz treh dežel obdelali aktualno in zanimivo temo, in sicer smo govorili o izkušnjah in načinu reševanja problematike o določeni zadevi. Tema je bila letos povezana z vodo in največ smo se gibali ob reki Muri. Najprej smo si ogledali najbolj mokro pomursko območje, Mursko šu-mo pri Lendavi, potem pa se je vse skupaj pomikalo proti suhemu in konec je bil na Vratjem Vrhu, kjer smo si pri Režonjevih ogledali t. i. suhi gozd. V dveh dnevih smo govorili o tem, kako pomembna je voda za obstoj vsega živega, torej tudi gozda, v ptičji in 260 po habitatni direktivi. Med zavarovana območja, ki jih je zbranim predstavila Ka-ligaričeva, spada tudi 58 tisoč hektarjev oziroma 43 odstotkov vse površine Pomurja. Po direktivi o varstvu ptic sta zavarovani območji Goričko in Mura. Na Goričkem je zavarovanih deset, v območju reke Mure pa trideset vrst ptic, med katerimi je najbolj znana bela štorklja. Že omenjeni območji sta zavarovani tudi po direktivi o habitatih, in sicer je na Goričkem zavarovanih 19 rastlinskih in živalskih vrst ter sedem habitatnih tipov, v porečju Mure pa dvajset rastlinskih in živalskih vrst ter osem habitatnih tipov. Med zavarovana območja pa spadajo po direktivi o habitatih tudi Ra-dgonsko-Kapelske gorice, Gra-bonoš, Stenetinski in Kupetin-ski potok ter Boreči, ki jih je zaradi opuščenega glinokopa Kali tem prostoru. Žal problematika znižanja podtalnih voda ter suša v zadnjih letih povzročata hude težave. V Pomurju je petina skupne sečnje ravno zaradi sušenja,« pravi Stanko Rojko, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove RS. Velike težave so s smreko, za katero so si strokovnjaki enotni. da jo bo počasi treba odstraniti iz pomurske regije, in sicer tudi zato, ker je neavtohtona. Gozdarji so si izmenjali izkušnje glede ureditve staleža prosto živečih živali v gozdu in menili, da so živali sestavni del gančeva omenila posebej. Gli-nokop, ki je bil z lokacijskim načrtom za gradnjo avtoceste predviden kot deponija odpadnih materialov z avtoceste, so zaradi redke vrste kačjega pastirja in ilirskih hrastovo-beloga-b rovi h gozdov strokovnjaki uspeli uvrstiti med zavarovano območje Nature 2000. Projekt zavarovanih območij pa je lahko priložnost tudi za S sudansko travo do kakovostne krme Na območju severovzhodne Slovenije je sudanska trava med kmeti dobro znana poljščina in jo predvsem sejemo kot strniščni posevek po žetvi ozimnih žit, lahko pa jo tudi pridelujemo kot glavni in poznejši posevek. Močan in razvejen koreninski sistem z veliko sesalno močjo izkoristi tudi močneje vezano vodo, kot je to značilno pri nas za najbolj razširjene krmne koševine, prav tako pa k racionalni porabi vode prispevata sposobnost reguliranja izhlapevanja vode iz listov, saj ob visokih temperaturah zraka sudanska trava zapre listne reže in majhno Število listnih rež na kvadratni mm. Najbolje uspeva na rečnih naplavinah, produ in pesku ter na peščeno-ilovnatih tleh. Zelo ji škoduje stoječa meteorna voda, ki se lahko zadržuje dalj časa ob veliki intenziteti padavin na kmetijskih površinah, predvsem na težkih tleh z velikim deležem gline v teksturni sestavi. Sudansko travo lahko sejemo kot glavni posevek, poznejši posevek in kot strniščni dosevek. Zelo dobri predposevki so ob glavni setvi sladkorna pesa, krompir, travno-deteljne mešanice, detelje, v poznejši setvi pa mnogocvetna ljuljka (po drugi košnji), rani krompir in vsa ozimna žita v strniščnih dosevkih. Preglednica: Količina setve v kg/ha in medvrstna razdalja v cm glede na način rabe vse, ki danes s klasičnim kmetovanjem ne bodo mogli preživeti. V naslednjih treh letih naj bi po besedah Berginca iz bruseljske blagajne priteklo za aktivnosti, ki podpirajo tradicionalno kmetijsko rabo prostora in s tem ohranjajo možnost preživetja ogroženim vrstam, okrog dvesto milijonov evrov. »Javnost je trenutno še vedno premalo ozaveščena, kakšno bogastvo imamo, ki pa ekonomsko ni merljivo. Mi sami kot vrsta ne moremo preživeti, pač pa za preživetje potrebujemo tudi druge vrste. In to je seveda tisto, kar počenjamo ob pomoči politike varstva narave. Natura kot taka ima eno samo jasno poanto; naučimo se, da je to naj bogatejše, a tudi ogroženo območje, in da iz tega gradimo spoštljiv odnos do drugih, ki živijo z nami ta hip, na tej isti površini. Nismo sami,« je Način rabe Seme kg/ha Medvrstna razdalja v cm Silaža, zelena krma 18 12 do 70 Podor 18 12 Paša 18 12 (VIR: ŽVZza Pomurje, Letno poročilo, 1995) V. P. končal Berginc. gozda, zato je razmišljanje, da bi bilo treba kakšno vrsto živali iztrebiti iz gozda, za gozdarje nesprejemljivo. To bi bilo po njihovem mnenju nenaravno in neprimerno. Ta čas je nekoliko preveč srnjadi, čeprav je bil v zadnjih letih podvojen odstrel srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev. Organizatorji Panonije 2004 so udeležencem poleg gozdov pokazali tudi številne turistične, kulturne in zgodovinske znamenitosti pomurske regije. Besedilo in foto; O. B. Setev v avgustu ni smiselna Novejše sorte imajo to sposobnost, da se po vzniku intenzivno razraščajo, zato lahko setveno količino semena zmanjšamo in tako zmanjšamo stroške pridelave. Najboljše pridelovalne rezultate (pridelek sušine, hranljivih snovi ter odpornost proti poleganju) smo dosegli, če smo sejali na hektar 18 kg semena v medvrstni razdalji 12 do 70 cm. Sudansko travo je mogoče sejati z žitno in koruzno sejalnico, po njej pa sledi obvezno valjanje, saj tako zagotovimo dober stik semena z zemljo in s tem enakomernejši vznik posevka. Rezultati analiz na območju Pomurja kažejo, da se sudanska trava po vzniku razrašča s faktorjem 6, to pa pomeni, da v ugodnih klimatskih razmerah lahko dosega gostoto od 300 do 400000 rastlin na hektar. Takšen sklop seveda zagotavlja visok pridelek krme oziroma sušine in visok pridelek hranljivih snovi. V začetku je rast sudanske trave počasna in jo po vzniku lahko močno prizadenejo predvsem enoletni pleveli, zato bi vam svetoval, da jo sejete na razpleveljeni njivi. Tri tedne po vzniku začne intenzivneje priraščati, tako da nadomesti vse, kar je zamudila v mladostnem razvoju. Plevele v posevku je mogoče uničiti na mehanski in kemični način. Sudanski travi prija medvrstno kultiviranje, hkrati pa lahko opravite dognojevanje z dušikovimi gnojili. Izmed herbicidov lahko uporabljamo po vzniku sudanske trave oziroma pri 10 cm višine herbocid in dikocid v količini do 1 t/ha. Ima precejšnje zahteve po hranilnih snoveh, in sicer letno potrebuje od 150 do 200 kg/ha dušika, do 100 kg/ha fosforja in 200 kg/ ha kalija. Zelo ji godi gnojenje v kombinaciji mineralnih in organskih gnojil živalskega izvora. Ob gnojenju s 30 t/ha hlevskega gnoja oziroma 50 kubičnimi metri gnojevke je še treba gnojiti z 200 kg/ha koncentriranih NPK- gnojil. Če organskih gnojil kmetija njma na voljo, se v osnovnem gnojenju poveča gnojenje z NPK-gnojili na 500 do 600 kg/ha. S fosforjem in kalijem gnojimo v enem obroku, medtem ko se gnojenje z dušikom porazdeli na štiri enake obroke, in sicer ob setvi, ob pojavni 5. do 6, lista, pred zapiranjem redi ter pri setvah za zeleno krmo še po prvi in drugi košnji ali paši. Sudanska trava vsebuje veliko sladkorja, zato se odlično silira in jo živali rade jedo. Velika vsebnost sladkorja še zlasti pomembno vpliva na siliranje strniščno sejane sudanske trave v jesenskih mesecih, ko je v krmi zelo težko zagotoviti primerno sušino za siliranje. Primerjalne analize so pokazale na večjo vsebnost sladkorjev v strniščno sejani sudanski travi v primerjavi s koruzo, ki vsebuje kar precej vode. Sudansko travo je v jesenskih mesecih tudi mogoče silirati skupaj s koruzo, z dobro uvelo mnogocvetno ljuljko ali drugimi travno-deteljnimi mešanicami. Sudansko travo kosimo za zeleno krmo, ko je posevek visok vsaj 50 do 60 cm. Ranejša košnja ni priporočljiva, zato ker mlajše rastline vsebujejo preveč govedu škodljive cianvodikove kisline. Ta je najbolj nevarna pri zeleni krmi in paši, če posevek prezgodaj kosimo. Da ne bi ustvaril nepotrebnega strahu pred setvijo te poljščine, naj povem, da nove sorte sudanske trave vsebujejo precej manj te kisline, ki se v rastlinah do priporočene višine za spravilo tako zmanjša, da postane povsem nepomembna. Sudanska trava ima po košnji to lastnost, da se takoj regenerira. Ob poznejši setvi kosimo letno 3-krat. Pri večkratni košnji je pomembna še višina strnišča, ki naj bo zaradi boljšega obraščanja visoka 10 do 15 cm. Izkušnje v Pomurju kažejo, da je sudanska trava zelo kakovostna paša. Tudi pri paši je pomembna višina rasti sudanske trave, ki naj ne bo nižja od 50 do 60 cm, čeprav je v začetku težko gledati, ko živali gazijo po posevku, vendar je izgub zaradi tlačenja zelo malo, saj živali v celoti popasejo posevek. V sušnih pridelovalnih razmerah je sudanska trava vrsta, ki ima svoje mesto v kolobarju. V zadnjih sušnih letih je v Pomurju marsikje rešila krmno bilanco na kmetiji. Na slovenskem tržišču je mogoče dobiti sorto susu, Dr. Stanko KAPUN, univ. dipl. inž. agr. ■M 14 IZ NAŠIH KRAJEV 10. junij 2004- V0 Melinčke grabe v Ižakovclh Lepi prostori, urejena okolica Sliši se nekoliko nenavadno, da bi bile Melinčke grabe v Ižakovclh, saj gre za predel, ki se skoraj dotika zadnjih me-linških hiš, medtem ko je do Ižakovec kakšen kilometer. Ampak tako je to opredeljeno v zemljiško-knjižnem izpisku in sploh ni pomembno za nov objekt, ki so tamkaj postavili v minulih dneh. Gre za ribiški dom, za kar si je dobršen del od nekaj več kot sto članov Ribiške družine Murska Sobota - Temeljne enote Beltinci prizadeval že več let. Najprej je bilo sicer predvideno, da bi zgradili nekaj takega ali podobnega pri gramoznici v Lipovcih, vendar tamkaj ni bilo dovolj zanimanja, tako da je potem prišlo v okviru Tisti, ki prvič pridejo k Melinčkim graoam, so najorž presenečeni nad lepim ribiškim domom in urejeno okolico. Ribiške družine Murska Sobota do dogovora za lokacijo v Iža-kovcih. Predsednik temeljne ribiške enote v Beltincih Vlado Baša je povedal, da so se začele priprave na gradnjo brunarice in urejanje okolja lani Pri tem jih je podprla tudi Občina Beltinci, ki jim je izdala lokacijsko soglasje. Večino del so opravili zadnja dva meseca letos, in to v glavnem prostovoljno. Tako tudi niso delali obračuna, koliko je vse skupaj stalo. Pomembno je, da imajo naposled zares lepe društvene prostore, pri njih pa bodo dobrodošli tudi drugi obiskovalci, ljubitelji narave. Na krajši otvoritveni slovesnosti jim je ob tej pridobitvi čestital tudi predsednik RD Murska Sobota Martin Zver. Po besedah predsednika ižakovske krajevne skupnosti Marjana Zvera nameravajo urediti Še pešpot do Otoka ljubezni, s čimer bi izboljšali turistično ponudbo, sprehajalna pot pa bi bila dobrodošla tudi za rekreacijo domačinov. Besedilo In foto: Jože Graj Člani A-enote PGD Korovci, udeleženci vključili v ciklus priprav in nastopov za uvrstitev na to veliko tekmovanje. V ta namen je potekala intenzivna kondicijska vadba pod vodstvom atletskega trenerja. Še pomembnejše pa se mi zdi, da smo lani v Korovcih organizirali eno od slovenskih izbirnih tekem za pokal Gasilske zveze Slovenije oz. slovensko gasilsko ligo Tudi letos smo bili izbrani za organizatorja. Tako bo 3- julija v Korovcih tekma za slovenski državni pokat, hkrati pa bo takrat tradicionalna gasilska noč,« nam je povedal poveljnik PGD Korovci Štefan Flisar. V Beltincih in Odrancih so pokali s pastirskimi biči Spomin na stare čase Kot kaže, se je nekdanji etnološko-kulturni običaj šopa-lop, tj. pokanje s pastirskimi biči, do danes ohranil le na Ravenskem v okolici Beltinec in Odranec. Pastirji so se nekoč, v času binkoštnih praznikov, zbirali na travnikih in jasah, kjer so pasli živino. Zakurili so ogenj, opajali kruh, pekli krompir in koruzo ter ob tem igrali razne pastirske igre /-poc- Pokanje z biči so prikazali Jožek Mesarič, Irmi Novak in Andrej Baša. ketiš. Ko so šli zjutraj po vasi z živino, so na ves glas pokali z biči. Tistemu, ki je gnal živino zadnji, so rekli, da je sopalop, to je pomenilo, da je zaspanec, zato je moral za kazen poleg svoje paziti še živino vseh drugih. »Zaspanec« je dobil za kazen, denimo v Odrancih, na glavo spletene koprive in moral je zaužiti Šilce žganja. V beltinskem Joušju se je letos zbrala pisana druščina jutranjih binkoštnih »pastirjev«. Pokali so z biči, poslušali jutranje petje ptic . To so bili Jožek Mesarič, Irmi Novak in Andrej Baša, pridružil se jim je še beltinski župan Milan Kerman, sopalop pa je bila Nikolina Sušeč. Tudi v Odrancih so prišli Številni domačini na pastirsko prebujanje. Zakurili so ogenj, pajali kruh, Društvo za vzgojo ptic Odranci je spustilo v zrak golobe ... »Zaspanec* je bil Patrik Raduha. Največ zaslug, da se je v Odrancih ohranil ta običaj, ima nedvomno župan Ivan Markoja. Povsod so tudi pripravili razne pastirske igre, ogenj pa je tlel tja do poldneva. Za vse je bilo to nepozabno jutranje srečanje z naravo, petjem ptičjega petja ... Besedilo In foto: Jože Žerdin Korovski gasilci se pripravljajo na olimpijado Rezultat povezanosti pionirskih vrst že od Spomin na julij 2001, ko je tekmovalna enota PGD Korovci kot predstavnica Slovenije nastopila na gasilski olimpijadi v finskem Kuopiu, ki se je je udeležilo več kot 2700 tekmovalcev iz 27 držav, je še vedno živ. Kot debitanti na olimpijadi so vajo opravili izvrstno in dosegli čas 35,1 sekunde, kar je doslej najboljši čas katerekoli od slovenskih enot na olimpijadah. S tem so postali svetovna velesila na tekmovalnem področju, hkrati pa so poskrbeli za dostojno promocijo naše države Zasedli so namreč visoko osmo mesto med 61 sodelujočimi ekipami, pri čemer sta jih od J. mesta ločili le dve sekundi. Z zlato značko olimpijade so se uvrstili med najboljše svetovne gasilce, kar gotovo ni mačji kašelj. »K uspehu je prav gotovo prispevala povezanost gasilcev že od pionirskih vrst dalje. Zanimivo je, da je generacija devetih dečkov vzdržala vse do danes, saj so s posebno voljo nadaljevali začeto delo. Zagotovo je bil odločilen uspeh na državnem prvenstvu leta 2002, kjer so zasedli drugo mesto, s čimer so se naslednje leto uvrstili na omenjeno . a I. te sloni na ioDJ'1 W Štefana Flisarj^*^ njihov meniur ' ' pomembni drusn' narji, in Rojko, tajnik Wolf, njegov bril podpoveljnik Tomaž Bagola, že Flisar in edina ekipi, njegov sin d , mon Bagola, Bori ' in kot rezerva / olimpiado. To je bila velika spodbuda, da smo se lani ponovno Novo (staro) vodstvo Lipe Člani Slovenskega kulturnega društva Lipa, ki deluje v Munchnu na Bavarskem, so imeli pred kratkim volilni občni zbor. Predsednik bo še naprej Drago Kočar (po rodu od Grada na Goričkem), prav tako skoraj ni prišlo do zamenjave med člani upravnega odbora. Novi so le drugi podpredsednik Janez Zupan, blagajničarka Anica Kočar in vodja folklorne skupine Daniela Varga. Med uspešnimi akcijami, ki so jih izvedli nazadnje, pa velja omeniti tudi več nastopov društvene folklorne skupine na prireditvah v Nemčiji in Avstriji v počastitev širitve Evropske unije. Srečali so se tudi s hčerko nekdanjega predsednika Bavarske Straussa, ki kandidira za evropski parlament. Po novem namreč lahko tudi delavci iz drugih držav EU v Nemčiji volijo poslance za evropski parlament in na lokalnih volitvah. J. G. Slovenska priznanja pomurskim ptičarjem Ivanu Maučecu zlati znak zveze Zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije je podelila več priznanj zaslužnim posameznikom. Med njimi je tudi nekaj gojiteljev ptic iz Pomurja Najvišje priznanje - zlati znak zveze - je prejel Ivan Maučec iz Gančan. Je ustanovitelj društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci in je ves čas opravljal vidne funkcije v društvu, kjer je že nekaj mandatov zapored predsednik. Poleg dobre vzgoje pernatih prijateljev z različnimi aktivnostmi v svojem okolju skrbi za prepoznavnost tega konjička. Skupaj s svojimi člani je izvedel kar dve državni razstavi ptic. Srebrni znak zveze so dobili Še trije člani beltinskega društva, in sicer Karel Horvat, Štefan Virag in Matija Krauthaker, ki so se izkazali kot dolgoletni gojitelji in člani društva, hkrati pa tudi z dobrimi rezultati doma in v tujini. Poleg tega so pisna priznanja izročili Alojzu Zadravcu (Beltinci), Ladislavu Fariču in Mirku Čačinoviču (oba Murska Sobota). M. J. gasilske oirmpiade na Finskem. Foto: M. J. »Nas same je presenetilo, da smo na prvi tekmi za pokal GZS v Novem mestu zmagali. To kaže, da se obeta visoka uvrstitev tudi na državnem tekmovanju Vsekakor pričakujemo, da se bomo uvrstili na gasilsko olimpijado, ki bo prihodnje leto v Varaždinu. Prvo nedeljo v letošnjem septembru pa bo v Korovcih že tradicionalno mednarodno gasilsko tekmovanje obmejnih gasilskih društev Avstrije in Slovenije Glavnina gasilske eno- Poletje v beltinski občini Številna prizorišča bodo znova zaživel Občina Beltinci je izdala v nakladi poletnih prireditev, ki bodo od junija do o nih naseljih beltinske občine. S tem želijo V' Zvrstile se bodo namreč številne zabavne, sp* turistične in etnološke prireditve. ^|t Začelo se je že v soboto v Gančanih. kjer so ' ^4 p* društvo, kulrurno-umetniško društvo in krajevni rali otvoritev pohodne poti. Ta konec tedna P 111 pohod na Bedenik, 20 junija pa bo v Lipi že tradi*- 1 turnir v malem nogometu. Tega dne bodo v1'° no kolonijo z naslovom Izak, ki bo trajala teden t Ob koncu meseca bo v Beltincih osrednja p državnosti, v Dokležovju pa bodo pripravili slo prostovoljnega gasilskega društva w v Začetek julija bo v znamenju Ciglarskih Krumplove noči v Lipi, ze 3- julija pa bo uu J ||i;u. . skimi čolni med Ižakovci in Melinci 10- julij*PrJ ", gasilci 80-letnico delovanja, 18 julija pa bodo^ ^v?',)-' prosfavili obletnico in izvedli tradicionalnote ’ rfl"*' brsko puško z naslovom Občan strelja. 25- F'1 ■ začel 34- mednarodni folklorni festival 1 Tudi v avgustu ne bo manjkalo prireditev. V do 8 avgusta Bujraški dnevi, teden dni kasneje P reditev ob obletnici smrti Štefana Kuharja. 1* proslave ob občinskem prazniku ter kolesariebl^^^^! g.o-beltinske občine. Dva dm kasneje pa bo ob srečanje pomurskih upokojencev. Do konca J,r;nc še festivalcek mladih ustvarjalcev v Lipovcih, N skupnosti v Melincih, večer pri starem mlinu in Ika Bizjaka v Beltincih. Skratka, vsak bo lahko na > Peka peciva V Dobrovniku so odprli nove prostore M H1 domačiji Renate Neubauer S tem se v mlad* ° £ ’ ■ liko obeta od turizma in turistične ponudbe in r ^1’’ rižem resnično postane ena vodilnih p’n ohranja tradicija, hkrati pa identiteta • iLoh , nih madžarsko-prekniurskih jedeh Slovesnosti ležUi tudi župan Občine Dobrovnik Marjan |(Udi ■ . .Jdy občine in krajevne skupnosti Zbralo se je ve j p0 djctnico, ki je bila v Dobrovniku in okolici ; , krajšem kulturnem programu, kt ga je popest , rt F P lajša hči Žanet slovesno predala namenu pf°*’ ^0 vidno vlogo igrali tudi znani slastni dobrovni , vpraševanja že toliko, da se peka resnično l11 IZ NAŠIH KRAJEV J f J * f I f V Pincah ima prvo beseda ženska Blizu in daleč od avtoceste ^avasv lendavski občini — . iviiuaV9AI UUbilll, J&rso na referendumu izglasovali samoprispevek ,n 8a lahko '° ne večin^11 Sko’ saJ doma- PriPadniki ■mali ni ’ nww,Wl. tako KkU'vl-Pajetamnao-Nas pa je k:,i dc ^uii«rCr kakšne pro-rabila "Aliena JA« preše. 11 da ie na čelu ^’^“P^hka- Ma-S?c'( Ttr |rt0 Ma8da J^nda^1'0 °?ravlia že Sprav^ ' rUgi niso 7^j. .■ ' ■llx hi prevzeli «,S1,C ^Upn"''n'am’ tZ^zavi P11I'J|i ona hL'"n uveden sa-shirali 1 In kaj so K t i dku vaško-gasilskega doma, tako da imajo lahko v njem prireditve, volitve, sestanke in druge aktivnosti. Lani so začeli obnavljati mrliško vežico tn urejati pokopališče. Letos bi radi vse to končali. Te dni naj bi na občini v Lendavi sprejeli tudi odločitev glede kanalizacije: ali bodo za Pince zgradili ločeno biološko Magoa Jaklin, predsednica KS Pince: »Župana sem že opozorila...» postorili medtem, ko jih vodi ženska, ter kaj nameravajo postoriti v prihodnje? Boj s hudourniki in druge naloge Skoraj vsako leto so imeli dosti dela in skrbi s hudourniki, ki so jim poškodovali ceste, ki vodijo v gorice, tako da so bili nekateri odseki občasno neprevozni. Del ceste, Obmejno ulico, so uspeli asfaltirati Medtem so skoraj končali tudi dela vprizi- ^lirski * upokojenci o aktualnih vprašanjih željni interes je povezovanje pokra' n „ i" 'khtI\ fl'uPoko- ______________ pogovor o riž i’a'hvptašanjih delova u, društev upokojen hu'L'*'* '° 4™*«*' i. ,so sc udcUždi upcdtoienskVh člani skupščine H * »fKgOTntd ^'intrskib upoteru.*'1 ,r, /Ptič ki je med dru-tako razvitega jt, '* 1,11 m sodelovanja, kot "'"'V' m nikjer drugje ancev % Navedel je samo primera soboškega društva upokojencev, ki se povezuje z Madžari, in ljutomerskega, ki ima že utečene stike z Medžimurjem, »Lahko se pohvalimo z dejavnostmi na različnih področjih. Zelo razvejena je tudi literarna dejavnost. V Pomurju imamo okrog 50 piscev iz upokojenskih vrst, naši slikarji pa so vključeni v LIKOS. Želimo izdati svoj zbornik Pripravljamo prvo razstavo pomurskih upokojenih slikarjev, ki bo od 20. septembra do 30. okto- u. -k -um, ludi na Stari Gori pripravili »tovariško« SS*? d?°na članic in članov Območnega združenja « ''"■'n -' 1^41 v - obudili tudi spomin na prvi transport iz- i ’ okupatorji nasilno odpeljali proti Varaždinu ‘ Sqi-i hkih >n : "^n> istega leta so okupatorjevi policisti ' ' '' obniočju nove žrtve predvsem iz napre-ti6s. " seri^ " naPredne duhovnike,trgovce, uradnike, čla-k M,,, niknij n^0li vn’111 domov. Na vse to in druga grozodej-■ b' ;r rIf 'nEostia a Še pred srečanjem na Stari Gori so se 4 •v ■>ul1 pri Sv- Junj ob Ščavnici, kjer so pripra■ 511 '° M tuni S0 natopili učenci in Mešani pevski zbor Jako-razstavo. 0. B. V čistilno napravo ali nas bodo priključili na čistilno napravo v Čentibi Ta naložba sicer ni vključena v referendumski program, za katerega plačujejo samoprispevek, ampak se bo treba dogovoriti o plačevanju posebej. »Župana lendavske občine sem že opozorila, da se promet na cesti skozi vas zaradi mejnega prehoda Pince - Tornyszentmiklos stalno povečuje, zato je nujna zgraditev pločnika vsaj na eni strani, razen če bodo kmalu zgradili avtocesto, ki jo na madžarski strani počasi že končujejo.« V letošnjem načrtu imajo poleg že omenjenih nalog tudi ureditev okolice vaško-gasilskega doma, kjer naj bi bil tudi igralni prostor za otroke, obenem pa bi radi obnovili notranjost starega dela doma, če bo dovolj denarja. Čaka jih še obnova starega vaškega zvonika, asfaltiranje nekaterih vaških cest, ureditev izvira pitne vode in še kaj. Besedilo in foto: Jože Graj V Pincah živi okrog 180 prebivalcev. Ponašajo se lahko z dokaj velikim in primerno urejenim vaško-gasilsklm domom. Nekatera dela jih še Čakajo. bra v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru.« V razpravi je bilo izraženo zadovoljstvo s tistimi župani, ki kažejo razumevanje za njihovo dejavnost in se zelo dobro zavedajo, kako pomembni so upokojenci za društveno in družabno življenje ter tudi za izvajanje njihove politike. Prizadevajo si Še povečati članstvo. Čimbolj bodo namreč številčni, tem bolj bodo uspešni, saj so dobro organizirani in marljivi, je bilo med drugim slišati. Veliko so prispevali zlasti k reformi zdravstvenega zavarovanja. Govorili so še o vključevanju v Evropsko unijo in navedli, da so ravno upokojenci sooblikovali zdajšnjo Evropo, kjer je treba še bolj povečati pomen socialne note. Ker je temelji interes v Evropi povezovanje, k temu težijo tudi v upokojenskih vrstah, so na posvetu izpostavili pomurski upokojenci. Milan Jerse Ljutomer: Združenje borcev Njihove pobude Na letošnji volilni skupščini območnega odbora Združenja borcev NOB Ljutomer, ki so jo opravili po končanih zborih v krajih Ljutomer, Mala Nedelja, Radomerje, Stročja vas, Cven, Križevci, Razkrižje in Veržej, so udeleženci z zadovoljstvom ugotovili, da imajo vse štiri občine na območju UE Ljutomer razumevajoč odnos do njihovega delovanja in jim po svojih možnostih zagotavljajo finančno pomoč. Tako so lahko programske naloge in zastavljene cilje domala v celoti uresničili. Bolj zaskrbljeni pa so s povezovanjem in aktivnim sodelovanjem s sorodnimi organizacijami - Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Združen jem slovenskih častnikov, Društvom upokojencev in Društvom izgnancev. Tudi s pridobivanjem novih članov ne morejo biti povsem zadovoljni V letu 2002 je bilo sprejetih 42 novincev, v obdobju od lani do danes pa le 24 novih članov Skupno Šteje organizacija 232 članov. Na skupščini so za častnega člana imenovali Franja Štebiha iz Ljutomera. V programu dela pa so zapisali, da bodo še naprej vztrajali pri že predlaganem, da občina Ljutomer razglasi Park prvega slovenskega tabora za spomenik državnega pomena, saj se je na tem prostoru pred 134 leti zahtevala enotna in samostojna Slovenija. Druga pobuda občini pa je, da se 1 junij določi za spominski dan. Tega dne leta 1941 so se sestali rodoljubi pri Babičevih na Cvenu in se odločili za organiziran odpor proti okupatorju. Na skupščini je bil izvoljen 10-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor. V novem mandatu bo združenju predsedoval Ivo Šumak. N. Š. J5 Tudi takšne akcije so pomembne Nova iskrica upanja za Andreja Osnovno šolo Miška Kranjca Velika Polana obiskuje tudi učenec Andrej Strnad, ki ima težave z gibanjem. Da bi mu olajšali bivanje in učenje v šoli, so organizirali akcijo Z roko v roki. Sprejemanje drugačnosti, strpnost, pomoč takrat, ko jo najbolj potrebuješ, so se dotaknili tudi učencev in delavcev osnovne šok. Andreju je sedaj v šoli veliko lažje in lepše. Foto: M. H. Obrnili so se na različne naslove in jih zaprosili za pomoč, da bi lahko kupili terapevtsko mizico in stolček za lažje delo v šoli in njegov optimalni razvoj. Njihovemu klicu so se odzvali Občina Velika Polana, Zavarovalnica Triglav, Karitas Velika Polana, Karitas Črenšovci in podjetje GMT Murska Sobota, učenci OŠ Velika Polana pa so prav tako del izkupička od novoletnega sejma namenili za nakup potrebnih pripomočkov za Andreja. »Zadovoljen pa je tudi Andrej, ki se dobro počuti in se skupaj s starši ter kolektivom OŠ Miška Kranjca Velika Polana iskreno zahvaljuje vsem, ki so prisluhnili njegovim potrebam ter mu vlili novo upanje in vero v življenje, ki je prav zaradi naših drobnih dejanj lahko tudi lepo in prijetno,« je ob koncu uspešne akcije povedala ravnateljica velikopolanske šole Marija Horvat J. G. Gasilske aktivnosti Krog Gasilci iz Kroga so si več let prizadevali, da bi dobili sodobnejše vozilo z opremo. Končno vse to imajo. Naložba jih je stala blizu 10 milijonov tolarjev. Na priložnostni slovesnosti so se zbrali skoraj 120 gasilcev in številni domačini Slavnostni govornik je bil poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf, ob novi pridobitvi pa sta PGD Krog čestitala tudi predsednik slovenskih gasilcev Ernest Ebry in predsednik GZ M. Sobota Štefan Barbarič. Vozilo je blagoslovil prodekan Župnije M. Sobota Martin Horvat. J. Ž. Bunčani V okvira praznika občine Veržej so v Bunčanih predali namenu dograjen in obnovljen vaško-gasilski dom. Trak so prerezali župan Drago Legen, predsednik gasilskega društva Anton Petovar in društveni tajnik Slavko Petovar Naložba je znašala blizu 12 milijonov tolarjev Tako so tudi kar najbolj slovesno proslavili 100-letnico PGD Bunčani. J. Ž Stavešinci V PGD Stavešinci je vključen vsak četrti domačin. Med njimi jih je tudi precej mladih. Minulo nedeljo so razvili mladinski gasilski prapor Pripravili so tudi mladinsko gasilsko tekmovanje za območje občine Gornja Radgona. Sodelovalo je 19 desetin. Pri pionirkah je zmagala ekipa iz Negove, pri mladinkah so bile najboljše gasilke iz Spodnje Ščavnice, pri mladincih pa je zmagala desetina iz Podgorja. F. KI. Renkovcl Renkovski gasilci so uredili ob vaško-gasilskem domu pokrit prostor in v njem razstavili staro ročno brizgalno na konjsko vprego z letnico 1889. J. Ž. Razkrižje Z novimi pridobitvami se ponaša tudi PGD Razkrižje. Gre za reševalni gumijast čoln in društveni prapor. Na slovesnosti, ki so jo pripravili prejšnjo nedeljo, je bil slavnostni govornik predsednik GZ Ljutomer Franc JurŠa, blagoslovitev pa je opravil domači župnik Marijan Rola. Na prireditvi so našteli okrog 150 uniformiranih gasilcev iz okoliških krajev v Sloveniji in na Hrvaškem. J. Ž. Nemčavci Gasilska zveza Murska Sobota je pripravila v Nemčavcih srečanje gasilskih veteranov, katerega se je udeležilo okrog 50 nekdanjih aktivnih gasilcev. Pozdravila sta jih predsednik zveze Štefan Barbarič in poveljnik CZ Murska Sobota Stanislav Wolf. J. Ž. Vaneča Dokaz, da so gasilci na VaneČi med najaktivnejšimi v svojem okolju, je tudi nedavno razvitje novega društvenega prapora. Krasi ga 14 trakov in kar 102 žebljička. Prapor je razvil predsednik domače krajevne skupnosti Aleksander Sočič. Na prireditvi so podelili tudi simbolične zahvale. Pa še to: vaneški gasilci so leta 1997 namenu predali avtocisterno, lani novo kombinirano orodno vozilo, prihodnje leto pa bodo počastili 80-Jetnico delovanja Pohvalijo se lahko tudi z lepo urejenim gasilskim domom, novim pročeljem na njem ter novimi garažami. A. G. 16 REPORTAŽA 10. junij 2004 - VE0 Med čebelarji v akciji Dnevi akacije Čebele pomirjajo pred spanjem Čebelarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo. Pri vseh čebelarjih je opaziti veliko ljubezen in strast do te dejavnosti, čeprav se eni z njo ukvarjajo bolj v proizvodne namene, drugi pa bolj ljubiteljsko. V dneh okrog minulega konca tedna je bilo v Prekmurju še posebno živahno, saj je naše območje izredno bogato z akacijo, ki sedaj medi, kot pravijo čebelarji in spuščajo čebele na pašo. Najin prvi postanek je bii ob gozdičku med Mlajtinci in Ivanci. Stanko Cafuta iz Apač na Dravskem polju dela 32 let, torej že od šolskih let, pri Janko Pislaku, največjem čebelarju v Sloveniji, k ima približno 2500 panjev in se veliko ukvarja tudi z vzrejo matic. Ker je bilo ravno slabo vreme, so bile čebele zelo napadalne. To nama je priznal tudi Stanko: »Ponavadi sploh ne nosim mrežastega klobuka, danes pa sem si ga moral nadeti, ker so hude kot vrag. Ko se pripravlja k nevihti, so čebele zelo divje.« Potem nama na kratko opiše pridobivanje matičnega mlečka: »Notri imamo celo proizvodnjo Tu nas dela šest ljudi, dva delata družine’, eden jemlje ven matični mleček, ena presaja ... Vsak tretji dan pridemo na isto stojišče.« Tako lahko gredo kamorkoli po Sloveniji, vendar le na območja, ki imajo ustrezno zdravniško spričevalo. Pa tudi med čebelarji poteka vse po dogovoru. domači naredijo razpored, kamor lahko gredo čebelarji z drugih območij. »Saj kakšnih pet ali šest let sploh nismo vozili sem, ker je večinoma vsako leto Stanko Cafuta s satom M Ena »ame jtrv N združuj« 7 čatscpisov i vseh kooctrv SJOvpnJj«1 OCcičA* w*W^XMK,»J odSapa »KBj oglas sr pop-:»•<*<» ogl«M. sprshodflij a« po »Vtntn m naj vM Mvduino k**ov»*J cglaii' p« malih ogu»m M nlko« Al Wk> Uko udobne Zvonko Novak uživa med svojimi čebelami. M.Si VsesMventki portal mahh »glascv pozeblo. Sedaj pa zjutraj pridemo in gremo zvečer domov,« pravi Stanko. Letos je zelo dobro leto. Vendar je treba ujeti pravi trenutek: »Akacija medi kakšnih pet, šest dni, potem pa je konec« Po toliko letih izkušenj ga piki čebel ne motijo več: »Večkrat so me pičile čebele, včasih tudi po 50,60 na dan. Ampak če nisi alergičen, ni nevarnosti. Če pa si, je druga pesem. Zadnjič se je en Čebelar komaj rešil v avto, tako hudo so ga Čebele - pridne proizvajalke naravnega zdravila napadle.« Matični mleček se bo uporabil kot zdravilo, tudi proti rakastim obolenjem. Zvonku Novaku, sicer Foko-včanu, ki sedaj živi v Selu, se že na daleč vidi, da med svojimi čebelami uživa Njegov tovornjak s panji je postavljen blizu mejne stražnice v Prosenjakovcih, zunaj je Čudovit sončen »Poglejte, to je matični mleček.« dan, čebele se mirno vračajo s paše: »Tukaj sem že kakih 10 dni. Veste, kakšen pomirjajoč občutek je to, ko si v naravi med čebelami. Včasih ko grem na Pohorje, v tovornjaku tudi prespim. Zvok čebel pred spanjem izredno pomirja« Zvonko mirno vleče cigareto, v mrzli vodi si hladi pločevinko piva in tudi sam deluje zelo pomirjujoče: »S čebelarstvom se ukvarjam že dvajset let Včasih mi pomaga žena, včasih me obiščejo prijatelji, tako da sem res s srcem v tem poslu.« Tudi on se strinja, da je letos dobro leto: »Letos je bilo vlažno vreme in to je zelo dobro. Ni pa rekordno leto. Le-to je bilo pred kakimi petimi ali šestimi leti.« Meni, da bo skupno nabral okrog dve to- ni medu. Večino^ dexu, vedno ve .» tudi domači bolj /jv«Jar>" na medu in Žalosti gale •' j, murju skoraj n čebelarjev, ato r len za vso SLoven-J0' čebelarjev. T fotona plese * Kaj je lepšega kot biti vsak dan v naravi? V ozadju so akacije pri Prosenjakovcih. Src« t rktihinjo „ llF nil '".U? prir«* z pm*1"' -k«11 > ‘ Ja* risa"'1 vnag^1"' ' -4 KRONIKA 17 Planinšec ovadil Gyorkosevo Pravniški četrtkov Petek namu- n»nVn7en|t Proti obtože- «nJec ^5®« Da»ijel Pia-»C*0) na ščetko i^mi21°eitev :r''''Tkri ^*za^C- ^asq Pomanj- " ^iiša- ■ ' ' 2agovorov . Preostalih obdo-^oi ' -llie >e bo nada- Phr . '’Unija, Gydrkosevi oči- tal, da je prisostvovala pričanju Alena Robarja, tedaj še anonimne priče (senat je odločil, da bo Robar na sojenju zaslišan javno, op. p), kjer je Robar dejal, da za pričanje ni dobil nobenega denarja, čeprav menda obstajajo dokazi, da je bil podkupljen. Tako naj bi tožilstvo vedelo, da Robar laže, vendar ni ukrepalo. Na tej laži naj bi celo zgradilo obtožnico, je zatrdil Planinšec. Slednji je Gyorkosevo kazensko ovadil zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela. Proti njej je vložil tudi zasebno tožbo. Za izločitev tožilke se je zavzel tudi Hojnikov zagovornik Bukovnik, ki ji je očital, da krši red dela sodišča. Gybrkbseva je odgovorila, da izločitev tožilca po novih določilih Zakona o kazenskih postopkih ni več mogoča. Zahtevala je tudi, da se Planinšca denarno kaznuje, saj gre po njenem za namerno zavlačevanje postopka. Sodni senat pod vodstvom Branka Palatina je zahtevo za izločitev tožilke zavrgel, kot argument za to so navedli, da senat nikakor ne sme dovoliti zavlačevanja. Planinšca niso denarno kaznovali, so mu pa izrekli zadnje opozorilo. Obramba je na koncu četrtkove obravnave predložila nove dokazne predloge. Zahtevajo ponovno pričanje domnevne anonimne priče Maria Krivokapiča, od katerega naj bi policija in tožilstvo izsilila izjave. Zaslišali naj bi tudi do zdaj štiri neznane priče, ki bi lahko ponudile alibi Dragu Hojniku. Vsi obtoženi zahtevajo tudi poligrafsko testiranje. Zagovornik Branka Puca je med drugim zahteval, da preverijo izpiske s Pučevega mobilnega telefona, saj naj bi obstajal sum, da so ponarejeni. Peter Grdinič, zagovornik Nevena Koludroviča, pa je sodišču predložil videoposnetek Koludrovičevega pričanja pod hipnozo. Odvetniki obtoženih prav tako zahtevajo od notranjega ministrstva uradne zapise o Alanu Robarju. O novih dokaznih predlogih obrambe bo do naslednje obravnave odločil sodni senat. A, B. POR^NAVAj STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmane iel^StevilwS080 1314 P*liMio Usodni dan mojega 1* pri ^.12 ,'Tkaterem je "jhal noči s 3. S-, n'"'1"" se uresničile ^'^^'raž.bmo->^oln?Ndr"’ebratB v / ° V Ormožu- Še’ k . niJ pride k me- Viepojedelp pravila hra' ° >liš0 j 'kff )e Pustil .. n Požgan radio. F S3! To *r*"OZANOVO Ormož ^1 41 M n Čez nekaj časa sem šla za njim, a ga m bilo več doma, saj je šel na Puščo. Potem so prišli policisti. Brata ni bilo doma, pred vrati pa sta stala S. in V. z otroki. Bilo mi je jasno, da so policijo poklicali oni. Vprašala sem, kaj je narobe. Povedala sta, da je bil pri njunih vratih B, s sekiro in grozil, da bo ubil otroka Jaz vem, da to ni res, ker je bil prej pri meni, nato pa je šel na Puščo. Nato je B. prišel s Pušče in vprašal, kaj se dogaja. Vmes sta S. in V. začela govoriti in kričati, da je danes naš zadnji dan in da nas bodo ubili. Poleg tega sta žalila mojega moža in brata, da sta nora in da je prav, da sta bila v Ormožu Med prepirom, ko so bili tam Še poli-cisti" je S. vzel mobitel in začel klicati svoje ljudi. Govoril je, da naj pripeljejo bombe, ker bo danes Milanova oziroma Dandova družina umrla. Moj mož je bil ta čas doma in je zaslišal kričanje ter videl policijski avto, zato je prišel na Kranjčevo 13. S. je proti njemu vrgel kamen. Nato se je vse umirilo in mi smo šli nazaj na Kra- moža njčevo 17. Sedli smo za mizo in jaz sem skuhala kavo. B. je povedal, da je verjetno pozabil odprta vrata. Vzel je ključ in z možem sta šla pogledat. Do hiše nista prišla, ker so ju čakali zunaj. Zadnje, kar sem slišala od moža, je bilo to, zakaj ste vsi proti meni, pustite me, da obračunava midva s S., saj nikomur nisem nič dolžan in nikomur nisem nič storil ter da naj pustijo njegovo družino pri miru. Jaz sem šla tja Mene so udarili s kotom. Nato so se vsi zapodili proti njemu. Prišel je sin D. in rekel, da so očeta poškropili v oči s sprejem, nato je obležal in so ga začeli brcati. Poleg tega so ga večkrat zabodli z nožem. Potem je hčerka mene in B. pote- gnila v hišo. Zaklenili smo se. Oni so silili v hišo. Grozno je bilo gledati, kaj se je dogajalo potem. Vedno me bo bolelo, ker nismo mogli pomagati. Slišali smo moževe glasne krike. Nato so ga odvlekli na kraj, kjer je umrl. Bil je porezan po čelu, očeh, nosu, po vsem telesu Zadnji udarec je bil s sekiro. Imel jo je zasajeno v hrbet. Nato so se želeli še z avtom zapeljati prek njega Vse to je naredilo deset ljudi. Poleg jih je bilo še več, a oni so bili glavni. Njegov brat §. in žena M. sta vse to gledala. Š. ne more imeti čiste vesti. Povedala bom, da je bilo vse to načrtovano in plačano, pa naj me toži. Zdaj, ko so svoje dosegli, bi me lahko pustili na miru. Zdaj, ko nimam več moža in otroci očeta, mi je vsak dan težak. Vsi ga pogrešamo. Zelo nam je hudo. Družina umorjenega Milana Baranje Teden umirjanja hitrosti Policisti so med tednom umirjanja hitrosti ustavili 2774 vozil, ki so 312-krat prekoračila hitrost, od rega 298-krat v naselju in 14-krat zunaj naselja. Izrekli so 5 opozoril, 276 denarnih kazni in 5 predlogov sodniku za prekrške. Rekord tedna umirjanja hitrosti je 114 km/h. A. B, KRISTALNO ČISTA od 3. do 19. 6. 2004 Z novimi modeli vgradnih rn samostojnih pomivalnih strojev bo vata posoda brezhibno oprana in vsakič kot nova! Prihranili boste čas in energijo. Pri nakupu izbranih modelov samostojnih in vgradnih pomivalnih strojev blagovnih znamk: Whirlpool, Electrolux, Zanussi, AEG, BOSCH, Siemens in Candy vam bomo od 3. do 19. junija priznali 10-odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa n‘a 12 obrokov! Pridite v trgovski center: MERKURDOM, Plese 1, Murska Sobota, tel.. 02 530 26 30. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Zgodilo se je... Med 1. in 8. junijem se je zgodilo na pomurskih cestah 48 prometnih nesreč, v katerih se je 1 oseba hudo in 10 lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 36-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 11-krat na javnih krajih in 25-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 48, med njimi 25 tatvin, 6 vlomov, 9 poškodovanj tuje stvari, 3 ogrožanja varnosti, 2 ponarejanji, grožnja, preprečitev uradnega dejanja uradni osebi in povzročitev lahke telesne poškodbe. Na mejnih prehodih so zavrnili 21 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Oče pretepal hčerko Policisti so v nedeljo obravnavali moškega, ki je doma pretepal svojo hčerko in ji grozil z ubojem. Med postopkom so mu odvzeli puško in 150 nabojev. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo. Ni kronike brez kolesarjev Deževno sobotno popoldne je bilo usodno za kolesarja v Černe-iavcih, saj je zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zadel ob pločnik in padel. Hudo ranjenega so prepeljali v soboško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. »Krepak« varnostnik 1. junija je v Puconcih Šest žensk preprečilo uradno dejanje uradni osebi, v tem primeru gre za varnostnika, s tem da so mu grozile, medtem ko so kradle in mu tako onemogočale opraviti delo, za katerega je pooblaščen oziroma naučen (če smo mi njegovi nadrejeni, bi ga nemudoma poslali na dodatna usposabljanja, op. p). Pertoča V lepi gorički vasici je ženska, ki je prosjačila po hišah, izkoristila nepazljivost lastnikov in ukradla 5000 tolarjev in 100 evrov. Pri tem jo je zalotil gospodar, vendar mu je ženska ušla v gozd. Žal ne poznamo njene identitete in ali se je že vrnila iz gozda... Ženski nategnili prodajalca Na bencinskem servisu v Gornji Radgoni sta dve ženski želeli zamenjati 700 evrov, ko pa jima je prodajalec izročil 160.000 tolarjev, sta se premislili. Prodajalec jima je vrnil 700 evrov, ženski njemu tolarje, vendar sta ga vmes zamotili in od celotne vsote pobrali 55.000 tolarjev ter odšli neznano kam. Gradili bodo Z dvorišča gornjeradgonskega podjetja so nepridipravi najprej odstranili žično ograjo in nato odpeljali več gradbene mehanizacije, med drugim vibracijsko ploščo, žabico, mešalec, samokolnice in žago za asfalt. Skupna vrednost neupravičeno prilaščene mehanizacije je dva milijona petsto tisoč tolarjev. Nočni pohod razbijačev Sobotna noč ima svojo moč. Tako se je nekaj oseb (verjetno opogumljenih z določeno količino alkohola, op p.) najprej zneslo nad štirimi poslovnimi objekti, na katerih so razbili šipe, nato še nad osebnim avtomobilom, s katerega so odtrgali brisalce in vzvratna ogledala, nato so zvili nosilni drog obcestnega ogledala, ie-to so odnesli s sabo, s sabo pa so vzeli tudi avtomobilski prednji plastični odbijač z registrsko tablico. Kam je šla paprika Minulo nedeljo in ponedeljek so neznanci na njivah v Mlajtin-cih in Noršincih izpulili 360 sadik paprike ter jih odnesli s sabo. Komentar: mogoče je. da je k temu kaznivemu dejanju pripeljalo nenehno opozarjanje, da Pomurci živimo nezdravo in da je čas za spremembo naše prehrane. A. B. Nevarna zgodba policista kolesarja Da na policiste pri njihovem delu preži veliko nevarnosti, priča naslednja zgodba policista, ki svoje naloge opravlja s pomočjo kolesa. Le-ta je pri kršitvi cestnoprometnih predpisov zalotil 36-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je s svojimi vozniškimi sposob nostmi ogrožal varnost drugih udeležencev v prometu. Ko je obravnavo prekrška prevzela druga patrulja, je kršitelj z avtom zapeljal proti policistu na kolesu, ki se je moral umakniti. Kršitelj je nato pobegnil in pri tem še enkrat zapeljal proti policistu. Policisti so ga po nekaj minutah ujeli blizu rakičanskega letališča, kjer je zapeljal v jarek (za ta pobeg dajemo kršitelju nezadostno oceno, op. p.). Predlagan bo sodniku za prekrške, kjer bo pojasnil svojo ljubezen do policistov na kolesu, čaka pa ga tudi kazenska ovadba. A. B. Mi Po naših znanih poten. Turistične prireditve Dobrovnik - V petek, 11.6., se bodo začeli dnevi turizma občine Dobrovnik, ki se bodo končali 29- 6. V soboto, 12.6., ob 9 uri se bo začel na igrišču NK Dobrovnik turnir U-10, ob 12. uri pa ulični nogometni turnir. Ob 13. uri se bo v Žitkovcih začelo tekmovanje v odbojki na mivki, ob 18. uri pa bo pri Bukovniškem lezeru začetek teka okoli Bukovniškega jezera za slovenski pokal. V nedeljo, 13 6., ob 8. uri bo pri lovskem domu v Dobrovniku mednarodno tekmovanje z MK-puško in pištolo za pokal SD Jezero. V nedeljo ob 13- uri bo v kulturnem domu v Dobrovniku 4. pere-ciada, ob 17. uri pa podelitev priznanj 8. društvenega ocenjevanja vin. Murska Sobota - Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote organizira v soboto, 12. 6., tradicionalni nočni pohod na Bedenik. Pohod se bo začel ob 17. uri pred soboškim gradom. Lendava - Razvojni center Lendava organizira od 14. do 19 6. delavnico na temo Motivacija udeležencev za pripravo lastnega marketinškega koncepta za majhna turistična podjetja in turistično dopolnilno dejavnost na kmetijah. S seminarjem želijo motivirati udeležence za bolj sistematičen pristop k marketingu v turizmu. GOSTIŠČEMA, osvezisce Z vašimi glasovi do naj gostišča osvežišča Glasovnica tudi za naj natakarja in natakarico Otvoritev sprehajaIno-učne poti Fazanerija Kilometer in pol sprehoda z inf or macijami o gozdu Samo tisti bo lahko šel brez skrbi skozi živ- ljenje, ki se zaveda pripadnosti celoti. A. Adler Vestnik ■ redakcija, tel. št.: 02 534 80 17, bbp@p-inf.si Venera, agencija za trženje, tel. št.; 02 534 80 15 venera@p-inf,si f GOSTIŠČE V v ! i osvezisce j PRIJAVNICA ' Prijavljam gostinski lokal: I Predlagam ga za naslednjo ocenitev (obkrožite, v čem je najboljši): 1. Gostišče s prijazno postrežbo 2. Gostilna s oonudbo prekmurske in prleške hrane 3. Estetsko opremljen gostinski lokal Naslov prijavitelja (če želi sodelovati pri končnem žrebanju): I Čeprav smo v do- u D N 1 sedanjih akcijah ‘SŠ- ugotovili, da ima- 2So mo ljudje precej različne kriterije 'v-4c---glede tega, kakšno naj bi bilo idealno gostišče, ki bi bilo privlačno tako za domače kot tuje goste, pa obstaja neki skupni kriterij, da mora biti gostišče primerno urejeno, s prijazno postrežbo, kakovostno kulinariko (hrana in pijača) ter ponudbi ustrezno ceno. Tako v tokratni številki Vestnika začenjamo akcijo Gostišče osvežišče 2004, v kateri boste vi, bralke in bralci Vestnika, odločali o tem, kateri gostinski lokal v Pomurju se vam po vseh teh kriterijih ali samo nekaterih od njih zdi najboljši, skratka, na glasovnico napišite ime gostinskega lokala, v katerem se zares prijetno počutite. S tako akcijo ne želimo le promovirati tistih gostinskih lokalov, ki so lahko za zgled tudi v slovenskem merilu, ampak tudi prispevati k temu, da se v Pomurju dvigne kakovost gostin-sko-turistične ponudbe, kar bo ob vedno večji konkurenci sosednjih okolij v prihodnje čedalje pomembnejše. Že v prejšnjih številkah smo začeli z izbiro naj natakarja in natakarice in dobili smo že izpolnjene glasovnice iz raznih koncev Pomurja, ki jih bomo do konca tega meseca še nekajkrat objavili. Po končanem splošnem glasovanju bomo deset finalistov še posebej predstavili v Vestniku (pet natakarjev in pet natakaric), o katerih boste potem do osrednje prireditve še lahko glasovali. Glasovnica za gostišče osvežišče bo objavljena v tokratni številki Vestnika in Še v naslednjih treh, obenem pa bo ekipa Vestnika, Murskega vala in agencije Venera brez vnaprejšnje napovedi obiskala nekatere med tistimi, ki bodo dobivali največ glasov, in tudi sama izbrala najboljša gostišča, ocenjevala po bo po kriterijih urejenosti, prijaznosti, kulinarike in cen. Seveda je za privlačnost gostinskega lokala pomembna tudi njegova zunanjost z denimo lepo urejeno teraso. Deset finalistov pa bo julija tudi predstavljenih v Vestniku. Osrednja prireditev, na kateri bomo podelili nagrade in razglasili gostišče osvežišče 2004 in naj natakarja in natakarica 2004, bo 14. avgusta v gostišču, ki bo dobilo največ glasov bralk in bralcev Vestnika, in jo bo prenašal tudi Murski val. Na Murskem valu pa bodo julija v radijskih oddajah, ki jih bo vodil Bojan Rajk, predstavljeni tudi drugi finalisti. Lani je dobil naziv gostišče osvežišče 2003 Vinski hram Jeruzalem. Kdo ga bo dobil letos? Glasovnice pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. J. Ga. V murskosoboškem gozdnem parku Fazanerija so odprli urejeno sprehajalno-učno pot Fazanerija. Za ureditev poti, informativne table ob njej in financiranje so poskrbeli Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota in Turistično društvo Murska Sobota. V kulturnem programu, ki so ga pripravili ob otvoritvi in s katerim so počastili tudi teden gozdov, so nastopili šolarji osnovne šole I in IV iz Murske Sobote. Udeleženci prireditve so se tudi sprehodili po nekaj več kot 1500 metrov dolgi poti, ki je makadamska z zdrobljenimi le- Udeleženci so se odpravili po sprehajalno-učni poti, ob kateri so tudi informativne table z informacijami o rastlinskem in živalskem svetu v gozdu. snimi odpadki, ob poti pa so postavili sedem informativnih tabel, na katerih so informacije o gozdu, njegovem rastlinskem in živalskem svetu, gozdnem bontonu in podobno. Pri ureditvi poti je prispevala 2,1 milijona tolarjev Mestna občina Murska Sobota, 170 tisoč tolarjev Turistično društvo Murska Sobota, za izvedbo projekta pa so poskrbeli zaposleni na območni enoti Zavoda za gozdove. O namenu tega projekta sta spregovorila vodja O E Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač in podžupanja občine Murska Sobota Nadja Miloševič. Kovač je povedal, da je ob lesno-proizvod-ni in okoljevarstveni funkciji gozdov danes čedalje pomembnejša njegova socialna funkcija, še posebej to velja za mestne in obmestne gozdne in parkovne površine. Socialne funkcije pa so med drugim rekreacija, turizem, nosolcem, ki so pripravili kulturni program. dobro počutje id «-dnji del soboške^« > rij a je bil že P« vojni razglasen 73 v občinski H'" .'X vedrim na odkupila ie . Še posebej uredim svojima moni cer Nadi Tbrokiz- Po besedah P ^1’ 'h Miloši opozoriti ni ■ - , . da in im«lr ,n ga skrbno^r spravljajo, čfSeb0 prijetno okolje, l dir lahko »P^1' Mestna bo v naslednji ij Se w putur^ S3 orodja vFuanenii' stoži, la p- pred lek #^1 stavljeno, a so ga uničili, in klopi o'1 so izrazili upadih d« « . obiskovalo vedli''r'' ^a/o radi naravo, tistih, ki naravo in ' Odprli pohodno pot pri Gančanih Turistično društvo Sodar iz Gančanovje pripravilo v nedeljo skupaj s kulturnim društvom in krajevno skupnostjo Gančani otvoritev pohodne poti pri Gančanih. Gre za približno šest kilometrov poti, ki se začne na robu vasi in vodi ob travnikih in gozdovih. Po besedah predsednice TD Sodar Ane Bugargreza naravno okolje, kjer je nekoč sicer bilo več travnikov, danes pa je vse bolj spet zaraščeno, vendar pa z zelo bogatim rastlinstvom in živalstvom ob njej in vrsto zanimivostmi, kot je denimo rastišče irisa ter drugega cvetja in starih dreves. Na poti jim je predsednik društva Slavček iz Beltincev predstavil ptice, katerih je v tem okolju kar precej, to pa dokazuje tudi njihovo nenehno petje, ki spremlja popotnika, Ob sprehodu, ki se ga je udeležilo 60 pohodnikov, so tudi nabirali različne poljske cvetlice. V društvu želijo, da bi pohod postal tradicionalen in da bi pot tudi čim bo^je uredili ter vključili v turistično ponudbo kraja. V društvu pa so zbrali tudi že precej starih predmetov, ki so povezani z zgodovino kraja in dejavnostmi, kot so sodarstvo, predelavo koruze, priprava jedi iz koruze, povečuje pa se tudi število članov društva, kijih je sedaj že več kot 50. - J. Ga. JO?* uničujejo- ŠPORT 19 Tiskovna konferenca ŠD NK Mura Bojan Prašnikar novi trener članske ekipe Mikl^b" tr j , 3 I prvoligaš Šinik, Fra 'Uci i„_ Miklaviča na W L Sebastians VoerinT S.d*’ i»te iiodaljsauja. Spomni ’bdijrM.itmi Bojan Pra-*'ku h v.uannega pri Paki 1 nekateri it primc-italijanskim i apellom, soboško bv sezonl j <. 3 fmobk prvoligaš Šinik, Franca Ciferja, Sebastjana Vogrinčiča, Alana Mesariča in Franca Fridla, ki so jim potekle pogodbe. %ni Zadovoljen obraz Bojana Prašnikarja. Foto: Jure Zauneker Namizni tenis Pomurski klubi zadovoljni Pravkar končano 13. dr- , tvropo« mno w velika odgovor-po uspehu. Upam, ob korektnem -ur.)u vseh uspešno in hk-ljubiteljev tli Želim biti makslimd en do ljudi, od katerih podobno. Zakaj sem anHlrndt NK Mura? delati v klubu, -"im muiiv napredovati Sj^raliti nekaj več kot okolju je zagotovo .J'"1 delati Osnovni cilj je -. Nogomet-1 Mura v nadetim; m uk zagotovil M licenco. Naš skup-„ J * drstiti »e s Evropo, in ^^liCiiAci kot ittzul-storili vse, da bi .’’ ^»not Mura sodi. No-teh ndev ni lahka, am- pak sta obe področji zelo zahtevni. Prepričan pa sem, da so ob dobrem razpoloženju in korektnem sodelovanju ti cilji uresničljivi. Z načrtnim delom želim narediti še en korak naprej « Začetek priprav 24. Junija Ker se tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi prične že 1. avgusta, časa za oddih m na pretek. Bojan Prašnikar je povedal, da se bodo priprave na novo sezono začele 24. junija ob 16. uri s predstavitvijo igralskega kadra. »Takrat bodo že znane vse podrobnosti glede kraja pnprav in nasprotnikov v pripravljalnem obdobju.« Ob tej priložnosti je direktor Željko Fundak izrazil veliko zadovoljstvo, da so uspeli pritegniti tako velikega strokovnjaka, kot je Bojan Prašnikar 'Skupaj sva sodelovala vrsto let pri NK Mariboru in v reprezentanci, hkrati pa so se najine poti marsikdaj križale. Tudi jaz si želim, da Muro popeljeva še kako stopnico višje. Pred nami je pomembna naloga, da cimprej izpolnimo finančne kriterije in s tem pridobimo licenco za igranje na evropskih nogometnih igriščih. Do konca leta bomo imeli čas, da uredimo tudi vse infrastrukturne zadeve. Prestopni rok za novo tekmovalno sezono traja do 31. avgusta, prepričan pa sem, da bomo z dobro pripravljeno ekipo uspešno Start ali.« Do takrat bo tudi znano, s kakšno zasedbo bodo igrali. Zaenkrat je jasno, da se poslavljata Sejad Halilovič in Almir Sulejma-novič, radi pa bi obdržali Aleksandra Radosavljeviča, ki ga je v Mursko Soboto posodil ruski »Rezerve so v homogenlzaciji in pripravi ekipe« In kaj meni Prašnikar o igri Mure v minuli tekmovalni sezoni? »Že kot selektor slovenske reprezentance sem v zadnjih dveh letih spremljal dogajanje v 1. slovenski nogometni ligi, zato mi je stvar dokaj jasna. Ker se je ekipa formirala v lanskem prestopnem roku, je imela Mura določene probleme, med prvenstvom pa je prišlo do spremembe tudi na trenerski klopi. Trener Miklavič je proti koncu prvenstva uspel zelo dobro sinhronizirati zadeve. Ravno pri nogometu zadeve nikoli niso dokončne, zato obstajajo različne variante. Seveda želimo narediti v Murini ekipi še kako pozitivno spremembo, zlasti v njeni homogenizaciji. Prav tu in pri pripravi ekipe so Še precejšnje rezerve. Z nekaterimi dobrimi igrami je pokazala, da ima določeno kvaliteto. V vsakem primeru je postavljena dobra osnova za naprej. To pa nikakor ne pomeni, da ne bo prišlo do kakih sprememb. Sicer pa se v prestopnem roku marsikaj dogaja, zato je zdaj še prezgodaj govoriti o novih imenih.« O drugih okrepitvah je za zdaj težko govoriti, čeprav ni pričakovati kakih večjih nakupov. Ali ima Georg Suban v rokavu skritega še kakega aduta, pa bo pokazal čas. Mitja Horvat je bil najboljši v ekipi Kerne. Foto: J. Z. žavno prvenstvo v 1. SNTL se je za prekmurska predstavnika uspešno končalo. Kerna Puconci, ki ima v povprečju eno najstarejših in najbolj izkušenih ekip v ligi, je z drugim mestom ponovila lansko uvrstitev. Pred sezono so na takšno uvrstitev računali le po tihem, vendar so igrali Mitja Horvat, Mirko Unger, Matej Petar ter v drugem delu in končnici še neuničljivi Stefan Kovač zelo dobro brez večjih spodrsljajev. Prav Kovač in Unger sta mnogo mlajšim igralcem dala vedeti, da se bodo morali še veliko naučiti, če ju bodo hoteli premagovati, za Horvata pa je bila to najuspešnejša sezona v ligi. Pucončani imajo tudi veliko podporo lokalne skupnosti in glavnega sponzorja Kerne, saj s svojimi uspešnimi rezultati promovirajo ta mali kraj v Sloveniji in Evropi. Milan JerŠe ^’Ški klub Murska Sobota z novim zagonom Zvečati priljubljenost tenisa >^grtnči „__________ in 'pOnrlr*ln sta' Boris XN^IZakopina’ ^''li Sek “"eni is ^^’bzacijo | X č in Jernej Jakopina v novem vodstvu z jasno določenim načrtom kadrov, ki se bodo v sklopu teniških šol vključili v nadaljnje rekreativno igranje tenisa. Osnovni namen kluba ni stroga tekmovalnost in profesionalnost, zato ker v tem trenutku za to ni možnosti in finančnih sredstev. V sodelovanju z Jakopinovo teniško šolo pa lahko začnemo graditi širšo bazo in nato naredimo selekcije, iz katerih se bodo izkristalizirali določeni perspektivni mladi kadri, katere bi kalne skupnosti (občine, raznih podjetij, sponzorjev ..) lahko »lansirali« v slovenski ali pa tudi malo Širši prostor.« Kdaj Je bila zamenjava v vodstvu kluba? Vogrinčič: »Letos, 5. maja, ko je bila skupščina, je staro vodstvo odstopilo, vodenje pa je prevzelo novo vodstvo « Teniška šola za mlade že deluje? Vogrinčič: »Trenutno delu- jeta dve teniški šoli, Jakopina in Forming, skupno pa ju obiskuje okrog 50 otrok. Teniška šola Jakopina pripravlja tudi določene aktivnosti, ki bodo med počitnicami.« jo širše lo- potem tudi s Sl u *^(1 Če k S°boti in ''n' - . ^‘ ni 1,4 t ■ Vladih Že junija in julija bo na soboških teniških ii Jakopina: »Pripravljamo teniški kamp. Dopoldne bi imeli igranje tenisa, popoldne pa preživeli v plesni Šoli ali se ukvarjali z eno od borilnih veščin. Tukaj ni namen, da bi se otroci učili, ampak da bi spoznali osnove športa in zapolnili svoj prosti čas v počitnicah. Pripravljamo dva takšna kampa, eden bo junija takoj po koncu šole, drugi pa avgusta pred začetkom Šolskega leta, ker so takrat še vsi otroci doma. V tem Času želimo organizirati tudi nekaj turnirjev. Načrtujemo turnir, v katerega bi se vključila vsa podjetja s sedežem v Pomurju. Trenutno se dela projekt, mislim pa, da bo to junija ali julija. Naj se vidi, da se tukaj nekaj dela in da ne gre samo za interno stvar, ampak za zadevo, pomembno za Ekipa Moravskih Toplice Sobote, sicer ena najmiajših v ligi, je z osmim mestom zadovoljili, čeprav je ta uvrstitev najslabša v samostojni Sloveniji. Treba je upoštevati, da so letos igrali brez okrepitve, ki so jo imeli zadnjih treh letih, in to se je moralo poznati pri rezultatih Poleg tega so ekipo pestile poškodbe igralcev, zlasti še v končnici. K temu je treba dodati, da je bil nosilec ekipe najmlajši član, komaj 18-letni Bojan Ropoša, ki je letos prvič zaigral v ligi od začetka do konca in včasih ni zmogel pritiska zaradi odgovornosti, čeprav lahko njegovo prvo kompletno sezono ocenimo kot uspešno Izkušenejša Gregor Kocuvan injure Koščak sta s svojo kvaliteto prispevala velik delež, čeprav so bila pričakovanja večja. Četrti igralec Tomi Ocepek in trije mladinci, ki so zaradi poškodb morali vskočiti v ekipo, pa še niso dovolj dobri za uspešno igranje v ligi. Kot je bilo pričakovati, so se Lendavčani v drugi ligi sprehodili do prvega mesta in uvrstitve v prvoligaško konkurenco, Saša Ignjatovič in Zvonko Plohl sta tudi najuspešnejša igralca v ligi, ker je druščina klubov druge lige za njiju preslaba. Druga ekipa Sobočanov, za katero so igrali mladinci, sicer državni prvaki, je zasedla dobro peto mesto. Od njih si je nabral najmanj porazov v ligi Tim Fridrih, precej več pa Tomaž Roudi in Tonček Ropoša. V tretji ligi so se tudi Ljutomerčani sprehodili do prvega mesta jn uvrstitve med klube druge lige, ker sta bila Miran Solar in Pavlek Puhan najuspešnejša igralca v ligi. Kaj si lahko obetamo od pomurskih klubov v novi sezoni, pa drugič, ko bo končan prestopni rok, ki traja od 15 do 30. junija. Letos ne bo mini prestopnega roka. Tako bo že ob koncu meseca znano, s kakšno zasedbo bodo igrali pomurski predstavniki v novi sezoni. M. U. širšo skupnost.« Vsf kampi bodo tukaj? Jakopina: »Vse bo tukaj, plesna šola pa bo v športnem centru Spartacus.« Vogrinčič: »Otroci bodo imeli tudi možnost kopanja. Cilj teh kampov je, da se otroci zaposlijo za ves dan, tako da bodo starši, ki so v službi, vedeli, da njihovi sinovi in hčerke ne postopajo po ulicah, ampak da so vedno pod varstvom in nadzorom in da se za njih aktivno skrbi « Kakšne posodobitve igrišč ne načrtujete? Vogrinčič: »Ne, osem igrišč je čisto dovolj, kar se tiče potreb. Eno igrišče je tudi s centralnim stadionom in tribunami, tako da obstaja možnost organizacije turnirjev malo višjega ranga. Pogoji in infrastruktura za to so, ampak zaenkrat si vodstvo kluba prizadeva odplačati dolg iz prejšnjega obdobja, organizacija takšnih turnirjev pa zahteva tudi velika finančna sredstva. V tej sezoni smo tako ali tako prepozni za prijave na takšne turnirje, medtem ko v naslednji sezoni nameravamo organizirati s teniško Šolo Jakopina nekaj otroških in mladinskih turnirjev Otrokom, ki trenirajo, želimo dati možnost, da zaigrajo tudi na teh domačih turnirjih, in jim s tem dati prilo- žnost, da zaigrajo še kje drugje.« Starši, ki bodo to brali, lahko še prijavijo svoje otroke v teniško šolo? Jakopina: »Lahko. Najbolje, da pokličejo na mojo številko 031 827 905, vse drugo pa bodo izvedeli po koncu šolskega leta. Javnost bomo obveščali z letaki in prek medijev.« Vogrinčič: »Ambient je krasen Imamo tudi prijeten gostinski lokal, tako da sem mnenja, da se bo dalo povečati priljubljenost tenisa. Ker je bil proračun sprejet že decembra, pričakujemo izdatnejšo pomoč občine naslednje leto, ko bomo tudi uradno predložili naš program dela. Tudi naši člani imajo veliko različnih ugodnosti. Letna članarina za člane je tri tisoč, za članice dva tisoč, za študente tisoč petsto, za otroke in osnovnošolsko mladino pa tisoč tolarjev. Članska izkaznica omogoča 50 odstotkov popusta pri enkratnem vstopu v bazene, fitnes in savne hotela Diana, 30 odstotkov pri nakupu letne vstopnice za soboško kopališče, 50 odstotkov pri fitnes centru Krpan, 20 do 40 odstotkov pri nakupu v Športni trgovini v Cmu-reku v Avstriji, 10 odstotkov v trgovini Gajo šport pri nakupu strun za teniški lopar in 5 odstotkov v trgovini Elan.« — , Tomo Koles 20 ŠPORT 10, junij 2004 - l.MNL Murska Sobota Kema premagala Romo Zadnji 22. krog; Rakičan - Se-grap Makoter 2 :0, Roma - Kema Puconci 2 : 7, Lipa - Apače J : 1, Grad - Goričanka Liv J : 2, Ižakovci - Šalovci 1 :1, Serdica KI. Šinko - Bogojina 2:1. Segrap 22 15 5 2 59:29 50 Roma 22 13 5 4 76:44 44 Rakičan 22 12 6 4 52 : 34 42 Kama 2213 2 7 53:23 41 Serdica 22 12 4 6 45.33 40 Grad 22 9 5 8 41 : 34 32 Apače 22 7 6 9 44 : 45 27 Ižakovci 22 8 311 38:48 27 Bogojina 22 5 512 24:43 20 Šalovci 22 5 512 32:56 20 Goričanka 22 4 612 22:33 18 Lipa 22 3 019 29:93 9 1. MNL Lendava Veterani Turnišča drugi! Zadnji 22. krog; Mostje - Re-nkovci 1 : 0, Dobrovnik - Veterani Turnišče 1 : 2, Nedelica -Olimpija Dolga vas 3 :1, Čentiba - PetišovciS; 1. Tours Kobilje 4: Petišovci 2012 V Turnišče 2010 Čentiba 2011 Mostje 20 11 Panonija 20 9 Renkovci 2010 Polana 20 8 Nedelica 20 8 Dolga vas 20 5 Dobrovnik 20 3 Panonija - Tip 0. 4 4 45 : 20 40 7 3 39 : 22 37 3 6 50 : 35 36 2 7 35 : 27 35 7 4 33:18 34 3 7 39 : 23 33 4 8 31 :20 28 1 11 36:45 25 510 20:48 20 512 25:44 14 2. MNL Murska Sobota Zadnji 18. krog; Slatina - Bra-tonci 3 : 4, Rotunda - ŠD Mo-tvarjevci 2:1, Pušča - Cankova 3 : 0, Gančani - Dokležovje 1:1. Hodoš 16 11 Pušča 1610 Dokležovje 16 9 Gančani 16 9 Slatina 16 7 Cankova 16 8 Brat onci 16 5 Rotunda 16 3 2 3 43:22 35 2 4 27:14 32 3 4 26 18 30 2 5 46:26 29 4 5 31 : 27 25 1 7 27:29 25 011 3038 15 1 12 28 51 10 1. MNL Lendava Zadnji 20. krog: Dolina - Nafta Veterani 2:3, Graničar - Kapca 0:5. Kapca 1611 Žitkovci 16 8 Nafta vet. 16 8 Dolina 16 2 3 2 49 :17 36 5 3 31 20 29 5 3 32 : 27 29 311 20.35 9 1. MNL MS -mladinci Zadnji 22. krog: Lipa - Apače 2:1, Roma - Kema Puconci 1: 11. Grad - Goričanka Liv 8; 2, Ižakovci - Šalovci 2:0, Serdica KI. Šinko - Bogojina 2 : 8, Ra- kičan - Segrap 1 : 0. Rakičan 2219 1 2109:17 58 Kema 2218 0 4 96 : 23 54 Segrap 22 14 2 6108:28 44 Bogojina 22 13 0 9 80 ■ 76 39 Apače 22 11 3 8 88 : 43 36 Grad 22 8 5 9 65:58 29 Ižakovci 22 9 211 57:71 29 Lipa 22 9 112 59'94 28 Goričanka 22 9 112 45 85 28 Šalovci 22 9 013 44 :63 27 Roma 22 4 1 1771 : 160 13 2. MNL MS -mladinci Zadnji 16. krog: Pušča - Sla tina3 :0 b. b. Pušča 8 6 Slatina 8 5 Rotunda 8 4 Cankova 8 4 Gančani 8 0 1 1 36:13 19 1 2 42 :12 16 0 4 30:26 12 0 4 26:30 12 0 8 3:56 0 Šah Sobočani na DP Na regijskem prvenstvu upokojenskih društev v Murski Soboti je prvo mesto zasedlo Dl' Murska Sobota v postavi Režonja. Kos, Glavač in Bolčič. S tem so se uvrstili na državno prvenstvo. Drugi je bil Ljutomer, tretja pa Lendava. M. J. 26. krog 3. SNL vzhod Nafta je prvak Zmagovalno moštvo lendavske Nafte: (čepijo od leve) Peter Gerenčer, Igor Preininger, Borut Gerenčer, Boštjan Tratnjek, Jožef Kokaš, Silvo Bazika, Sebastijan Starovasnik, (stojijo od leve) Jožef Hozjan, Dejan Novak, Sašo Jurovič, Matej Nerneš, Miran Doma, Tomaž Celcar, JurgGonc, Igor Magdič (direktor), Milan Koblencer (trener), Ludvik Gone (manjkajo Danijel Mavriček, Dario Utroša, Peter Pečelin, Bojan Kulčar, Alan Koša in Bojan Horvat). Bakovci - Nafta 1:4 Gledalcev 200, sodnik Partlič (Limbuš), strelci: 0: 1 Utroša (28), 0: 2 P. Gerenčer (47), 0: 3 Koša (75), 0 : 4 P. Gerenčer (77), 1 : 4 Zavec (87). Bakovci: Rantaša, Matušja-blanovec, Jaklin, Zavec, Rebernak, Vogrinčič, K. Kerec (B. Ke-rec), Kreft, Kovač, Davidovski (Donša). Nafta Starovasnik, Hozjan, Doma (Koša), Gone, KokaŠ (Preininger), P. Gerenčer, B. Tratnjek, Utroša (Novak), Mavriček, B. Gerenčer, Celcar. Turnišče - Tišina 1: 3 Gledalcev 200, sodnik Gostenčnik (MB), strelci: 1:0 Sobočan (15), 1; 1 Verban (37), 1: 2Ulen (44), 1: 3 Verban (85) Turnišče: Vuzem, G. Zver (Sta-rčevič), D. Prša, Ftičar, Pucko, R. Zver, R Lutar, B. Lutar, Sobočan, Zlatar, Mlinarič. Tišina: Miličevič, Dettlbach, Vrečič, Šnurer (Horvat), Granfol, Ulen, Gomboc, Verban, Farič, Da. Grah (Kuzma), Hozjan Hotiza - Veržej 2 :8 Gledalcev 150, sodnik Mihelič (Zg. Voličina), strelci: 0 : 1 Sunčič (10), 0 : 2 Kovačec (22). 0 : 3, Sunčič (23), 0 : 4 Kaučič (27), 0 5 Sunčič (51), 0 6 Sunčič (60), 0 : 7 Sunčič (62), 0 ; 8 Puhar (65, 11-m), 1 : 8 Hozjan (70), 2 : 8 ■ Gyerkes (88). Hotiza: Šumenjak, Šooš, Ole-tič, K. Hozjan, Čurin, L Cigan (iz-klj. 41), Tibaut, D Hozjan, Lacko-vič, Ritlop, Žižek. Veržej: R. Hanžekovič, Fras, Košar, Vidmar, Pučko, Rihtarič, Kovačec (Habjanič), Sunčič (Rantaša), Kaučič, A. Hanžekovič (Baiazek), Puhar. Križevci - Odranci 1 : 3 Gledalcev 300, sodnik Rajh (Ptuj), strelci: 0; 1 Gostan (29), 0 ; 2 Zver (57), l: 2 GrkiniČ (61), 1 : 3 Gostan (90). Križevci: Kamnik, Pondelek, Kerčmar, Še bok (izklj. 86), Šker-lak, Horvat, Bencik (Malačič), Šnepf, Grkinič, Pojbič, Kočiš (Lainšček). Odranci: Raduha, J. Borovič, Kreslin, A n to lin (La sl o), D. Borovič, Duh, Jerebic, Erjavec, Zadravec, Gostan, Zver Bistrica - Beltinci 0 : 0 Gledalcev 350, sodnik Ihan (U). Bistrica: Matek, Cigan, Kustec (Šimonka), Žižek, Balažič, Zver, Godina, Kuzma, Biro, Lazar (izklj. 54), Ščerbič (Kocet) Beltinci: Zadravec (Kerman), Duh (Pertoci), Balažič, S. Antolin, M. Horvat, Zlatar, Tkalec, Slana, D. Horvat, C. Antolin, Gruško-vnjak Čarda - Tromejnik 2:4 Gledalcev 150, sodnik Glažar (Ptuj), strelci: 0 : 1 S. Sukič (20), 1:1 Titan (31), 1 :2 Balažič (73), 1 : 3 S. Sukič (77), 2 : 3 Tiran (87), 2 :4 Čontala (92). Čarda: Špilak, Banfi (Gomboc), Kreft, Kerčmar, Čarni, Vi-ckovič, B. Berendijaš, R. Beren-dijaš, Kerec (Cotter), Titan, Gjerek (Horvat). Tromejnik: Zver, Kren (Petek), Balažič, M. Sukič (Emberšič), Bokan, Dravec, Navotnik, Šalamon, S. Sukič, Hajdinjak, Čontala. Črenšovci - Arcont Radgona 1: 2 Gledalcev 200, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelci: 0 : 1 Fajfar (10), 1 : 1 Kavaš (52), 1 : 2 Osojnik (89). Črenšovci: Litrop, Pintarič, Padar (Plej J, G. Horvat, Posavec, Hozjan, Kustec (izklj. 87), Kutoš, Tkalec, Kavaš, D. Horvat. Arcont Radgona: Basarič, Fajfar, S. Štrakl, Meolic, Krajnc, Osojnik, Horvat, A Senekovič, L. Št- rakl, Peterka (Veingerl), Podlesek. Nafta 2618 2 6 64:30 56 Tišina 2617 3 6 57:34 54 Veržej 26 16 3 7 74 32 51 Križevci 26 15 2 9 55:40 47 Beltinci 2612 6 8 39:36 42 Odranci 2612 410 49 ; 41 40 Tromejnik 2611 6 9 50 : 53 39 Bistrica 2611 411 45:36 37 Črenšovci 2610 412 48:44 34 Bakovci 2610 313 38:45 33 Arcont 2610 1 15 34:51 31 Čarda 26 9 314 36:54 30 Hotiza 26 5 417 26:71 19 Turnišče 26 3 1 22 26:73 10 Festival Nogometne šole Primera V petek popoldne je otroška Nogometna šola Primera, ki deluje na območju Upravne enote Lendava, organizirala festival nogometa v Veliki Polani. Več kot sto udeležencev je kljub oblačnemu vremenu poskrbelo, da je bil to pravi dan nogometa in športa nasploh. Poleg varovancev Primere so sodelovali še veterani in člani NK Polana, igralec Mure Feri Cifer, starši otrok ter župana občin Velika Polana in Lendava. Program so popestrili padalci, živa glasba in veliko dobre volje. Feri Cifer je s šolarji in trenerji odigral tekmo proti staršem, vsem udeležencem pa je slovesno predal majico in kapo šole nogometa, v zahvalo pa je podaril Še dres NK Mura, Mladen Dabanovič pa originalni dres z zadnjega svetovnega prvenstva v Koreji in Japonski M. J. Mladi nogometni navdušenci. Foto: J. Z. Ženska nogometna liga Za konec poraz s Krko V zadnjem 20. krogu ženskega državnega prvenstva, kjer igrajo štiri najboljše ekipe iz pr- vega dela za naslov prvakinj, je ekipa Pomurje Len Filovci v gosteh prepričljivo izgubila s favorizirano Krko iz Novega mesta. Končni rezultat je bil kar 7: Iv korist Novomeščank. Te so ob polčasu vodile s 3:0, v drugem delu pa so z lahkoto odpravile s Prekmurkami, za katere je edini zadetek dosegla Mateja Zver. Še izid preostalega srečanja v ligi za prvaka: Senožeti Dol - Domžale 3:2(10). Krka 18 18 0 0 148:9 54 Pomurja 18 10 1 4 92 : 42 40 Senožeti 18 8 010 35:76 24 Domžale 18 7 2 9 45:46 23 Karate Vrstni red lige za Skale ici. VeJesrwnM.^f1 točkami je iz izključen. Mlade Prekmurke prvakinje V zaostalem sreMulf[ ^ državnega pn-'enstW*^ igralke Pomurja Len d® ;.p ni poraz, in sicer v M■ sKrkozl:^^ bila edina strelka M-1" I* vič. Kljub porazu s°^sJ|sJf osvojile naslov 14 tekmah kar 1-enkrat Lep uspeh Pomorci Karate sekcija pri TVD Partizan Ljutomer je pripravila dni turnir, ki se ga je udeležilo v športni dvorani OŠ lva®‘ ’ tekmovalcev iz 31 klubov Avstrije, Hrvaške in Slovenije 1 4 bili tekmovalci iz Prekmurja in Prlekije, med prve tri * kale: malčice: 1. Flisar; ml. deklice: 3 Plavčak, st. deklice.' ■ ’ - kadetinje: 2. Gabor 3. Berden: st. dečki: 1. Kuronja(«‘ ’"'l j Tr»-kadeti; 2. L. Prelog; kadeti. 1. S. Prelog (oba Ljutomer), rič (MS); člani: 2. S. Prelog (Ljutomer): borbe - maki« ■ ; fi deklice - 36 kg: 1. Plavčak; st. deklice - 40 kg; 3- +11 Ji" dinjak,' ml. kadetinje + 50 kg; 3. Hajdinjak, kadetinje + 53 MS) in ŠČavničar (Ljutomer); malčki - 35 kg; 3- Lebar lM*1 'r'T^ (Radenci), + 35 kg: 1 Nemec (Ljutomer); ml. dečki - 30 (Radenci), 3- Peroš in Benko; - 38 kg; 2. Petrijan (vsi MŠL 7 7^I tomer) in Pelci, + 38 kg: 1. Mir (vsi Radenci), 3-dečki - 40 kg: 1. Klemenčič, 3- Časar; - 50 kg: I PrtkoU* „ । Ploj (Radgona), + 50 kg: L Tkalec (Ljutomer); ml- kadeti * (Radenci), + 58 kg; 2. Golubovič (MS), 3. Kuhar i Prelog (Ljutomer); kadeti - 70 kg: 1. S. Prelog, + 70 kg-1 -i/ mer), 3. Moleti (vsi Ljutomer) in Kostne (Radenci), \ < l TrajbariČ, + '5 kg; 3- Žekš (oba MS) in Marin (Ljutomer); ■ P Žekš, 3. TrajbariČ (oba MS), + 75 kg. 2.Vrbnjak (Ljutomer) | Tenis Ternar slavil v dvojic^ V Mariboru je bilo državno prvenstvo za dečke J" Na njem je Beltinčan Tomislav Ternar, član TK Bramk N .:, d*' s Kovačičem zmagal v igri dvojic. Premagala sta P Popovič s 6: 0,6: 2; posamezno, 1. kolo: Ternar -2. kolo, Ternar - Rola 6:4,6; 3 četrtfinale: Ternar 1.6, 2.6. Mali nogomet Pomurska liga 21. kolo: Kupšinci - Černe-iavci 7 : 3, Bulls TMK Črnci -Videm 3:4, Ledava - Old Boys 1: 3, Mister Baby - Kučnica 4 : 2, Meteor - Krajna gost. Metuljček 6 : 10, Mladinec - Lissa Dokležovje 11 : Krajna 21 16 Old Boys 2114 Črnci 21 13 Videm 2113 Ledava 21 9 Černelavci 21 8 Dokležovje 21 9 Meteor 21 8 Kupšinci 21 8 Mladinec 21 3 M. Baby 21 7 1 4 99: 59 49 1 6 81: 50 43 3 5 81 : 45 42 3 5 85 : 53 42 3 9 87 : 82 30 4 9 53 : 58 28 11167:10228 211 75:75 26 013 56: 82 24 01372:10324 212 53:62 23 mzkmn GcrJ^ 25. kolo: 0:3, Domanjg-^^ , 2,Trdkova^e jj 3,CariokeM3fRSrebmi^ vci2:3,l^^' \ ;S: s' 1,1 p 1 :i 6, Dolenci Dolič Domanjševci G. Petrovci Srebrni breg lsyp šalovci Budinci Čftmri Trd kova Nerad novci Markovci Šu linči Stanjevci Dolenci olmn 22'' *2 n 13'0 22 22 22 2? 2Ž 23 8 6 6 6 5 ina hSpinZ^vkate. Mesarič 2, Štiblar; Obal). V ženski konkurenci so prvič osvojile naslov pokalnih prvakinj Slovenije igralke Moravskih Toplic, ki so na domačem ig rišču igrale proti ekipi Triglava 3 ; 3 (Reckova, Horvatova, V Cipo-tova; Rituperjeva, Klemenčičiče-va, U. Cipotova). V povratni tekmi v Predanovcih so igralke Moravskih Toplic premagale Triglav s 4 : 1 (Kučanova 2, Drvaričeva, Horvatova; Kovačičeva) * I p I I ‘''"nnko ■■ ■ ■■ ?hr, 'u^JaSmi. ■ ■ Step^7 mai,l od '■ ctW repre- M. j. F. B. Kolesarstvo Kar 320 kolesarjev maratoncev Z lendavske množične prireditve. Foto: N. J. Športno društvo Dokonča Lendava je organiziralo že tradicionalni 7 kolesarski maraton Slove-nija-Madžarska-Slovenija, na katerem je sodelovalo 320 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške tn Madžarske. Na 20 km dolgo progo se je podalo 54 kolesarjev, na 45 km jih je startalo 108, na 65 km 74, na najdaljšo progo (88 km) pa se je podalo 84 kolesarjev. Omeniti velja, da je bil najstarejši kolesar»79-letni Miroslav Mihec, najmlajši pa 5-letni Ma- tevž Karakatič Hkrati so pripravili pohod po Lendavskih goricah, med katerim so obiskali zanimive zgodovinske in turistične znamenitosti, udeležilo pa se ga je 30 pohodnikov F. H. ’Ch ka- I - tJt Ie zrnagah s . .■■ SalD^ bH <5 Tlav°laoa 11 -enda. "'K, Rj , *T- ^^av, re^nje b0 k pB. Strelstvo Markoja spodbudno pred SP Na 2. kontrolnem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško za sestavo reprezentance za nastop na tekmovanju za svetovni pokal v Milanu, ki je bilo v Ljubljani, je v disciplini 60 leze slavil Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), pri čemer je premagal tudi olimpijca Rajmonda Debevca. Markoja je zadel 593 krogov, za krog je zaostal Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča), s čimer je izpolnil normo, Debevec (Olimpija Ljubljana) pa je zadel 590 krogov. Slednji se je za poraz maščeval, saj je s 1175 krogi prepričljivo zmagal v trostavu Bolje od mednarodne norme je streljal tudi drugouvrščeni Markoja, ki je zadel 1161 krogov, tretji Hreščak pa 1146 Slovenski reprezentanti in nekateri pomurski strelci so nastopili tudi na tekmovanju za pokal občine Krško z zračno puško V tej konkurenci je bil prvi Debevec s 594 krogi, odličen drugi je bil Dušan Ziško (SD Kol omana Flisarja Tišina), 588, tretje mesto je zasedel Hreščak (586), peto pa Markoja (585), toliko je zadel tudi Sestouvrščeni Gorazd Kocbek (SD Janka Jurkoviča). M, J, Končano je bilo rudi slovensko prvenstvo za mladince V zadnjem kolu je Lek premagal Moravske Toplice in Triglav; obe ekipi z enakim rezultatom 15:0. V drugi tekmi pa so Moravske Toplice premagale Triglav s 7 : 2, toda drugi so hokejisti Triglava. Slovenske hokejiste zdaj čaka še končnica državnega prvenstva, kjer bodo igrali na dve zmagi Tonček Gider Ritmična gimnastika Sobočanki prvi v parih Na Vrhniki je bilo državno prvenstvo v programu A-l. Udeležile so se ga tudi mlade predstavnice sekcije za ritmično gimnastiko Društva za športno rekreacijo Murska Sobota s trenerko Anico Djordjevič. Najbolje sta se odrezali kadetinji Julija Geršanov in Sara Kramberger, ki sta v parih zasedli prvo mesto. Med mladinskimi pari sta bili tretji Metka Kisilak in Janja Popovič, šeste pa so bile mladinke v skupinski vaji. M. J. Rogašovski tek za pomurski pokal Pomurski člani štirikrat zmagali Športna zveza Rogašovci je pripravila 1. Rogašovski tek, ki spada v okvir nacionalnih prireditev Slovenija teče za zdravje 2004, hkrati pa šteje za 3 pomurski pokal v rekreativnih tekih. Sodelovalo je 156 tekmovalk in tekmovalcev. Kljub muhastemu vremenu je bil odziv precejšen. Foto: N. J. Zmagovalci v absolutni konkurenci - člani: Branko Lehner (AK Lenart), članice: Andreja Šantl (TS Radenska). Zmagovalci v posameznih kategorijah - člani A (do 19 let): Matjaž Soklič (TS Radenska), člani B (20 do 29 let); Zdenko Klemenčič (TS Radenska), člani C (30 do 39 let): Geza Grabar (Terme 3000), člani D (40 do 49 let): Branko Lehner (AK Lenart), člani E (50 do 59 let): Bojan Bojkov (Kamnik), člani F (60 let in več): Franc Fajfar (NM) Članice A (do 29 let): Vesna Alpner (Zarja Elektronika), članice B (30 do 39 let); Andreja Šantl (TS Radenska), članice C (40 do 49 let): Irena Cerovič (AK Ormož). Pri dečkih in deklicah so zmagali: Tilen Štraus (OŠ JI MS) in Jagoda Nikita Lazar v skupini od 1. do 3 razreda, Marko Roškar (TS Radenska) in Laura Kozic (Stanjevci) od 4 do 6. razreda ter Matej Fujs (OŠ Puconci) in Petra Kučan (G. Petrovci) od 7. do 9. razreda. Zmagovalca med občani sta Boris Sever in Ines Ošlaj (oba od Sv. Jurija pri Rogašovcih). Milan Jerše. Atletika Romanova pokalna zmagovalka V Novi Gorici je bil finale za pokal Slovenije v atletiki. Sodelovala je tudi naša rojakinja Sonja Roman, sicer članica AK Maribor 98, ki je prepričljivo zmagala v teku na 800 metrov s časom 2:03,88. Vsekakor spodbuden rezultat pred nadaljevanjem atletske sezone. Med predstavniki AK Pomurje - PDU se je najbolje odrezala Karmen Grnjak, ki je bila s 165 cm v skoku v višino četrta. Sedmi sta bili Tinajures na 200 m (25,86) in ženska štafeta 4 x J 00 m s Časom 50,08, Gregor Kranjec pa 12. v teku na 200 m (22,89). M. J. Šah Visoka zmaga v derbiju V interligi, kjer sodelujejo slovenska, madžarska in hrvaška moštva, so člani ŠD Radenska Pomgrad tz Murske Sobote doma dosegli zelo pomembno in visoko zmago s 5,5 : 2,5 proti vodilni ekipi Hala-dasa iz Szombathelyja. Za Sobočane so zmagali Štefan Cigan (z žensko velemojstrico Lakosevo), Boris Kovač (z Ruckom), Mitja Kovač in Coklin, remizirali pa Miran Zupe (z MM Kovacsem), Tomislav Gruškovnjak (z MM Kissem) in Jernej Buzeti. Uspeh so z rezultatom 2,5:1,5 dopolnili mladinci oz. kadeti. Za Sobočane sta točki osvojila Denis Gjuran in Aleš Lazar, remiziral pa je Grega Nerat Kljub porazu še vedno vodijo Madžari pred Sobočani, v mladinsko-kadetski ligi pa je vrstni red obraten. Zadnji krog interlige bo 20 junija v soboškem hotelu Diana. Štefan Cigan (levo spredaj) in Boris Kovač (za njim) sta dosegla pomembni zmagi. Foto: M. J. Dodajmo še, da je na kadetskem turnirju za junij v Murski Soboti nastopilo kar 29 mladih šahistov. Po 9 kolih švicarskega sistema je slavil Grega Nerat z 8 točkami pred Matejem Titanom, 7, Adrianom Gombocem in Urošem Markojo, po 6,5, Domen Serec in David Gri-lec pa sta zbrala po 6 točk. Milan Jerše 22 MULARIJA 10. junij 2004 - VK» V gosteh pri tržaških Slovencih V okviru projekta Comenius smo obiskali slovensko Šolo v Trstu. Tja smo odpotovali Lucija, Iris, Maša in jaz v spremstvu učiteljic in pomočnika ravnatelja. Naše gostiteljice, Francesca, Tina. Neža in Patricija, so bile na tekmovanju, zato so nas sprejele njihove prijateljice. Veliko vsega mi je razkazala Barbara, ki meje sprejela namesto Fran-cesce. Z njeno mamo smo si ogledali Kras na italijanski strani, Zvečer smo se sprehajali po Trstu ob obali valovitega morja. Videla sem tudi amfiteater, kjer še vedno prirejajo predstave. Za konec meje Barbara povabila v najboljšo slaščičarno v Trstu. V šolo smo se pripeljale z avtobusom. Tam jih kar mrgoli. V šoli Mi plešemo... Vsako srečo prihaja v dvojezični vrtec v Prosenjakovcih učitelj plesa Gyun bacsi iz Madžarske. Otroci ga komaj čakajo. Naučil nas je zeve- liko zanimivih plesov. Plešejo veliki in majhni otroci pa tudi vzgojiteljice. Najlepše vaje Danes smo imeli najlepše gasilske vaje. Zakaj? Stric Leon, šofer gasilskega avta, je prišel h gasilskemu domu ravno takrat, ko smo imeli vajo mi, pionirska desetina PGD Dolnja Bistrica. Ker je ves dan deževalo, smo se zbrali samo Saša, Melani, Romana, Denis in jaz. Šofer nam je razkazal vso opremo v avtomobilu in pojasnil, za kaj se uporablja. Ko smo si vse ogledali od znotraj m od zunaj, je prišlo tisto najlepše - stric nas je odpeljal na sladoled v Črenšovce. Bilo je res super’ Matej Polanič Pionirji PGD Dolnja Bistrica se večkrat srečamo na gasilskih vajah. Včasih nas pride premalo, da bi lahko vadili in se pripravljali na tekmovanje. Takrat se pogovarjamo, vadimo predajo štafete, preskakujemo navidezne ovire idr. Učimo se tudi osnov, kijih mora poznati vsak gasilec. Letos smo imeli skupaj z mladinci svoj občni zbor. Vodili smo ga sami. Med gosti je bil tudi naš gasilski veteran stric Žabota. Po občnem zboru smo imeli zabavo v gostišču Fortuna, kjer nas je obiskal poveljnik Gasilskega poveljstva občine Črenšovci Dušan Utroša. Bito je zelo lepo. Mamice nas kregajo, ker pridemo z gasilskih vaj mokri in blatni. Mi pa se vseeno radi poškropimo, ko vadimo z vedrovko. Denis Čolnik, OŠ P. Voranca Bistrica sem se spoznala z njenimi sošolkami in počakala, daje prišla Francesca. Tam pri njih imajo učenci pouk vedno v eni učilnici, zato se selijo učitelji. Tudi pouk traja dlje kakor pri nas. Ena šolska ura traja triinpetdeset minut. Moram še dodati, da ta šola ni takšna kot naša, saj je z glasbeno usmeritvijo, tako da mora vsak učenec igrati na kak instrument. Lahko izbirajo med flavto, klavirjem, kitaro in violino. V tem razredu je večina igrala kitaro. Francescina družina je italijanskega rodu, tako da sem se lahko slovensko pogovarjala samo z njo, njeno mlajšo sestro in njeno babico, ki je živela nekaj časa v občini Opčine, kjer seje tudi naučila slovenščino. Najprej smo bili pri pouku. nato pa so se predstavile šole. Naši učitelji so dejali, da smo se me odlično odrezale, saj so kar cveteli od ponosa. Popoldne smo hodile po raznih cerkvah in gradu, nazadnje pa uživale v nakupovalnem centru. Nas je kar vleklo k obali, kjer smo se fotografirale in se poskušale okopati v morju, vendar smo raje ostale pri namakanju nog. Težko smo se poslovile, vendar ne za vedno. Med počitnicami pridemo v Trst, tamkajšnja dekleta pa v Lendavo. Zelo sem se navezala na Francesco in njeno mlajšo sestrico Roberto. Ob dobri glasbi smo potovali proti domu. Vsi so takoj hoteli izvedeti, kako je v Italiji. Tihana Rob, 7. b/S, dopisni krožek, Dvojezična osnovna šola I Lendava Pozdravljena, Slovenija! Dolgoletna želja gornjese-niških osnovnošolcev se je uresničila! Mesec maj je Čas šolskih izletov in potovanj. Tako je bilo tudi na naši šoli. Namen naše poti je bilo spoznavanje matične domovine, ogled znamenitosti Slovenije. Vse to, o čemer smo se pogovarjali pri šolskih urah, brali v knjigah ali videli na slikah ali videu, videti v živo, nam je uspelo! Hvala za to vsem tistim, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri uresničitvi oziroma pripravi tega izleta. Vsi dobro vemo, da večdnevno potovanje veliko stane, zato posebej hvala našim organizacijam in ljudem, ki so nas denarno podprli. S prošnjo smo se obrnili na Državno slovensko samoupravo, Zvezo Slovencev na Madžarskem, manjšinski samoupravi na Gornjem in Dolnjem Se niku, Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem in Generalni konzulat Republike Slovenije. Pomagali so nam še Pomurske mlekarne in tudi naši prijateljski šoli v Sloveniji -OŠ III Murska Sobota in OŠ Kuzma. Hvala tudi njim. 26. maja zgodaj zjutraj smo se odpravili proti mejnemu prehodu Gornji Senik - Martinje. Večina učencev je bila prvič zdoma za več dni, zato je razumljivo, da so bili tudi starši zelo vznemirjeni. Skozi Prekmurje in Štajersko smo se peljali na Gorenjsko. Med potjo smo občudovali lepo pokrajino, ponovili vse naše dosedanje znanje o Sloveniji, od naših vodnikov pa smo izvedeli še veliko novega in zanimivega. V vasi Vrba, v Prešernovi rojstni hiši, smo si ogledali muzej, obiskali smo cerkev sv. Marka, sedeli smo Pred kratkim je malčke vrtca in šolarje 1. razreda na Pertoči obiskal reševalec R Opisal jim je naloge in dolžnosti, ki jih morajo opravljati reševalci. Pokazal jim je vso por za dajanje prve pomoči. Otroci so bili najbolj navdušeni nad reševalnim vozilom, ki p3ji# ogledali tudi od znotraj. Reševalec Robert pa je vsakemu otroku podaril »brizgalko«, PBl' je »zaigral« še na sireno. Spominska fotografija, ki je nastala pri predjamskem gradu. pod staro lipo sredi vasi, okrog katere je 16 kamnov. To je bil prostor za posvetovanje vaških modrecev. Občudovali smo Bled, sprehajali smo se ob jezeru In s pletnjo smo se peljali na otok, v cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer nas je že čakal „zvon želja«. Vsi smo si zaželeli nekaj lepega, ampak o tem se ne sme govoriti! Ura je bila že osem, ko smo prispeli v turistično naselje Pivka. Po okusni večerji smo odkril! naše bungalove. Drugi dan nas je Čakalo morje zobalo. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Po ogledu sečoveljskih solin in muzeja solinarstva smo v Portorožu sedli na ladjo in se peljali na panoramsko vožnjo ob slovenski obali. Ustavili smo se v Piranu, kjer smo se po obisku akvarija sprehajali po mestu in šli do cerkve sv. Jurija, od koder je čudovit razgled na mesto. Potem pa v morje, Čeprav je bila voda 18 stopinj Celzija. Tretji dan smo si ogledali Po-stonjsko jamo in grad. Bilo je nepozabno. Ugotovili smo, da je tri dni premalo za spoznavanje lepot Slovenije. Po kosilu smo se odpravili proti Ljubljani. V slovenskem parlamentu so nas prijazno sprejeli. Fotografirali smo se na Prešernovem trgu ob pesnikovem spomeniku. Čas je hitro minil, treba se je bilo peljati proti domu. Veliko vsega smo videli in veliko vsega lepega smo doživeli skupaj z našimi učenci. Hvala tudi staršem, ki so nam zaupali. V imenu učencev In učiteljev lldlko Dončec Treiber, OŠ Gornji Senik Bi/i sm‘< Naš cilj je b'10^ ^ije" siovnega muzeja ,-ent»* Slovenske hiše Ob sedmih zju^P.^^ rali na šolskem d x skupaj z učitelji na bnem avtobusu. ' bljane je bila na, kakor se tudi avtobus, P°ln hucrežev.'^' ’ . ni zmanjkalo-° smo prispeli do '" staje- Pm Ogledaiismosiga ,;-nah. Je nacionalni* ; voslovno, znans goško vsebino, > starejša inanstvena'" razstave obsegal0' ir leontološko zbir _ venskih nnjd'*'-sponat, skoraj -mamuta 20.000 iet. ‘ gt-gv miv tudi 84 cent' n i skelet, sta nov let. Ena v je zbirka mine ( Zoisa, ki so r^^ šnji ^^l**1* njihovi nek zbirke ^.^1* I različne nacm ■ |aD,nf' ...... barja in gozda . alpski, bana^^^'^ rani. Muzej ^.n . zbirko ptič, P 3, stja različnih r v , vem nadstropl .rt # vitrini oziraj' tljivosti za sv ■ .^0*' rajo biti pojih.vrazs^^if-^j? jih lahk° in sliko- Raz*j rke lesa. odPrUu slavnostne leta 1831- b ■ smdll 'e ito9' hiše e« eksperimen n^ein^ ' tako. dajlh sami °D’'\|3n|Ue*t' šen ogled P m-10. junij 2004 NA SCENI 23 in navade pomurskih maturantov Vaše pesmi Slovenske nageljne so zamenjale navijaške piščali । Maturami in tudi dijaki so razvili predvsem pa opazen spekter id ut različnih priložnostih. ^Ittnu MjUlj hude v oči slavje Poparkih in luksih, ki postaja del protokola. Pozablja-da imamo bogato dediščino ^tenavad ni-jinraniov. ki smo jo , tadniih desetletjih zamenjali z ,?u®lno in slišno močnejšimi Prav o tej bogati dediščini ’’'eniltlh maturantov, ki naj bi YstalaneUčrpen vir lepih navad, IhsfiBucrski gimnaziji sprego-n Etnolog dr. Janez Bogataj. To t * a« paint ni, Ja bi se morali prctelduM. pravi. so bil- ti običaji izrazita - ° ^’’inuljskegi življenja, v 60. in ku prt^nic£J stoletja pa so se j httie iMimnvni je prenašati na k*tdnie šole, b, pa m bilo prav, Bogataj saj bi si morale C' svojo vsebino. 1 laškem krstu se s šego prehoda iz 13-stoletla' maturantske plese so imeli pred ^^an^anjS od učiteljev in šole, nikjer pa ni podatkov, kdaj je posta P J -,e folklore .""’gostila mlade raziskovalce Slovenije eAU« S najboljšim pod^ ?ove '• ^d-nu na Gt™"*’*''1 "" na Gimnaziji i 1« pokih ni W1' ^"tski Soboti četrto d*' "' mladih raziskoval- Slovenite. Sre-''k. . 'r,"iirtwnalno poteka v Mu-^''ii >"1'' '^gantzira pa ga regio-w Cinično kulturo " ’»rti 'ki 'c N1® pobudnik, k h ^^nošolici predstavijo srečanju. Ob Uti P«’ mlatil raziskoval Miz vse Slovenije, ki ?%dib na regijskih "’'t te* atiih raziskovalcev. Le-"km■ > uvrstilo kar 155 ki« nkuPa’pa ’e sedemsto. iriev število u 'hmi-.w*kn leto so boljše Letuš se je srečanja 11 ^venskih »snu* ndt MwgjSr naloge *> C področij, in m tata. maitmauka. Inv?'''I117okolja, ’š'Mi.. jezit, m književnost, t/' ^u^’a zgodovina, etno-. ? ' psihologija, kemija in jv^li ’^ormatika. Mladi ra-predstavili m 1 Pred strokovnimi ko- sprejema novince. Beseda krst se vsesplošno napačno uporablja. Pri krstu gre samo za sprejem novorojenca v občestvo kristjanov. Pohvalil je ljutomersko gimnazijo, ki ima v prvem letniku uraden sprejem »fazanov«, in predlagal, da pripravijo razpis za najustreznejšo besedo za zamenjavo »krsta«, saj »slovenski jezik ponuja bogato zakladnico sočnih izrazov za krst«. Oblačilna podoba: od frakov do majic »Matura je travma, največji šov pa je okoli obleke Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes.« Nekdo je v 19. stoletju zapisal: »Šele v 7. šoli (danes 3. letnik) se je smelo plesati, pred in po maturi, maturantje pa so nosili cilindre. Bili so kaj marcialne postave - bradati, vitki in polni srčne kulture « In gimnazijski maturantje so bili nekoč slovesno opravljeni. Običajno se je nosila temna obleka, frak, cilindri, pri dekletih pa sonč- misijami, ki so jih sestavljali strokovnjaki s posameznih področij. Na koncu so najboljšim razdelili zlate, srebrne in bronaste sove ter priznanja. »Na koncu je bilo najtežje razdeliti sove po barvah, saj so bile naloge vse po vrsti dobre in je bilo v njih vloženega veliko dela, raziskav, anket in proučevanj,« smo lahko izvedeli na srečanju Ampak na koncu je vendarle treba razdeliti naloge valne naloge pridobimo. Udeleziti se tekmovanja ni kartam. uuoro napisan naioeo »nn praviti na zagovor, jasno in suvereno zagovarjati svoje delo in na koncu se je včasih treba sonč i tudistem, da naloga ni ocenjena po raziskovalčevih pričakovanjih. Tudi zato je sodeloS pogumno dejanje, česar so sposobni samo najboljši. In s tega stališča b, si vsi tekmovalci ozira ma mladi raziskovalci zaslužili posebno sovo za pogum. c 0 ro Dr. Janez Bogataj: Danes maturantje nosijo majice in delajo trušč s piščalkami, nekoč pa so nosili obleke in nageljne, žal je bogata tradicija razvodenela. Nihče ne trdi, da bi se morali vračati y preteklost, naj je preteklost neizčrpen vir, na katerem se lahko gradi. niki. Fantovske obraze so krasili zametki brade in brkov Obvezni del je bilo tudi fotografiranje dijakov in profesorjev. Danes so te fotografije prvovrstni dokument o spreminjanju oblačilnega videza. Konec šolanja so proslavili z valeto -slavnostno večerjo s slavnostnim programom Beseda valeta izvira iz latinske besede in pomeni srečno Med vojnama velike spremembe Med prvo in drugo svetovno je število ritualov naraslo. V tem času se uveljavi predaja ključev, ki po drugi svetovni vojni prerase v prodajo. Najpr.ej se je predajalo ključe od stranišča, saj je bil to že od nekdaj prostot največjih skrivnosti, tam se je kadilo, prepisovalo in počelo še kaj. Kasneje se je predajal ključ od razreda in Šole. Lahko da je šlo za resničen ali namišljen ključ, velikokrat predimenzioniran. Maturantje so se najprej sprehodili po Šoli in potem še po mestu. V sprevod so vključili avto, če je bilo mogoče še konje na tiste najboljše in na tiste, ki imajo manjše pomanjkljivosti. Vse pa so dobre, to so mladi dokazali že na regijskih tekmovanjih. Napisati raziskovalno nalogo, pomeni naučiti se misliti, zbrati lastite misli in določene podatke, to pa pomeni naučiti se metodičnega dela. Zato je tudi tema raziskovalne naloge manj pomembna kot izkušnja, ki si jo z izdelavo razisko- in voz. Včasih so nosili ključ, v zadnjem času pa še enko, zemljevid, trikotnik, šestilo, ki spominjajo na pasijon v smislu nošenja orodij mučeništva. Med vojnama se je spreminjal tudi videz maturantov, dijaki so nosili črne ali temne obleke, ki so si jih pogosto sposodili od staršev. Obvezni so bili tudi cilindri ali polcilindri ter rdeči in beli nageljni. Vse to je potem razvodenelo, nageljne pa so nadomestile piščali »Prav nagelj je bil tipičen za slovenske maturantov. Žal jih danes ni več,« razlaga. Pokopavanje šole In »čveka« Maturantski plesi so bili v času karnevala, po koncu božiča do pepelnične srede. Še prej pa je bilo nujno opraviti Še plesne tečaje. Nekoč so dijakinje hodile na ples z gardedamami, ki so preprečevale, da bi se dijaki približali svojim simpatijam. Pesem Gaudeamus igi-tur, ki se poje še danes, je v bistvu stara srednjeveška spokorniška pesem, ki po jedru izvira iz 13. stoletja, v slovenščino pa jo je prevedel Sovre. V okviru maturantskih ritualov ima zelo pomembno mesto tudi pokopavanje šole in čveka Izobesijo se osmrtnice, ob slovesu od šole in pouka pa se velikokrat tudi humorno poigrajo s profesorji in njihovimi značilnostmi. Mnogi to označijo za žaljivo, vendar morajo biti tudi profesorji pripravljeni sprejeti kritiko. Od 70. let naprej se vedno bolj stopnjujeta tudi hrup in trušč, pri čemer se uporablja vse, kar imajo navijaške skupine. Bogata tradicija se je kljub svoji trajnosti in stabilnosti v zadnjih letih razko-rojila, maturanti pa želijo na različne način zbujati pozornost. To jim tudi uspeva. Vendar na svoj način. Me prav zanima, katera generacija maturantov bo tako pogumna, da se bo po ulicah sprehodila v oblekah in z nageljni. A.Nana Rituper Rodež »Prihodnje leto bo peto srečanje mladih raziskovalcev po vrsti, v tem času smo si organizatorji nabrali veliko izkušenj, ki jih bomo uporabili za nekatere vsebinske spremembe in popravke pri nadaljnjih srečanjih,« je povedal doc. dr. Mitja Slavinec, predsednik organizacijskega odbora srečanja. Hkrati tudi skrbi za strokovno delo komisij, ki so sestavljene iz različnih strokovnjakov, tudi doktorjev znanosti z različnih institucij in fakultet iz vse Slovenije. A.Nana Rituper Rodež Za študente 1.122 novih postelj šolski minister dr. Slavko Gaber in rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger sta z izvajalci del že podpisala pogodbe za izgradnjo treh študentskih domov v Ljubljani in enega Mariboru, in sicer Študentskega doma Litostroj, nadomestno gradnjo Študentskega doma in prostorov Fakultete za družbene vede, Študentskega doma Potočnikova v Ljubljani in Študentskega doma B v Mariboru. S temi domovi bi do decembra 2005 oziroma januarja 2006 pridobili 1.122 novih postelj, od tega 869 v Ljubljani in 253 v Mariboru. Projekt je vreden nekaj več kot devet milijard tolarjev. V Študentskem domu Litostroj bi pridobili 406 študentskih postelj in 70 parkirnih mest v objektu in 130 zunaj njega. Zgrajen naj bi bil do decembra 2005. V objektu za nadomestno gradnjo študentskega doma in prostorov Fakultete za družbene vede je predvidenih 243 študentskih postelj in 10 predavalnic, od tega dve večji. Tudi tu naj bi bila dela predvidoma končana do decembra 2005. V študentskega domu Potočnikova Ljubljana pa bodo pridobili 220 ležišč in 110 parkir nih mest v objektu Dom pa naj bi bil dokončan do januarja 2006. Podpisana je tudi pogodba za najem s postopnim odkupom nepremičnine študentski dom B v Mariboru. Gre za objekt z 253 ležišči in 49 parkirnimi mesti v objektu ter 80 zunaj njega Z izgradnjo študentskega doma B v Mariboru, ki bo predvidoma dograjen poleti 2005, in z izgradnjo študentskega doma na Lentu, ki jev zaključni fazi, bo za Maribor v celoti uresničen Projekt prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti. Z izgradnjo treh domov v Ljubljani pa bo omenjeni projekt ure- sničen 70-odstotno. A. Nana Rltuper Rodež Moj ded več ne kosi Toplih julijskih noči trava še vedno diši in tudi ded moj oživi, čeprav že dolgo v grobu spi. Ob ranem svitu, ko sonce ni še vstalo, je za neštetimi redi tisoč travic padlo. Še vidim deda, kako kosi in z roko briše rosno čelo si, da, še preden se zdani, dokončal bo delo. In jaz, dekletce bosonogo, tekala sem med pokošeno travo, spletala iz rožic venček. Ah, lepi časi! Ni več takih dni. In drobne cvetke travnih bilk postale polne so skrbi. Moj ded več ne kosi, ostale pa so junijske noči. Štefka Bohar Lipa Kraj bivanja je tam, kjer srce tvoje korenine ima, kjer najdeš srečo, radost in veselje, žalost, solze in trpljenje. Lepo mesto našel si boš, kjer sreče radosti deležen boš, kjer srce večno srečno tarn bo in ljubezni dalo ti bo. Pa vendar srce dalje hiti, sveta spoznati si močno želi, a v svetu ljubezni prave te ni, ki si doma deležen je ti. Srce pa spet veselo bo, ko se v domači kraj vrnilo bo, srcu povedal po tihem boš, da v Lipi za vedno ostal boš. Tadej Jerebic Vaša čustva Panika! Manj kot mesec dni je do takrat, ko se bodo vrata šole zaprla za dva meseca. Na vrsti bodo spet dolgo pričakovane počitnice. In ta čas že razmišljaš samo o tem, kje, kako in s kom jih boš preživel Vse lepo in prav, da o tern sanjariš, če imaš dobre ocene, problem pa se pojavi, če so ti sedaj na koncu ostali »neporavnani računi« oz. negativne ocene pri kakšnem predmetu in ti grozi popravni izpit. Prvo »pravilo« je, da naj te ne zagrabi panika, saj lahko ta mesec storiš še vse potrebno, le Če boš v to vložil trud, pokazal voljo in predvsem verjel vase Če se predmeti'e) lahko naučiš sam, kar naravnost h knjigam. Učiš se lahko tudi s sošolcem ali prijateljem, v veliko pomoč ti bo tudi, če greš k profesorju, ki te predmet poučuje, in ga prosiš za razlago. Verjemi mi, da ti bo z veseljem pomagal. Tako. Upam, da sem ti vlila vsaj malo volje za še nekaj tednov pred koncem pouka. In verjemi, da ti bo uspelo. Jaz verjamem. Jasmina 24 DOBRO JE VEDETI 10. junij 2004-VESTNA Svet digitalnih tehnologij Tiskalniki in črnila (1) Nekateri uporabniki se pritožujejo nad ne do konca porabljeno kartušo, čeprav nas tiskalnik obvesti, da je zmanjkalo črnila. Natančne specifikacije je težko najti, vendar pa testi kažejo, da večina proizvajalcev v glavnem izpolni navedene številke glede količine tiskanja z eno kartušo. Uporabniki se bojijo, da njihov tiskalnik izpiše sporočilo o potrebni zamenjavi črnila veliko prej, preden se dejansko porabi To je s cenovnega stališča tudi razumljivo, saj črnilo nikakor ni poceni. Ceno bi glede na težo lahko primerjali celo z dobrim kaviarjem. Originalno črnilo, še posebno barvno, lahko ob večji uporabi kar hitro preseže ceno tiskalnika že v prvem letu uporabe Posebno nadležno je to pri tistih tiskalnikih, ki prenehajo delovati, ko nivo črnila pade pod določeno mejo (nekateri tiskalniki Epson in HP). Podjetja pravijo, da s tem ščitijo uporabnika, saj bi lahko nadaljnje tiskanje v takšnem primeru poškodovalo tiskalnik in povzročilo poslabšanje kakovosti izpisa. Precej proizvajalcev tiskalnikov niti noče dajati izjav glede uporabne količine v njihovih kartušah Zaradi vseh navedenih težav in pritožb so v IPL-laboratoriju tehnološkega inštituta v Rochesteru opravili test tiskalnikov petih večjih proizvajalcev. Na testu so bili Canon i850, Dell A490, Epson Stylus C84, HP Deskjet 6122 in Lexmark Z65 Color. Predvsem pri Epsonu in Canonu se je vzbudil sum, da hitro prenehata tiskati Pri Epsonu je bilo to pri ostanku 20 % črnila v posodici, pri Canonu pa pri 10 %. Canon po svojih navedbah poskuša doseči tiskanje, dokler ne ostane v posodici le 6 % črnila. Epson rega podatka ne navaja. Drugi tiskalniki na testu so opozorili na majhno količino črnila, vendar so še naprej delovali. V splošnem je test pokazal, da vsi proizvajalci, ki navajajo podatke o količini uporabnega črnila, malo zaostajajo za svojimi številkami pri črni barvi. Izjema je Canon, ki je te številke presegel. Skupaj z Epsonom in HP-jem pa je tudi presegel navedbe glede uporabne količine barvnega črnila. Epsonove posodice s črnilom imajo čip, ki beleži porabo črnila in ob določenem nivoju obvesti gonilnik, ki nato ustavi nadaljnje tiskanje, dokler ne zamenjamo posodice z novo. Canonovi tiskalniki uporabljajo optični senzor za določanje nivoja črnila, tako da lahko tiskamo še po opozorilu o majhni količini Črnila Tiskalne glave na tiskalnikih Deli, HP in Lexmark so na posodicah, zato tiskanje po opozorilu ne more ogroziti tiskalnika. Pri Epsonu in Canonu so tiskalne glave na tiskalniku. Proizvajalca opozarjata, da lahko povzroči tiskanje po opozorilu ali celo tiskanje s prazno posodico črnila zračne mehurčke v tiskalni glavi in s tem drage poškodbe Podobno kot Epson tudi nekateri HP-tiskalniki uporabljajo tehnologijo pametnega čipa in tako onemogočijo tiskanje po opozorilu o vsebnosti črnila. Mag. Matej Gombošl Riž, okusen in zdrav Zahodni strokovnjaki so prepričani, da se lahko Azijci za svoje zdravje zahvalijo prav uživanju riža. V sto gramih riža (337 kcal) je sedem gramov rastlinskih beljakovin, 0,4 grama maščob, 80 gramov ogljikovih hidratov in en gram vlaknin Riž, ki je bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in rastlinskimi proteini ter reven z maščobami, je tudi bogat vir vitaminov (zlasti skupine B) in mineralov. .Ameriški inštitut za raziskave rakavih obolenj pa je sporočil, da se je riž v raziskavah in poskusih izkazal tudi kot učinkovito preventivno živilo proti raku Obenem je riž tudi nasiten. Srednje velika porcija, okrog 80 gramov riža, ima le 280 kalorij. K energetski vrednosti riževih jedi prispevajo predvsem priloge (porcija rižote ima od 400 do 600 kalorij). Pomembno je tudi, ker riž ne vsebuje glutena, na katerega so mnogi alergični. Hkrati je riž tudi prijetnega okusa in lahko prebavljiv. Riževo sluz in juho priporočajo pri driskah in težavah s prebavili Riž cenijo športniki, študentom, ki nameravajo po kosilu študirati, pa priporočajo krožnik zelenjavne rižote in kozarec mleka ali sadnega soka. POMURSKE L E K A R 1X1 E www.pomurske-iekarne.si 1 r razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravila in prometna varnost Avtogeni trening V Sloveniji glede na določbe Zakona o varnosti cestnega prometa voznik ne sme voziti ali začeti voziti vozila v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola, mamil, psi-hoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih substanc, ki zmanjšajo njegovo sposobnost za varno vožnjo. V ta namen morajo biti zdravila ustrezno označena. Oznake previdnostnih ukrepov pri zdravilih. ki vsebujejo narkotične in psihotropne snovi (paragrafiki, trigoniki), določi Urad Republike Slovenije za zdravila ob izdaji dovoljenja za promet. Oznake so: - trigonik, relativna prepoved upravljanja vozil - prazen tri kotnik v barvi teksta - trigonik, absolutna prepoved upravljanja vozil - poln trikotnik v rdeči barvi - mamilo, znak v barvi teksta (§) Omenjene oznake najdemo na zunanjem ovoju (škatlici) zdravila. Vsako zdravilo mora ime- Živite s seboj in ne mimo sebe Takoj opazimo tistega, ki živi iskreno do sebe. To izžareva z vsem svojim bitjem v vsakem trenutku. Sijaj izvira iz čudovitega občutka celovitosti in izpolnjenosti, ki je posledica zvestobe samemu sebi v mislih, čustvih, hotenjih in dejanjih. So dnevi, ko iz nas privrejo malodušje, tesnoba, potrtost, nezadovoljstvo s samim seboj in svojim življenjem ... Ti občutki nas pogosto preplavijo ob turobnih dnevih, ko ni sončne svetlobe, in se zato v nas zmanjša raven serotina v krvi. Intenzivnost in trdoživost takšnih občutkov se stopnjuje s trajanjem deževnih, meglenih, pustih dni. Nemalokrat kronična utrujenost, malodušje, notranja potrtost in izguba delovne vneme izvirajo tudi iz nezdrave prehrane, ki bi organizmu morala zagotoviti vse potrebne snovi za nemoteno delovanje. Stresni ali bolje rečeno pretresljivi dogodki (smrt v družini, bolezen, izguba zaposlitve...) so zaznamovali vsakega od nas. Ker je vsakdo od nas diamant zase, se je vsakdo na takšen dogodek različno odzval; eni so objokovali situacijo in iz nje težko izšli, drugi so jo enostavno sprejeli. Takšni občutki pa se nemalokrat pojavijo tudi, ko ugotovimo, da se naša pričakovanja o življenju bistveno razlikujejo od resničnosti, ki jo živimo Da obvladamo svoje negativne občutke, ki se nam porajajo, se moramo ustaviti, življenje sprejeti takšno, kot je, in ga živeti brez nenehnega stremljenja, da ga po vsej sili spremenimo. Kot pravi Andreja Paljevec, »ezoterični vedež Astro novic«, imamo v primeru, da naše predstave o življenju niso ubrane z resničnostjo, Štiri možnosti: - lahko vztrajamo pri svoji predstavi in nenehno godrnjamo ter nergamo, - lahko uvidimo, kako se dogodki razpletajo, in jih čimprej sprejmemo takšne, kot so, - poskušamo spremeniti tok dogodkov in spremenimo svoje ti tudi priloženo navodilo za uporabo, ki vsebuje poglavje Vpliv na upravljanje vozil in strojev, v katerem je naveden vpliv zdravila na psihofizične sposobnosti. Na psihofizične sposobnosti vplivajo predvsem zdravila z delovanjem na osrednje živčevje: - pomirjevala, - antidepresivi, - n evro lep ti ki, - uspavala, - nekatera močnejša zdravila proti bolečinam, - zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni, demence, epilepsije Pozornost ni odveč pri nekaterih drugih zdravilih - Pri določenih zdravilih, ki znižajo zvišan krvni tlak, predvsem na začetku zdravljenja. - Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni lahko povzročijo hiter padec sladkorja v krvi in tako vplivajo na sposobnost koncentracije. - Kapljice in mazila za oko lahko pojmovanje tega, kar bi se po našem mnenju moralo zgoditi, - lahko pa spremenimo svojo predstavo in jo približamo resničnosti. In zakaj sta nujen razmislek o sebi in začetek določenih aktivnosti? Zato, ker v primeru, da resničnosti ne sprejemamo takšne, kot je, nismo srečni in smo s-tem nesposobni »dajati« ljudem, ki nas obdajajo. Z veliko poguma in pozitivne energije lahko spremenimo tisto, kar je mogoče spremeniti, in si s tem ustvarjamo svojo pot do sreče. Po besedah Andreje Paljevec ljudje, ki čutijo, da lahko nadzirajo svojo usodo in ji s tem niso prepuščeni na milost in nemilost, laže prenašajo stresne dogodke in ohranijo zdravje. Neprijetni občutki, potrtost in malodušje nas prevzamejo tudi zato, ker gojimo negativno samopodobo in nizko raven samospoštovanja. Da bi se tem občutkom izogniti, se ne smemo primerjati z drugimi, ker je vsak od nas individuum in kot takšen hodi po svoji lastni poti, da bi uresničil svoje poslanstvo. Prav tako ni priporočljivo, da sami pri sebi negiramo ali zmanjšujemo pomen svojih življenjskih ' zameglijo vid ali povečajo občutljivost očesa za svetlobo - Tudi zdravila, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, lahko učinkujejo na sposobnost upravljanja vozil in strojev, vendar običajno v blažji obliki. To so predvsem zdravila, ki vsebujejo baldrijan, zdravila proti potovalni bolezni in nekatera zdravila za zdravljenje alergij. Vendar vpliv zdravila na psihofizične sposobnosti ni enak pri vseh ljudeh Zaradi razlik v presnovi se omenjeni učinek lahko pri ljudeh različno močno izrazi, pri nekaterih bolj, pri drugih manj. Vpliva lahko tudi sočasna uporaba drugih zdravil, posebej nevarna pa je kombinacija z alkoholom in drugimi omamnimi sredstvi. Če se vam potem, ko vzamete zdravilo, pojavijo znaki zaspanosti, zmanjšane pozornosti ali se počasneje odzivate, se o varni udeležbi v prometu posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom Miranda Koren, mag. farm. Avtogeni trenwg I I čuje telesna in ladja, odstranjujem^ . telesa, blaži boka« ‘ naša več notraniega । . tudi svojo vitalno _ zmogljivosti^'™ centradjo, še poseb i Brez neprijetnih uspehov, iz katerih izvira naša modrost. S tem, ko ne opeharite sebe in postanete »vidni«, niste prevzetni, ampak zgolj ponosni nase in odgovorni do sebe. Zato da bi bil naš notranji svet podoben mirnemu m ne razburkanemu morju, moramo svojo pozornost z napak in pomanjkljivosti usmeriti na svoje prednosti in vedno pričakovati uspeh. Vsak naj pri sebi poišče sposobnosti in uspehe, se zahvali za njih in iz njih gradi nove. Na tej poti pa za duševno zdravje potrebujemo tudi samospoštovanje, ki ga lahko okrepimo z dobrodelnostjo, družbeno koristnimi aktivnostmi, meditacijo in drugimi aktivnostmi. Ne glede na vzrok, zakaj se boleča čustva, napetost, potrtost, malodušje, žalost pojavijo, se moramo zavedati, da niso naši sovražniki, ampak pot. da se spoznamo, da odpremo svoje srce in postanemo plemenitejši. To pomeni, da teh čustev ne smemo enostavno potlačiti ali se jim upirati, ampak jim moramo nameniti pozornost in jih obvladati; k nam so namreč prišla, da bi nam povedala, kako ozdraveti in zoreti Mag. Simona Šarotar Žižek loniutorjiVP^ jajo negativne J prtih prostorih i .. kuje Če je negativ, zraku dovolj, se mo, po prej umirimo, i ‘ t (J pa dobro vplival0 ,e rilnost Kervri^> žečih snovi, *' aStr štorih dobro tiki, alergiki i" die lonizator vsakem prostotd ’ . v kuhinji _e(j«‘' Čeprav ima«0®^ njem vedno njej vseeno o^l ^ kar |t v* Kuhinjskim«1*” >-• odstrani vse manjše delce ° i stavimo galJ j' na polico ski pult. vanjem ne ga hrupa m p0^^ Jo elektrike. Kobovkiu" sonce, v araku n* delcev Prahu ''i nosu pa se ne ti s paleto vonja -ob pripravljaj Žoga ni nev3f? e*x‘-Udarci žoge i . kreativnem nos ' I ozadju, so opravljene ’ Nemčiji. tve nekaten^1* ,, valcev, zlasti z vo lahko vi. V zadme '*^0'’ zjp-iih tdj tov in tn«b ^1 ; nogometni!« <■> mami opra" žoge z glavo- . nobenega p ^sš . očesno 1^ eStr^% vo lahko * ujozg* poškodbe 06 * odlično®^- — st«h go V otrok ne p ie^1 roke in tr*P znanilci s’r vadn0,e™i>X mi ?eloiJin dosegah lahko strah , vemu^X-^X Pumami1 zaspaLN^,, posvri" bostfah in znani3 z DOBRO JE VEDETI Mode "■ naše Morgan vidne in tudi intelek-forično nnT"? meta-zMjenja vesolla, sveta in Uiii ker L Sm° lahk0 nas tudl Vdajajo. Mm ErePOzabiti,dalah-poglede in £lenf m iicželdK "Ci’r Kdor zna. kako ^re ^^^omjizob-................... Moje rože Bouganvillea (Bougenvileja) r Sofisticiran videz Različne priložnosti so izziv tudi za ličenje oči. Klasičen videz je videz večne elegance, ki je dobrodošla ob vsakem dokaj pomembnem dogodku. Oči blago zasenčimo s peščenim svetlečim odtenkom, jamice pa poudarimo z izrazitejšo barvo terakote. Obrvi osvetlimo s svetlim senčilom, trepalnice pa naličimo s črno maškaro. Pogled tako postane globlji in prodornejši. Romantičen videz Poletni večeri ob dobri jedači in družbi so kot nalašč za romantično naličene oči. Zgornjo in spodnjo veko osenčimo s temno modrim črtalom. Na notranjo stran nanesemo senčilo v rahlem odtenku maline. Vršičke in nato cele trepalnice pobarvamo z maškaro v temno modri barvi. Mnogi ljubitelji cvetja si jo želijo imeti v svojem vrtu, a žal pri nas lahko raste le kot posodovka. Domovina te priljubljene rastline je Brazilija. V Sredozemlju jo najdemo kot 6 m visoko vzpenjavko. Cveti bogato na enoletnih poganjkih. Rastlina ogoli tako, da jo spomladi občudujemo v enem samem cvetju. Cvetovi so združeni v velikih socvetjih. Pravo cvetje je temno rumeno in cevasto. Ponavadi so po trije cvetovi skupaj, zato jo nekateri imenujejo tudi trojka. V času cvetenja jo moramo obilno zalivati. Pravo okrasno vrednost imajo pri bou-genvileji veliki barviti nepravi cvetni listi, podobno kot jih poznamo pri božični zvezdi. Ovršni listi ali brakteje zelo dolgo Učinkovita masaža Zapeljiv videz Oči odenemo v skrivnostno črno s črnim črtalom tako, da občrtamo zgornje trepalnice tik ob koreninah Nežno črto zabrišemo ob zunanjem kotu. Na celo veko nanesemo sivo-modro senčilo. jamico pa poudarimo s pariško modrim senčilom. Trepalnice obilno naličimo z maškaro črne barve. Tatjana Kalamar Morales Zelo priporočljiva je masaža, ki spodbudi prekrvitev in poveča aktivnost celic. Z blazinicami prstov na rokah nežno masiramo kožo na obrazu od brade proti lasišču. Primerne kreme še izboljšajo učinek masaže. Poskrbeti moramo tudi za kožo na telesu Najbolje je, da po vsakem kopanju ali prhanju še rahlo vlažno kožo namažemo z oljem ali malo mastno kremo za telo. Vsako bivanje v vlažnih prostorih (savna, na primer) pa naredi čudež. Kadar govorimo o koži na telesu, mislimo tudi na roke in noge. Na mrazu koža na rokah popoka, postane rdeča in hrapava Preden gremo ven, roke namažimo s kremo, nato pa nataknimo rokavice. Tudi masaža jim dobro dene Glukoza spodbuja sive celice Kadar imamo veliko skrbi, se pogosto zgodi, da med množico stvari, ki bi jih morali narediti, kakšno pozabimo. Občutek imamo, da je v našem spominu nešteto lukenj, skozi katere uhajajo pomembne informacije. V takšnih primerih, pravijo strokovnjaki, je priporočljivo popiti kozarec tople oziroma mlačne pijače, ki vsebuje glukozo. Ta namreč spodbuja delovanje sivih celic. Na neki ameriški univerzi so naredili raziskavo: prostovoljci, ki so jih razdelili v dve.skupini, so se morali na pamet naučiti dvajset besed. Tisti, ki so pred nalogo popili kozarec pijače z glukozo, so si zapomnili več besed. Učinek glukoze je trajal celo do naslednjega dne. jajci, v kateri smo vmešali nasekljan žajbelj. Pečena jajca razporedimo po mesu ter zvijemo v rulado Vse skupaj potem zavijemo v svinjsko mrežico. Na vročem olju puranji zvitek popečemo z vseh strani, zalijemo s kokošjo juho in rdečim vinom, damo v pečico in pečemo še toliko časa, da se meso zmehča. Ko je pečeno, narežemo na rezine in ponudimo z omako, ki je ostala od pečenja. C’11'filetov 'Jr?1’ kan?? 50 8 sardelnih filetov, 1 jedi- 1 '■a^na gorčice. 1 čajna h J ‘LH’ ^MiUke, 5 cl konjaka, sok . '^jier ne’ 1 cajna žlička česna, sol, filete in baziliko dobro "i-.in ,1 fiitšaliiikii zmešamo maslo, u WACHTER EPSKI PESNIK JUNAKINJA IZ VISOŠKE KRONIKE RI0SRI BOC UUBEZNI MOŠTVO, EKiPA PTICA UJEDA ABRAHAMOVA ŽENA OSEBA IZ MAHAB-HARATE KAJNOV AV^RUtK* ■ STIČIŠČE DVEH STEN AFRIŠKA DRŽAVA TISKOVNA AGENCIJA MAJHEN PES ANGLEŠKA TEKOČINSKA MERA CAR KAR (VAN JAPONSKA NABlRALKA BISEROV SAMARIJ »40LEŽNA ŽUŽELKA PETER AMERŠEK rVAN KRILOV kastracija — KOREN V MATEMATIKI NOGOMETNI STADION V BEOGRADU čestitko v Vestniku *iii0: "-------------.------------------------ Izžrebanci nagradne križanke: Rešitve Penove križanke z dne 27. maja S 2004: Luka Božič, Simona Kaligardic, Mura 3 “ 1. nagrada v vrednosti 10,000 SIT: Marija Hor- £ 5 vat, VI, Nazorja 4, 9220 Lendava, OŠ 31701116 -o -| 2. in 3, nagrada - kuharska knjiga Bougžegnjaj: e| Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Sara Totič, Žitna 16, 9231 Beltinci P ■= 4. nagrada - Čestitka na Murskem valu f £ Anton Benko, Gajševci 67a, 9242 Križevci pri Ljutomeru 5. nagrada - Vestnikova majica » „ Ana Kohek, Dolnja Bistrica 37a, 9232 Črenšovci “ Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka 18. junija 2004. Rešitev: Ime in priimek: Naslov: __________ Davčna številka’ _ j na E aradllibosta ^'k korak naprej, in to i * dost? rt°^u,5* 51 riajbo|.i želite. S tem si /^ieii^. / “Apneno uredili svoje ljubezensko :Hv p/. s,abilT10st ki ste jo že kar nekako st21' **pm *e*lB 61 malce počitka, saj se vam 5t ' Primeru zgodi tudi kaj zelo ne- boste k/ Poskusite razjasniti svoja ču-■ odloči^8lu P051371;6'1' Pred pomembno ‘JU . dar kr novice sicer ne bo, ven-aite'iajs®bovr uBm" P* Posebno slabe Diii.'na^. Liji . pojavila povsem drugačna le |g^B P'ičakovo:i Čaka vas resnično vii'^festei'i- 1Dotiro premislite, kaj deia-7 nas,av|iena mreže ujeli prav ►^l^^Sanca । Pomagali niti vaša samoza-■ iziastaie ^in W Jspel° 'zk°Pat' 1 s»no PriCakovano Doste sprejeli skrivno-Ni^r'*Mbostekesali'*nr S6 1e kujajo '"'"esl° 'e Še dodatne nevšečnosti. I«?lj Ni niso n..'° raie odkrito spoprimite s i,.- . ^ternMllkin I il i C ririiatalii co Krt. Al । praJekta, ki vam bo prinesel tj1'3’- rešin,' '?klJPriimi močmi vam bo uspelo ■M 0 N A ■ p r't6-* *a htevn i na l ogi. "-z. ^nari" " se boste prepričali, dasta 'titiir^ stvari ysl"tn:an popolnoma različni 3* I* den* sa Pao ne da kupiti, čeprav je Aravi.. '■ kot se vladar' Pa saJnlste tekšen Wece| '' Sfl6 " " ON: Celotno nalogo boste laNk0/Aajaij '■ čeprav vam bodo pri tem kar Cirilini odločilno novico, ki J,e’ arnnsl,' V0$e načrte za prihod host. N ika r °Pločno ukrepajte. ■ ON A: Razvese I i i i se boste sprem e m b ?, ki bo .J pregnala dolgčas iz vašega življenja. Zagra-■J bite priložnost: obema rokama, saj vam lahko sicer kaj hitro spolzi iz rok. ON: V vaše ljubezensko razmerje boste poskušalivnesti nekaj novega, pri tem pa boste naleteli na pravo navdušenje vaše partnerke, ki bo zadevo sprejela z odprtimftokami. Vsekakor vam ne bo prav nič dolgčas. ONA: Čeprav ste mislili, da je vseh težav if 1 končno konec, se Vam obeta veliko prese-< J netenje, Nikar si na mislite, da se boste iz vsega izvlekli brez posledic, ampak se pripravite na izdatke, ON: Pokazali boste očitno zanimanje za prijateljico, ki ste jo spoznali pred kratkim, vendar vam že od takrat enostavno ne gre iz vaših misli. Naredite odločno potezo In videli boste, da vam ne bo spodletelo. ■■ w ONA; Omamne besede vas bodo prevzele, jKŽjI vendar ne za dolgo, saj boste zelo hitro Sr Mi spoznali, da je bilo vse skupaj velika laž. Nikar se ne delajte tako prizadetega, ampak se čim-prej postavite na noge in po možnosti vrnite milo za drago! ON; Čeprav se vam bo zdelo v začetku prijateljičino obnašanje dokaj čudno, boste kaj kmalu spoznali njene prave namene, ki vam bodo nadvse všeč, saj boste imeli v njih prijetno vlogo. Zagrabite priložnost, dokler je še tu! E ONA: Nekdovaszeio pogreša, vendar vam tega na noben način ne bo hote' priznati. Konec tedna boste »pristali« na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boste izdali nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. ON; Še vedno se ne boste mogli odločiti, ali se vam pustolovščina splača ali ne. Vseeno boste poskusili - in ne bo vam žal. Spoznali boste, da se tveganje včasih splača, saj vam bo prine-slo obilo vsestranskih koristi! BMBI ONA: Napisali boste pismo, vendar ga po r 51 stari navadi ne Poste oddali. Premislite, ali ste res tako pozabljivi ali pa je posredi kaj drugega. Malce več samozavesti-vam ne bo škodovalo v poslovnem in v čustvenem življenju! ON: Zamislili se boste nad svojimi nedavnimi dejanji na ljubezenskem področju in končno sklenili, da se boste poskusili na neki način prilagoditi svoji partnerki. Pred vami je obdobje, ko boste uspešno realizirali marsikateri načrt. * ONA: Po napornih dnevih se vam bo odvalil 1 kamen od srca. Rešili se boste nadležnih W znancev, poleg tega pa boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Več pozornosti posvetite vaši zunanjosti! ON: Nikar ne začenjajte kakršnihkoli novih poznanstev alt poslov. Sedaj ste v resnično neugodnem obdobju, zato raje pazite, Kaj, kje in komu govorite o stvareh, ki so za vas vitalnega pomena. Raje bodite kar tiho I _■ ONA: Naj vam ne bo žal skrhanega odnosa s partnerjem, saj sevam že v bližnji, pri hod-• Sli nosti ponuja možnost za menjave partnerja - na bolje seveda. In nikar ne poslušajte nerodnih nasvetov tistih, ki sploh ne vedo, za kaj gre. ON: Prijetna neznanka bo docela spremenila vaše načrte. Bodite pozorni: če boste ravnali pravilno, bo konec.tedna prijeten in zanimiv. Za posledice pa boste poskrbeli kdaj drugič... P’ ONA: Bolje, da ne obešate na veliki zvon j j svojih preteklih »podvigov«, saj lahko pri- * dejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicersprla, a ne bo hujših posledic. ON: Če boste tudi tokrat poskušali do konca vztrajati pri svojih načelih, se vam lahko podre tudi tisto malo, kar ste zgradili, Ali ni že čas, da tudi vi sklepate vsaj delne kompromise, ki vam lahko samo koristijo. Brat Džouži Zadnja lejta se maturantje predstavlajo po soboški ulicaj ulica; tak, ka množično frlužijo s fijčkami, v sten so tudi krugli-ce, ka dajo fličkanji poseben maturantski poudarek. Lani pa letos pred ten močnin znakon svoje zrelosti so pa napravili s plesanjon četvorke podvig za Gvinesovo knjigo rekordov. Po vsej tej znakaj moderne mladosti pa prijde na vrsto preverba njuvoga Znanja. Zdaj k a majo deca devetletno šolanje, sta srednja šola pa matura odveč. Tak bi lejko pravili po ion, kak fejst forsejrajo tou devetletko tisti, ka so si jo zmislili Bela sije pa ob ton premišiavanji tak spopejvo: Dandanes biti maturant, problem je kupit novi gvant, Še več problemov se vrsti, da kvari spomladanske dni. Največji je problem denar, je znanje tudi važna stvar, to vse nanese kup skrbi m človek mlad že osivi. Ob vsem ljubezen pride naj, z mature rata direndaj, Še zraven starši živčni vsi, vse vkup se v cirkus spremeni. Ko končno je vse mimo to, vprašanje, kaj v prihodnje bo in maturant premišlja zdaj, mu cirkus ta izboljša kaj? 28 10. junij 2004- iZDePLSi Mali oglrti poslej tudi na spletam portali/ Izberi.si) -Ugodne cene oglasov na rumeni strani * 20 % popusta za naročnike Vestnika Male oglase sprejemamo vMk delavnik od 8. do 14. uro. v ponedeljek do 1 5.30, za objavo v nasladni! itdvilkl Vestnika. Oglase lahko oddate po telefonu: 02 S31 18 90 ali po ^poiti: oglaaJ.va«tnlk'3^ln1.M ali na spletnem mestu Izberi.tl. uglasi, označeni » to Ikono. t° 1U4*1 mestu www.ubori.al, -(.-w dalji! opit oglsMvanega prodnati Borčevski posvet v Lendavi Za še več skupnih akcij Na delovnem posvetu v Lendavi so se zbrali pomurski predstavniki ZZB NOB, Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Združenja veteranov policije Sever in Zveze slovenskih častnikov. Govor je bil o medsebojnem sodelovanju štirih organizacij in njihovega članstva, o čemer so pred leti na Cvenu podpisali listino. Ocenili so, da je to sodelovanje dobro, čeprav bi lahko bilo skupnih akcij še več. V razpravi je predsednik soboških borcev Štefan Žekš predlagal veteranom vojne za Slovenijo 1991 in veteranom policije Sever, da uredijo spominske zbirke o svojem prispevku v vojni za Slovenijo 1991 v Domu borcev in mladine na Vaneči. Na ta način bo postal omenjeni dom, kjer bo 17. julija osrednja pomurska slovesnost z naslovom »Ne pozabimo preteklosti«, še vabljivejši za številne obiskovalce. Veteranska organizacija policije Sever vabi konec tega tedna, v nedeljo, 13 junija, na pohod in spominsko slovesnost v Radencih, v drugi polovici septembra pa naj bi se predstavniki borcev, veteranov, policije in častnikov ponovno zbrali na Vaneči ter spregovorili o skupnih akcijah pred koncem leta ob 60. obletnici dogodkov leta 1944 v Prekmurju. Prihodnje leto, ko se bo proslavljala 60-letnica konca 2. svetovne vojne, pripravljajo še vrsto akcij. Milan Jerše PUJSKE prodam. Satahovci 9. ml9359 GRADBENO PARCELO Z ZGRAJENO KLETJO na Vaneči ugodno prodam. Tel: 051 420 013. m 19305 HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031218 279 ali 070 793221.. m!9311 PRODAJAMO NESNICE, RJAVE, GRAHA-STE, ZAGOTOVLJENA TAKOJŠNJA NES-NOST, Vzreja nesnic Tibaot. Babinci 49, tel : 582 14 01. m!9340 Prodaja se obnovljeno opremljeno enosobno stanovanje v Radencih, velikost 38,90 m2, cena 7.156.000 sit, In nezazidano stavbno zemljišče v Martjanclh ob glavni cesti, velikost 686 m2. Cena: 3.819 sit/m2. Flsa, d. o. 0., Lendavska 8, M. Sobota, 522 3536,051311805. www.flsa.sl. ml9360 Obe Radgoni Gasilci iz Gornje Radgone in avstrijske Radgone že od leta 1993 zadnjo nedeljo v maju izmenično organizirajo kolesarjenje svojih članov in njihovih domačih. Letošnjega se je udeležilo okrog sto gasilcev in njihovih domačih iz obeh društev. Avstrijski organizatorji, ti so namreč bili tokrat na vrsti, so pripravili zanimivo kolesarjenje v okolici avstrijske Radgone. Skupna dolžina je bila okrog 35 kilometrov. Organizatorji so se dobro izkazali. - F. KI. 13. seja občinskega sveta občine Črenšovci Podprli Odlok o Razvojnem skladu Lendava Župan Tbrnar odstopil iz nadzornega sveta sklada Na svoji zadnji seji so črenšovski svetniki podprli dokapitalizacijo oziroma odlok o ustanovitvi Razvojnega sklada Lendava s spremembami, ki so jih predlagali na aprilski seji, na katero pa mediji niso bili povabljeni. Svetniki so dali tudi pozitivno mnenje k imenovanju Štefana Ftičarja za ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešerna. Svetniki so največ časa namenili problematiki dokapitalizacije Razvojnega sklada. Najbolj jih je zanimalo, kaj bo občina dobila s sprejetjem Odloka in kaj z izstopom iz sklada, vendar konkretnih odgovorov niso dobili. So se pa svetniki strinjali, da se morajo žal odločiti med slabo in malo manj slabo stvarjo. Tako so se odločili za dokapitalizacijo sklada Župan Anton Tornar pa je odstopil iz nadzornega sveta Razvojnega sklada Lendava. Občina Črenšovci načeloma podpira tudi odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave oziroma Medobčinskega inšpektorata občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana, prav tako pa podpirajo tudi odlok o Zvezi občin Pomurja. Pri slednjem bodo počakali na odločitve preostalih občin. Na seji so podali pozitivno mnenje k imenovanju Stefana Ftičarja za ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešerna, šoli pa so odobrili finančno pomoč, za katero je le-ta zaprosila, saj bo organizirala srečanje šol, ki nosijo Prešernovo ime. Med drugim pričakujejo šolarje iz Beograda in iz mesta Konjic v BiH. A. B. Na kratko Murska Sobota Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti Slovenije - Območni odbor VIR Pomurje je pripravil problemsko konferenco, na kateri so največ govorili o pravicah in dolžnostih učencev ter problemih v osnovnih šolah. Udeleženci konference - predstavniki sindikalnih organizacij na osnovnih in glasbenih šolah v Pomurju - so se strinjali z ugotovitvami (posredovanimi v pisni obliki) predsednice sindikata na Dvojezični OŠ I Lendava Suzane Horvath, da postaja delo učiteljev čedalje težavnejše, včasih celo nemogoče, saj imajo učenci vedno več pravic, na dolžnosti pa pozabljajo. Obstoječa zakonodaja glede vzgojnih ukrepov je neučinkovita, kajti učenci delajo, kar hočejo, pa jim nihče nič ne more, zato učitelji porabijo preveč časa za obravnavo disciplinskih problemov. Na vse to bodo opozorili šolskega ministra. J. G. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podfatje ta informiranje, d. d , Ul a. Nmau 13. Murska SoboU živali NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra haste in črne, pred resnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU -vzre-jaf išče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 1190, Franc Movrin. Petanjci, tel.: 5461505,gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml9198 PLEMENSKE ZAJCE - kunce, nemške lisce, mladiče, in breje zajklje prodam, Tel:. 526 12 75ali 040 813347. ml9327 AKCIJSKA PRODAJA ENOLETNIH KOKOŠI ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO - PO 50 SIT. Prodaja v petek, 11., in soboto, 12. junija. Farma Bučečovci, tel., 041 868 731. ml9329 DVE VOZNI KOBILI, mesanki, in dva žre-bička, kastrirana, stara 26 mesecev, primerna za učenje jahanja in vprege, prodam. Tel: 041 747 480. ml9335 posesti NAJAMEJO STAREJŠO HIŠO V BELTINCIH ALI OKOLICI, lahko tudi v Tu mišču in okolici Tel:. 031 308 770. ml9323 APARTMA s štirimi ležišči v Izoli oddamo od 1. 7. do 30 9 2004. Cera je 8,000 Sit dnevno. Tel,: 041952 449. ml9325 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Tel.: 041 821 576.m 19350 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, z opremljeno kuhinjo, dam v najem. Tel.: 0041 62 82 45 723, po 19. uri. ml9352 DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tei 525 10 41. m 19361 STANOVANJE V CENTRU MURSKE SOBOTE, 75 m2, prodam. Tel.: 041 939 193. m 19362 V RADENCIH V BLOKU oddam popolnoma opremljeno in adaptirano dvoinpolsobno stanovanje z balkonom za daljše obdob-je.Tel:, 041952 449. ml9369 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 542 s kabino in kompresorjem, letnik 1980, prodajo. Tel.. 040 737 546. ml9330 KORUZO, večjo količino, prodajo. Tel.: 570 15 24. ml9336 KOMBAJN ZA PESO BARIGELI, 3-VRSTNI. letnik 1994, z vso opremo, ugodno prodam ali menjam. Tel:. 041647 079. ml9338 ROTACIJSKO KOSO, PAJKA, TROSILNIK IN ŽITNO SEJALNICO prodajo. Tel.: 558 82 79. ml9343 KOMBAJN CLAS HL DO 98 SL Allrab maxi 35, letnik 1991, in KOMBAJN NEW ROLAND TX 30 35, letnik 1993, Reimund Hofbauer, 8200 Hochstaten, Austria. Tel.: 0043 31 12 51 93, faks: 0043 31 12 51 934. m 19345 BALIRK0ZA4-0GLATE BALE In dvobrazd-ni obračalni plug, visok klirens, ugodno prodam. Tel:. 041293 074. m 19363 BETONARNA PETELINI Trate 23,9250 Gornja Radgona ZAPOSLIMO VOZNIKA TOVORNIH VOZIL - MIKSER ZA C30Q 6 MESECEV (možnost kasnejše zaposlitve za Pogoja za zasedbo delovnega mesta: -IV. stopnja izobrazbe in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pnP° dodatni pogoj: • uspešen praktični preizkus vožnje. in KLJUČAVNIČARJA ZA DOBO 6 MESECEV [možnost kasnejše zaposlitve za neto -Pogoja za zasedbo delovnega mesta: - IV. stopnja izobrazbe m najmanj 2 >e11 oelovnih izkušenj, dodatni pogoj: - zaželena C-kat. (ni pogoj]. . JB PISNE VLOGE z opisi del ne sedanjih delovnih mestih pošljite _ TRAKTOR TORPEDO 90 KS. 4 x 4, čelna prednja hidravlika s kardanskim pogonom, silažni kombanj SK 160, cisterno, 2700 L.rotacijsko koso in bočno traktorsko koso in kombajn Zmaj 141 z dvema adapterjema prodam.Tel.: 041 522 854. ml9355 TRAKTOR STEYER TIP 560 z vitlom, 5-ton-skim, prodam.Tel.: 557 12 17. ml9348 KUPIJO KOSILNICO BCS. Tel.: 041 282 110. ml9364 kmetijski pridelki VINO, RDEČE, domače, prodamo. Tel.: 051 222 610. ml9349 VINO prodam. Nad 1001 je možna dostava. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. ml9365 razno BALIRKO ZA OGLATE BALE IN OBRAČALNIK PANONIJA, OBNOVLJEN, prodam. Tel.: 571 1103. ml9351 BREJO TELICO, 9 mesecev, prodajo. Tel.: 583 14 68 ml9370 na internetu: www.vestnik.si Podjetja ti Inforahttnfo. i d.. UL 0. Navrta 13, M S e Dot a KOMUNALA Jaw podjetje, d. < izhepi.si llberL«!« V mbJ oven aid portal moMh oglasov Odele] liriko na aplatu oddaje tvoj man oglat re sedem »Jovontklh čaaopieov, pregiadujole tam objahano ponudbo, rumene tirani, tar puiine, da vas prt»«ntli)o na]nov4jit kadrovali oglati. Brakave p« mellh »ileelh ie nikoli ni bMo teko udobno. SOOSLUJEJO DELO Nqvice\ IVI TEDNIK Redno zaposlimoteren^^ ciallsta za trženje po^ riala znanim kupcem. Stimulativen osebm 4° _ pisne prošnje sprejema n n Matmar-Iine,d.mo-0"'C 1231 Ljubljana____ delo ------ I NA STOJNICI MM SOBOTI DOBI DEuOF - ;fil/ KATIVNA OSEBA (T^%^J|A^ ZNAVALEC ALI LJUBITELJ MLAJŠI UPOKOJENEC/ . ^«1» 717 303 MKZ, Sloven*3* m 19246 _________ SUKOPLESKARJA^P05^ PRIUČENEGAZVSAJB^^ IZKUŠNJAMI. SlrkO^u^ njec,s.p..Nas-J‘ Sobota, tel.' 041 ZAPOSLIMO VEČ I ZA POMURJE z vozniški ■ ' ' , Blinci. ■■■£ o., Gregorčičeva^--—^ storitve POČITNIŠKI NM NA ’' IKh-r -re * Vladimir Hozjan s. p- 536 Tel.: (02) 55 69 046, OSM: U4' VESTNIK 29 ZAHVALA V 70. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama in tašča Lidija Kumin roj. Luthar, iz Murske Sobote soro^^ *" ^e^ino v src’hse iskreno zahvaljujemo vsem Pr‘iatebem >n znancem, ki ste nam v -j' lrenutkih stali ob strani, pokojnico pospremili d°l>rodel'' * vence, cvetje, sveče in v Prisrč "‘,li'rQr' H41" Pa izrazili ustno in pisno sožalje na j "vala sošolkam ter sodelavkam in sodelavcem Hva|a • zdravstvene šole iz Rakičana. odnet^Novaku za pogrebni obred, pevcem za - zalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi Vsem Še enkrat- iskrena hvala’ '‘ ‘‘‘llH * ---■ tnoz Ludvik in sin Ludvik z ženo Martino t i i i f Kogar imaš rad, nikoli ne umre ■ le daleč je... ZAHVALA V 92. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek ■V Stefan Car s Cankove 83 U' ‘c zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, »nim , 12nancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji M" ali ustno izrazili sožalje, darovali vence, sveče ”i za svete maše ter za cerkev, ^tmi^1 h'1*1 dr Peričevi in patronažnim sestram. Glinke 8 ^Pniku Andreju Zrimu ter pevcem za odpete ’ s°nelavcem in govorniku Pošte Slovenije, PE M Sobota ter pogrebništvu Banfi Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki te imamo radi 1 Skromno in tiho si živel, za nas si delal in skrbel Prazen dom je nas, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZMVMJk y g2 I ■ «u nas je po krajši bolezni zapustil ragi oče, dedek in pradedek Stefan Hakl iz Bodonec 114 1 ^uh, . vsem sorodnikom, sosedom, ' Jj’"Vil ■ "r"Cln’ k*ste nam v težkih trenutkih stali ob ' Pisno, n *' *C’ Prispevke za dobrodelne namene, Hv ^evjk 'rt1° so^alje, in vsem, ki ste ga v tako lepem na njegovi zadnji poti. ' ' Izvaja *U 11 P0Srebni obred, pevcem za odpete tj občuten govor in godbeniku za J' »Bino. Hvala pogrebništvu Banfi sem še enkrat - iskrena hvala’ bijoči vsi tvoji najdražji Tvoj tihi dom naj cvetje krasi, ga grenke solze osvežijo. Na grobu vetrič bo pihljal, ti rože v spomin majal. V SPOMIN 18. julija bosta minili dve leti žalosti od takrat, ko je prenehalo biti srce naše drage mame, babice in prababice lilije Hakl Iz Bodonec 114 Hvaia v , . prjna-Wobiskujejo njen grob, saio cvetje in prižigajo sveče. Tvoji najdražji Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN Boleč je spomin na 13 junij, ko mineva 10 let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Karel Kozar iz Trdkove 28 Iskrena hvalj vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in poklonite cvet. Vsi tvoji najdražji Odšel si tja, kjer m solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala je tvoja dobrota, v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 83 letu nas je zavedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Franc Adorjan iz Petišovec Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujmo vsem, ki ste ga v tako velikem številu.po spremili k počitku, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter za dobre namene Hvala sodelavcem trgovine Market Lendava, Nafte in Leka, konzistorialnemu svetniku g. Bernadu za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, PGD Petišovci in pogrebništvu Komunala. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč je ...predaleč... ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi Mirko Lončar z Jezer 7 v Rakičanu V žalosti nas tolaži spoznanje, da ste bili v teh dneh žalosti z nami, se prišli poslovit od njega, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, v dobre namene, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala družinam Janežič, Emberšič in Lebar, ki so nam med njegovo boleznijo pomagali in nam stali ob strani. Lepa hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, govorniku krajevne skupnosti Rakičan, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem - srčna hvala! V žalosti vsi njegovi Bilje boj za to življenje, dano ti je bilo trpljenje. Srce trudno je zastalo in ta težki boj končalo. ZAHVALA V 84. letu nas je tiho, a vse prezgodaj zapustila naša ljubljena, nenadomestljiva mama, babica in sestra Ana Bratkovič rojena Serec iz Bakovcev Ob bolečini, ki reže globoko v srce, se najprisrčheje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali med boleznijo, jo tolažili in vzpodbujali ter jo v velikem številu pospremili na zadnjo postajo konca zemeljske poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebej hvala g. prelatu Poredošu, ki so ji ves čas bolezni prinašali tolažbo, za tople poslovilne besede in pogrebni obred; enaka zahvala g. Robiju Smodišu, pevcem za odpete žalostinke, g. Balažiču za odigrano Tišino, osebnemu zdravniku dr. J. Felkarju in zdravstvenemu osebju ZD M. Sobota ter internega oddelka I Splošne bolnišnice M. Sobota. Vsem še enkrat iskrena hvala’ Žalujoči: hčerke Marija. Rozika in Regina z družinami Sredi temne dolge noči mi ostali smo takrat sami. V mislih smo se spraševali, kam odšla si, sestra, ti. Usoda kruta je med nas posegla, žalost, bolečino nam postregla, ki še zmeraj hudo boli. ZAHVALA V 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga sestra in teta Jožefa Vukašinovič iz Bakovec Z bolečinami v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku in pevcem za odpete žalostinke Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA V 57. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Ivan Gruškovnjak iz Rakičana Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala sodelavcem TKO M. Sobota. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Splošne bolnice M. Sobota, kolektivu Srednje zdravstvene šole in kolektivu Podjetja Komunala • M. Sobota. Lepa hvala g. maestru Potočniku, pevcem iz Rakičana, godbi na pihala iz Bakovec ter govornikoma KS Rakičan in TKO M. Sobota. Iskrena hvala tudi pogrebništvu Komunale M Sobota za opravljen pogrebni obred. Posebej hvala družinam Karoli, Bagari in Bačič. Vsem še enkrat - srčna hvala’ Z žalostjo v srcih ■ vsi njegovi najdražji V življenju svojem bila naša si sreča, zdaj pa rana si boleča! Z nasmehom pozdravljala si nas, z ljubeznijo obdarjala ves čas, vsaki naši želji vedno si ustregla, nikoli nam nisi NE izrekla! ZAHVALA V jeseni življenja se je pod težo zahrbtne bolezni izteklo plemenito življenje naše drage in nadvse ljubljene mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in sorodnice Ane Krenos roj. Bokan iz Gornjih Slaveč 97 Ob boleči in vsem nam nenadomestljivi izgubi izrekamo svojo iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih trdno stali ob strani, darovali cvetje, sveče ter v dobre namene, nam izrazili pisno ali ustno sožalje, našo dobrotnico pa v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti v dom večnega miru! Posebna zahvala je namenjena tudi evang. škofu Erniši, pevcem žalostink. županu Škaliču in pogrebništvu Banfi. Obenem se zahvaljujemo še njenemu osebnemu zdravniku g Čurčiču za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat • iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli tako zelo radi POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH, NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 30 OGLASI 10. junij 2004 K® Ko se oglasi črevesje, poskrbite za ravnovesje. >> črvičenje » napenjanje »driska LINEX® Pomiri črevesne težave. novi član skupine Sandoz lek d. d, VerovSkova 57,1526 Ljubljana, www.lek.si Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, Za denar moraš imeti Obiščite poslovalnici SKB banke v Murski Soboti in Lendavi vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. V prijetnem okolju vam bodo naši bančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbiri med Številnimi bančnimi storitvami in odgovorili na vaša vprašanja o: * ugodnih stanovanjskih kreditih (v tolarjih ah z valutno klavzulo v evrih), • avtomobilskih kreditih za nove ali rabljen avtomobile, • tolarskih ali deviznih varčevanjih, • vodenju osebnih in transakcijskih računov, • karticah Maestro, VISA in MasterCard, • sodobnih bančnih poteh, ki vključujejo spletno, telefonsko in mobilno bančništvo, • nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in • vseh vrstah ugodnih zavarovanj zavarovalnice Generali. Dodatne informacije: Poslovalnica Murska Sobota Matejka Kovač, vodja poslovalnice Mlinska 5 9000 Murska Sobota Telefon: 02 522 31 20 Poslovalnica Lendava Jasna Samec, vodja poslovalnice Kocljeva 6 9220 Lendava Telefon: 02 575 13 14 SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE GROUP GALILEO Najdonosnejši slovenski posebni sklad v zadnjih treh letih: + 160,63 1.000.000 SIT > 2.606.300 SIT (1.6. 2001) (1.6. 2004) OSO 1208 ffReSPLASthi KLRJ zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD KO investments, d.a,o„ Caloviki <«te 206,1000 Llubtjana, upravlja posetm? vzajemne sklide Galileo (uravnolrtrnj, Rwtto (delnUklj m A - ... B- po5»bnih vzajemnih skladov v upravljanju KO investments so nwd -delavnim časom brezplačno na voljo na druibe. na '/planih nwitlh m Pf tudi sprejemaj pristopne Izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh w*w.kd-qjoup.ii, kjer so v elektronski ob111" rr pwuCHa ter prospekti vzajemnih skladov K&- Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega let polletnega poročna, zagotovita la donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada Je odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirja "-pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko viSji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Financ« « ‘ za posebna vralemna sklada Galileo in Rastko J %. Za posebni vzajemni $klfd KR Bond pa 2 S, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanl” 1 P FONDPOLICA Varčevanj« v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko i 1 dopolnit« z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča F Za dodatne informacije se obrnite na www.slovenlca.sl ali 080 30 3 KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 5211111 INDEMA, d. o. o. - Avto Čuri, Aleš Čarman, s. p., Tišinska ulica 16,9000 M. Sobota IZDELAVA r znrR Mirand ’ (02) 6 56-11-762 CENTRALNI SESALNI SISTEMI ČISTILNA TEHNIKA GLOBINSKI SESALNIKI PROFESIONALNO ČIŠČENJE Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico: Učenci 5. a Osnovne šole Cankova namesto cvetja za pok Alojza Rogača iz Cernelavec - 11 000; Mura, d. d., namesto novoletnih voščilnic - 30 000, Sindikat Elektra Maribor podružnica Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Marjana Kovača - 10.000; Štefan Novak, Slovenska 16, Černelavci, namesto cvetja za pok. Alojza Rogača -5 000; družina Beznec ■ Burgermei-ster iz Puconec namesto cvetja za pok. Irmo Viitek iz Brezovec -10.000' sodelavci Farme Nemščak namesto cvetja za pok. Petra Horvata iz Dokležovja - 21.000; Jože Vida, Tomšičeva 1, Lendava, namesto cvetja za pok. Katarino Lackovič -10 000; Carinska izpostava Dolga vas namesto cvetja za pok. očeta Tomaža Štefaneca iz Bakovec -23 800; Varnostna služba Nafte Lendava namesto cvetja za pok. Janeza Horvata iz Dobrovnika - 14.000; Dušan Jenko. Rakičan, Prešernova 20, namesto cvetja za pok Miroslava Atanaskoviča iz Ljubljane -5 000; družina Ladislava Smeja iz Lemerja namesto cvetja za pok Silva Poredoša iz Brezovec - 10.000. OKREPČEVALNICA BUSKO (na avtobusni postaji v Murski Soboti) lil O 2 Boni so vam na voljo na vseh prodajnih mestih SOU Mo-P O ”bor in ŠOU Ljubljana po enotni ceni 355 sit. Okusna >u» M hrano, izbrana pijača, ugodna lokacijo in prijazno osebje. BETONARNA PETELIN | PE G. RADGONA PE PUCONCI tel.: 02/56 43 060 tel.: 02/54 59 590 BETON IN Pisarna tel.: 02/22 96 570 BETONSKI IZDELKI GOTOVINSKI POPUST Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). Možnost obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni ovira. ®TOYOTA ŽE V VAŠEM SALONU! Verso - "" MS d-0-0-., * 02 530-46-60, Industrijska 1 a, 9000 Murska Sobota, wAw.f1amln-rns.3i NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAF1N, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 L), Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. pinij*:tj?21 IfffoFmiMnjt d.d Ul g.ho-AhalJ Murska Sabcl 8 Zidarstvo - Fasaderstvo In Izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. Fllovct 110,9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14, GSM: 041 631 193 NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVAŠKEM Grčjja, Boglarija. Tunizija, Šguija, Turčija LAST MINUTE ponudba Obiščite RELAX Turize*, Slovenska 25, M. Sotao, kf; 92 53® 37 M UGODNA POSOJILA 0317*«™ r.nm i1*1 na intej? www.V^. Prytljeri-F r- 'nrr VBTHIK ~ 10. junij 2004 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV> 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz fETIK 11, junij bitima novinarka Vida Toš HlOOVtdrov novo jutro, Simona, Marjan +n Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Vrt-nasvet - 09.00 Poročila - 09.10 TV As -■ Relax - 09.45 Kultura in šport ob koncu 1EI*ni' 10-00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11 00 Mofih -1115 Zamurjenci, kabaret Dušana Ra lc5Džo- ;;|J Berte in Marka _ 12 oO Poročila "-13C5 Djiv^Ula, 12.15 Od petka do petka - Toši-1230Propagandna oddaja -13 00 Po-dla- b j«! oseba ednjne _ u 20 Predstavlja-J’1®1 14 00 Poročila - 14.05 aodv'''1 * Antskih60 minut - 15.30 Do- ta,n odmevi -1(, 15 Napoved sporeda - 17. Mn v n'‘ - T -NI Mali Oglasi - 1730 r Sk'va’ n1KrijUjt, _ |S | H1 Aib00m - 18.15 Ra-J n z*i*jem (Nevenka Emri) -19.00 Mladi Elasbj za luLnjf-1 razmišljanja (Maja, Staša -G hi's'1 RaKn' televizor, Bojan Peček J01* u-hmS-0S.OT Dobro jutro! - 8.30 Hlha buba bap devetletka v 10 Poročila - 10 05 Obvestila - . . Hitije- 11 00 poročila - 1115 Pote-n”n' ' 12 00 Poroda BBC ' 12 05 12 ^Nagrada tedenskega sponzorja f-_ -13.15 i. oseba ednine - 14.00 *■ uacLucuuint - i^.uu '^na^ter ' ^^estiJa- 14.15 Oddaja tedna: ibabfj, r ‘Gfin ’ 1515 Literarni drobci ^^olPeurita) 15.su Dogodki in od-^1" r Nap0Ved sporeda -17.00 Osrednja ’di* ' Murski val nagrajuje - 17.40 Mali °° Poročila ’ 19- 15 Najlepše želje s 'c pozdrav i - 20.00 Pa ra ra ram, pam Lemut) - 24.00 SNOP n • Wj - 05.00 Vedro v nedeljsko ju-Pinon5liJ odmevi, oddaja o porabskih L ' ''b a Lun j - 08.00 Misel in čas, duhov-duhovnikov - 08.30 Zamu-,z^r Pesmi tedna - 0930 Srečanje valu - 10.25 Obvestila - 1030 Ne-U||J. Rudi Čačinovič, velikan slovenske 90-letnik, www.murski-val.com, i ^-SMMhzin 105,7 Mhz kovači ^i«'rka Rubin Dori hpoma8ej t 'V ■ i „ DPrekmurci "'tri/ ra ""’-Sann Mandarinah Su l>',a46,92n^" Mar|j« Kučan, Lu- 03 G'krovci. poiKJel|k.i la. junija l,^kJ iT*1 ’"L Ulica arhitekta Novaka . Uglasbene lestvice. glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Nnr Knjigo o trojanski vojni z naslovom Iliada je napisal Homer. Našo nagrado prejme Danijel Golob, Partizanska 32, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Na območju katere današnje države naj bi bila Troja? Kupon št. 24 - odgovore pošljite do torka, 15. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-lnf.si gumb Kontakt v živo in 537 17 10 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila -13-00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 1330 Čestitke, Šport in Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 20.00 Furjanek Jožefa ČinČa - Jožka - 24.00 SNOP PONEDELJEK,14. junij - dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Prosta tema ■ 12.00 Poročila BBC - 12.05,Obvestila -1230 Anketa - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -1530 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 15- junij, dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar - 05-00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem - 11.00 Poročila - 11 15 Kratki stik - 1130 Mali oglasi - 12 00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mah oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Kousa -24.00 SNOP SREDA, 16. junij ■ 05 00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič -07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08,15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 31.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17 20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 17. junij, dežurni novinar Dejan Fujs - 05,00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09.15 Kuharski nasvet: Boštjan Režonja, Lipa - 10,00 Poročila -1015 Pomurske občine se predstavljajo -11 00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 1530 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke obianov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTV A SE ZAHV ALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po teh: 031 438 342 Poročili so se Kulturni koledar V mesecu maju so se na območju Upravne enote Murska Sobota poročili: Dušan Kuplen, likalec, iz Murske Sobote in Simona Šč an čar, vzgojiteljica predšolskih otrok, iz Murske Sobote; Dejan Nemec, poklicni nogometaš, iz Dokležovja in Aleksandra Kofjač, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Dejan Sever, ekonomski tehnik, iz Šalamenec in Smiljana Ember-šič, zdravstvena tehnica, iz Kuzme; Branko Ivan-čevič, železokrivec, iz Bakovec in Mateja Vogrinčič, ekonomska tehnica, iz Tropovec; Tadej Bratkovič, univ, dipl ekonomist, iz Murske Sobote in Andreja Škerlak, upravna tehnica, iz Murske Sobote; Miran Tutek, upravni delavec, iz Murske Sobote in Valentina Kolarič, frizerka, iz Trnja; Mitja Čampa, univ, dipl, ekonomist, iz Šenčurja in Simona Knaus, dipl. inž. konfekcijske tehnologije, z Vaneče; .Alojz Kuhar, strojni tehnik, iz Bakovec in Metka Žižek, ekonomska tehnica, iz Lipovec; Ernest Hull, monter ogrevalnih naprav, od Grada in Nataša Hari, gostinska tehnica, iz Večeslavec, Uroš Benko, univ, dipl, inž, elektrotehnike, iz Murske Sobote in Maja Klobasa, dr. medicine, iz Radenec, Damjan Lipič, tekstilni konfekcionar, iz Dokležovja in Kornelija Zrim, farmacevtska tehnica, iz Kuzme; Robert Cor, tesar, iz Kovačevec in Nataša Grah, natakarica, iz Vidonec. V poročni dvorani v Mestni hiši Ljutomer - Upravna enota Ljutomer -pa so se v maju poročili (pari, ki so privolili objavo v časopisu): Tomaž Horvat iz Ljutomera in Barbara Lavrenčič iz Jamne; Franjo Makoter in Simona Kutnjak iz Stročje vasi; Slavko Makoter in Daniela Kutnjak iz Stročje vasi; Mitja Milič iz Križevec pri Ljutomeru in Urška Hvalec iz Ljubljane; Radko Stonjšek iz Kupčinjega Vrha in Simona Simonič iz Iljaševec; Janez Trstenjak iz Stročje vasi in Nataša Pečar iz Ljubljane. Na matičnem uradu v Gornji Radgoni pa so se mesecu maju poročili: Darko Kolarič, elektrotehnik, iz Mladinske ulice v Gornji Radgoni in Stanka Šober, bolničarka, iz Zgornje Ščavnice; Branko Jenuš, viličarist, iz Apač in Sabina Kurbus. prodajalka, iz Lastome-rec; Danilo Škerget, pek, iz Spodnje Senarske in Dušica Lukaček, zobna asistentka, iz Šratovec ter Bojan Hodi, delavec, in Cvetka Rajšp, delavka, oba iz Zagajskega Vrha. Novoporočencem želi vse naj... tudi Vestnik! Kino Murska Sobota Četrtek, 10. junija: ob 18.00 ameriška komedija Stara, spelji se, ob 20.00 ameriška srhljivka Skrivnostno okno Petek, 11. junija: ob 18.00 ameriška srhljiva drama Zbiralec življenj, ob 20.00 Stara, spelji se Sobota, 12. junija: ob 18.00 Stara, spelji se, ob 20.00 Zbiralec življenj Nedelja, 13. junija.- ob 18.00 Stara, spelji se, ob 20.00 Zbiralec življenj Sreda, 16. junija: ob 18.00 in 20.00 španska erotična drama Kurba Ljutomer Sobota, 12. junija: ob 20.00 ameriški zgodovinski spektakel Troja Nedelja, 13- junija: ob 17.00 in 20.00 Troja Gornja Radgona Petek, 11. junija: ob 19.00 ameriška glasbena komedija Šola rocka, ob 21,00 ameriška vestern-ska drama Hidalgo Nedelja, 13. junija: ob 18.00 Šola rocka, ob 20 00 Hidalgo OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. junija, ob 19. uri bo v Galeriji otvoritev razstave likovnih del na temo vstopa v Evropsko unijo z naslovom Art EUphoria. Razstava je pripravljena v sodelovanju z Galerijo ■ Muzejem Lendava. KAPCA V soboto, 12. junija, ob 15. uri bo v stari šoli otvoritev razstave vezenin vezilj s Kapce. Razstava bo na ogled le Še v nedeljo, 13- junija. KONCERT MURSKASOBOTA V soboto, 12. junija, se bodo pri BTC-ju zvrstili naslednji izvajalci: Peter Januš s plesalkami, Baruni, Posodi mi jurja in D’Kwischen Retashy. GORNJA RADGONA - V petek, 11. junija, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole javni zaključni nastop učencev Glasbene šole G Radgona. - V petek, 11. junija, ob 22. uri bo nastopil v Radgonski kleti Vlado Kalember. - V soboto, 12. junija, ob 18. uri bo v dvorani glasbene šole oddelčni nastop učencev Sama Ismajlo-viča. čreSnjevcj V soboto, 12. junija, bo v vili Hold srečanje tambu-raških skupin iz Črešnjevec, Ljutomera in Cankove. VERŽEJ V soboto, 12. junija, ob 9 uri bo v Salezijanskem zavodu otroški festival za Pomurje z naslovom Čarna Mura, RADENCI V ponedeljek, 14. junija, ob 18. uri bo v dvorani osnovne šole Radenci oddelčni nastop učencev Slavka Ahlina z Glasbene šole G. Radgona. lOGODEK UUTOMER V soboto, 12. junija, ob 9. uri bo pred hotelom Jeruzalem zbirališče za udeležence likovne delavnice. MURSKA SOBOTA - V petek, 11. junija, ob 15. uri se bo začel v MIKK-u LAN Party. - V soboto, 12. junija, ob 17. uri bo v Športnorekreacijskem centru Spartacus avdicija, ki jo prireja Art Music. FILM LENDAVA V petek, 11. junija, ob 20. uri bo v kinodvorani predstavitev filma Magyar Vandor, RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavišču Pokrajinskega muzeja je do 12. junija na ogled razstava Edina tema je neznanje -Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem. Gre za gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d o. o., razstavlja Janez Gyorfi svojo izbrano fotografsko dokumentacijo in tehnične izdelke na razstavi z naslovom Sobota in tehnika nekoč. - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V lokalu Art Caffe si lahko ogledate fotografsko razstavo Fotografije s poti svetovnega popotnika in profesionalnega fotografa Arneja Hodaliča. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. - V pritličnem prostoru PAC-a je do 17. julija tia ogled razstava Kače - Zakaj se jih bojimo? avtorice dr. Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Natura 2000. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 26. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta. RADENCI V muzeju Radenske je do 20. junija na ogled razstava del koroškega slikarja Mira Hajnca iz Radelj ob Dravi. LENDAVA - V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. - V gradu si lahko ogledate razstavo del slikarja En-dreja Gonterja ml. z naslovom Struktura krajine. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je do 29. junija na ogled razstava Manjšine v Pavlovi hiši. Ogledate si lahko tudi razstavo Slovenci na avstrijskem Štajerskem -Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji 32 ZADNJA STRAN 10. Prihod Odhod Mesto Prihod Odhod 3.05 Ljutomer 0.37 * 3.10 3.11 Grtava 0.34 0,32 3.14 3,15 Veržej 0.27 0.28 3.21 3,22 Beltinci 0.20 0.21 3.28 3,50 Murska Sobota 23.58 0.15 3,56 3.57 Puconci 23.51 23.52 4.06 4.07 Mačkovci 23,42 23.43 4.13 4.14 Gornji Petrovci 23,35 23.36 4.20 4.21 Ša lovci 23.29 23.30 4.26 4.40 Hodoš 23,10 23.25 6.28 6.46 Szombathely 20.50 21.18 7.56 Sopran 19.52 V dvoje je lepše V srednjeveški poročni dvorani rad- gonskega gradu je bila pred kratkim prva poroka. Bila je zares nekaj posebnega. Že pred dobrim desetletjem je bilo predvideno, da bodo pari iz občine Gornja Radgona in tudi občine. Radenci ter tudi drugi, ki bi to želeli, bodisi iz Slovenije ali tujine, lahko sklepali civilne poroke v enkratni srednjeveški dvorani radgonskega gradu, ki ga je najel leta 1991 za obdobje 99 let zdomec Milan Hercog. Končno se je ta ideja začela uresničevati. Vmes je bilo namreč nekaj tak- snih in drugačnih težav, sedaj pa je radgonski »graščak« poskrbel, da je vse urejeno. V navzočnosti več kot 200 svatov, svojcev, prijateljev in znancev od blizu in daleč sta si pred pooblaščencem za sklepanje zakonskih zvez Marjanom Žulo in matičarjem Mirkom Ferencem usodni »da« dahnila 29-letni Darko Kolarič iz Gornje Radgone in 22-letna Stanka Šober iz Zgornje Ščavnice. Prav zanimivo in veselo je bilo že v srednjeveški sobani, potem pa še pred grajsko dvorano, kjer je mladoporočencema, preden sta se usedla v kočijo. ki ju je pozneje skupaj s pričama in svati odpeljala do bližnje cerkve sv. Petra, čestital in zaželel vse najboljše tudi sam »graščak« Milan Hercog. Po cerkvenem obredu je bila velika svatba v rusko-francosko-slovenskem kulinaričnem blišču. Začela se je na grajskem dvorišču, kjer so za prijetno in veselo razpoloženje skrbeli člani ansambla Toti štirje. In tako je noč hitro minila. Po prespani nedeljski noči sta se Darko (elektroenergetik, zaposlen pri podjetju Elti * Gornja Radgona) in Stanka (medicinska tehnica, zaposlena v Zavodu Hrastovec - Trate) odpravila proti Trstu in potem z ladjo Čez Jadransko morje do Grčije -na poročno potovanje. Morebiti. bo od tam čez devet mesecev prišla tudi kakšna »Štorklja« z njunim otrokom. In ravno to so jima, ob zdravju in razumevanju, svatje največkrat zaželeli. Besedilo in foto: 0. Bakal NI VESTNIKOV KOLEDAR 10. junij, četrtek, MARJETA 11. junij, petek, SREČKO 12. junij, sobota, JANEZ 13. junij, nedelja, ANTON 14. junij, ponedeljek, VASIUJ 15. Junij, torek, VID 16. junij, sreda, BENO 16. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 10 minut, zašlo pa ob 20. uri in 55 minut. Dan bo tako dolg že 15 urin 45 minut. 17. junija ob 22. uri in 28 minut bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 9. junija 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,0553 238,7716 239,4879 Hrvaška H RK 191 1 32,0691 32,1656 32,2621 Madž. HUF 348 1 0,9497 0,9526 0,9555 Švica CHF 756 1 156,4096 156,8802 157,3508 V. Brit. GBP 826 1 355,8375 356,9082 357,9789 ZDA USD 840 1 193,2110 193,7924 194,3738 Regijsko tekmovanje civilne zaščite Na prvem mestu Nemčavci Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Murski Soboti in Območno združenje Rdečega križa Slovenije v Gornji Radgoni sta bila organizatorja 10. izbirnega regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo pri Osnovni šoli Kapela. Sodelovalo Na kratko Cven Na podružnični OŠ Cven je bila pred kratkim vaja, s katero so želeli prikazati učencem postopek evakuacije otrok iz ogroženih šolskih prostorov. Vaja je dobro uspela, poleg gasilcev pa so sodelovali tudi delavci Zdravstvene postaje Ljutomer in prometne policije iz Ljutomera. J. Ž. Lipa \ Pred kratkim so v Lipi proslavili 10-letnico delovanja tamkajšnjega krajevnega odbora Rdečega križa. Ob tej priložnosti so podelili priznanja. Za 30-kratno darovanje so jih prejeli Anton Jeneš, Alojz Zadravec, Francka Zadravec, Franc Zver in Bernarda Žerdtn, Marija Sobočan pa je prejela priznanje za 35-kratno darovanje krvi. J. Ž. »Zanimivost« v mestu Ste že videli, da bi imel kdo na vrvico privezanega petelina? Če ne, si lahko to »zanimivost« ogledate pri bloku v Stari ulici 12 v Murski Soboti - pod balkonom enega od stanovalcev. Nekateri vedo povedati, da lepo pojeta in dasta dokaj miroljubna. Če bi bila prosta, pa bi verjetno vseeno pobegnila ti kuram na najbližji kmetiji. -J. G. je osem pomurskih ekip, že sedmič pa so se jim pridružile tudi ekipe civilne zaščite in Rdečega križa iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Zmagala je ekipa CZ iz Nemčavec (881 točk) pred Rakičanom (803) in Moravskimi Toplicami (799). Tako bo. ekipa CZ iz Nemčavec lahko jeseni tekmovala na državnem preverjanju znanja ekip PMP CZ. Med ekipami treh sosednjih držav pa je bila najboljša CZ Me-džimurske županije iz Čakovca (798 točk) pred Železno županijo (773) in Monoštrom (761). - M. J. Sprememba v Dolgi vasi S prvim junijem je imenoval generalni direktor Policije dr. Darko Anželj na predlog direktorja Policijske uprave Murska Sobota Aleksandra Jevška na delovno mesto komandirja Postaje mejne policije Dolga vas Andreja Bračka, ki je od leta 2002 opravljal naloge pomočnika komandirja. Dosedanji komandir Roman Pečnik je zaprosil za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, ker se je zaposlil kot delovni inšpektor na Upravni enoti Murska Sobota - A. B VHN3IGVICI NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime m priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka; davčna številka; pošta: datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK v c] po položnici - trimesečno Razlika Kakšna je razlika med ženo in psom? Pes utihne, ko ga spustiš v hišo. Vic poslal. Anton Benko, Gajše-vci ba, 9242 Križevci pri Ljutomeru Razsipa Ištvo Dva policista opazujeta sončni zahod. Barve se prelivajo druga v drugo, rumena, oranžna, rdeča ... Tišino zmoti prvi policist, ko reče drugemu: »Ne razumem, država ima denar za tak kič, za našo izobrazbo ga pa nima!« Ulični prodajalec »Kaj ste po poklicu?« »Uličniprodajalec sem!« »In koliko bi zahtevali za Gregorčičevo ulico?« Gostilniški »Natakar, v moji juhi je slušni aparat!« »Kaj ste rekli?« Vezalke Blondinka vstopi v prodajalno s čevlji in reče prodajalki: »Želela bi si kupiti vezalke.« »Kakšne pa želite?« jo vpraša prodajalka »Eno levo in eno desno!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh, Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. ^'cteeanlM-im^aso^11 drugo mesto v pni rnrt:-" ski lendavski lig, čeprav^m priznavajo, da hpNonateiito ^amo zato, da latino poten P? iejoin sctatuKHv medtemks so »molesiondci« Nk 'Medli iz vetje slm«^1^ tri jim sedaj g n n m grl občinskijgrKltvskligi.Pt ' še kdo reče, oo mzdf^^ ha v nezdravem eksu. * * * Potem ko se man $ z'fr' * odzval m pteizol IWW* s'je ta nase/ novopvW1 Priložnost in bo zafez l malic Murimm dtu^' Gornjih Pelmuti* gre^, tem-oraku sepilčl^^ b fztnva malic ipjiz/vf* na moravskem gu? •pm” * * * k Prosenjakovcih so H'9* voljni, da sedaj kosoma^ končno zapil, i vrata reHt^ PlBUIsira dobijo mestna deloma ne-rjf^ Ograjeni poslovno-rep^ ~ 'srčni zgradbi, kjer bo dr^1 vrednost bstvro: bila v Pletilstvu. * * * । pne o33", Ai i®1 iasM,inD zasebn cv ‘1 Ali dl obeta jj? . ne j pšcniC' ,||iH • ........ ^ic <' s»’se' . govf°