Haroöno gleöalisce u Ljubljani.
Opera
11111111111111111111111II11111111111111 i 111111111111111111111111111111111111M111111111111111111111111111111111 i 11111111111111111111
BR1RCI
(PRSLIRCCI)
Dramatična opera u Z öejanjih 5 prologom. Boöbo zložil R. LEONCFIURLLO.
Dirigent: F. Rukauina.	Režiser:	Ul.	fDarek
<3SS>
OSEBE:
Canio........
Neööa........
Tonio........
Beppo .......
Siluio, kmetski fant
Kmeta........
Osebe u komediji:
Bajazzo.....................Uosip Druota.
Colombina...................Rezika Thalerjeua.
Taööeo......................Iuan Leu ar.
Harlekin....................Leopolö Kouač.
Kmetje in kmetice, öekleta, fantje, otroci.
Boči se u mantalto u Calabriji 15. augusta 1865.
. 'Josip Druota.
. Rezika Thalerjeua. . Iuan Leuar.
. Leopolč Kouač.
. Fran fTlohorič.
I "Josip Sekula.
I R. Banouec.
Usebina.
Prolog. V prologu poje Tonio v kostumu bajaca. Pripoveduje, da zajema pesnik danes iz resničnega življenja. Spomin na neki dogodek, ki ga je nekoč globoko ganil, naj zazveni danes v pesmi. »Torej naprej! Igra naj se začne!«
1. akt. Pred vasjo Montalto. Prišla je ravnokar družba komedijantov, ki vabi prebivalce k večerni predstavi. Nato gresta Canio in Beppo v gostilno. Tonio ostane sam z Neddo. ženo Cania. Ona poje narodno pesem: »Ptice se zibajo . . .■« Tonio ji prizna svojo ljubezen. Ko plane k njej ter ji prigovarja: »O, bodi čisto moja,« ga ona udari z bičem po licu. Ves ogorčen se Tonio odstrani, toda v njeni bližini se skrije in vidi, da ima Neda z nekim drugim sestanek. Napoti se k Caniju, da mu o vsem sporoči. Med tem je Nedda s svojim ljubljencem sklenila, ubežati ponoči. Ko Silvio poje: »V tej noči ubeživa skupaj! Pridi draga!« prideta Canio in Tonio. Silvio ubeži čez zid. Canio zahteva zaman od žene, naj mu pove ime zapeljivca. Tonio mu svetuje, naj ima med večerno predstavo dobro oči odprte. Tam ga bo lahko spoznal. Canio je ves potrt in žalosten.
2. akt. V ozadju je postavljen majhen oder. Gledalci prihajajo in igra se začne. Dogodek prvega akta se igra na odru. Canio prisluškuje (v igri »Bajaco«) sestanku svoje žene Colombine (Nedde) s Harlekinom in povprašuje po njegovem imenu. Nedda imena noče povedati. Canio plane na svojo ženo. Ona vidi, da to ni več igra; hoče bežati v prostor za gledalce. Canio jo dohiti in zabode. Istotako zabode Silvija, ki prihiti Neddi na pomoč. Canio, ki je sam uničil svoje najdražje na zemlji, ostane na svojem mestu in poje: »Idite domov, igra je končana.«
USRRBLTENF) EUELINR.
Pantomima u 1. dejanju 5 preöigro. Napisal Dr. Fr. Langer. Soöbo zložil "Jaromir LUeinberger. (Preuel Fr. Bouekar).
Dirigent: 1. Raunik. Insceniral: rež. Ul. (Tlarek
□SEBE:
Srof Prokop 5.............'Josip Pouhe.
Baron Sieben..............Boleslau Peček.
Hals, lakaj...............Pauel Debeuec.
I.i	j.........Uaclau Ulček.
II.	igralec	,.........fiHaks 5imončič.
III. I	)........."Josip Drenouec.
Euelina, plesalka.........R. Klimentoua.
Soči se na Češkem, na graöu grofa Prokopa 1.1840. Plesni točki naštudiral U. Ulček.
Usebina pantomime.
Predigra. — Gospod Prokop in njegov prijatelj baron Sieben sta pred davnimi leti zagrešila strašen zločin, ki jima še zdaj teži vest. Vsako leto si ga dasra ponavljati od igralcev. Tako tudi letos na trideseto obletnico groznega dogodka.
Igra. - Gospod Prokop je našel v šantanu lepo plesalko Evelino, v katero se je strastno zaljubil. Ugrabil jo je in pripeljal v grajsko dvorano. A ona ga ne mara. Tu pride njegov prijatelj baron Sieben, ki istotako ljubi Evelino. A ona tudi njega ne mara. Med prijateljema se vname boj za lepo plesalko — ker ni drugega orožja pri roki — kar s svečniki. Sredi boja vstopi lakaj. Svari Evelino, naj se ne vtika v prepir, utegnil bi udarec pasti nanjo. Prijatelja sta že razbila svečnike, a jeza se jima še ni polegla. Gresta vun iskat pri-pravnejšega orožja. Evelina pa ostane sama z rdečelasim lakajem. In glej! — lepa plesalka, ki ni marala niti inteligentnega Prokopa, niti bogatega barona, koketira z bedastim lakajem in nazadnje izgine z njim za zastor . . . Razjarjena tekmeca se vrneta. Našla sta skrinjico s pištolami. Te naj odločijo, čigava bo Evelina. A čuj! — za zastorom je nekdo zakričal. Evelina je, v objemu lakaja. Lakaj zbeži, Evelina prosi odpuščanja . . . Odpustiti ni mogoče. Ali sta se stara prijatelja zato sprla, streljala in skoro pobila, da sta zdaj osmešena pred lakajem, ki sta mu dala priliko za uspeh tam, kjer ga sama nista mogla doseči? Ona je kriva vsemu. S krvjo naj poplača sramoto. Plesalka prosi usmiljenja, vse hoče popraviti. Zaman, prijatelja sta neizprosna. Umreti mora Evelina. Baron Sieben omahuje potrt iz dvorane, Prokop si zakrije oči in ustreli nesrečno Evelino.
Poigra. - Prijatelja, ki sta gledala igro, vstaneta. Prokop napravi par korakov, kakor bi hotel preprečiti, kar se je pravkar zgodilo.
Jaromir Weinberger, mlad komponist in dirigent, rojen L 1894. v Pragi, je študiral na praškem konservatoriju. Pozneje tudi na Dunaju in v Berlinu. Je zelo nadarjen in marljiv. Spisal je že več baletov, simfonij in melodramov, vseskozi moderna dela. Pantomima »Ugrabljena Evelina« se jt igrala prvič 1. 1913 v mestnem gledališču na Kralj. Vinohradih. Insceniral jo je nadrežiser VI. Marek.
Libretist dr. F. Langer je priznan češki dramski pisatelj. (V vojni je bil ujet in je še zdaj komandant češke legije na Ruskem.) Spada k mlajši pisateljski generaciji. Prvo njegovo večje delo »Kralj Vaclav« se je igralo z lepim uspehom na Narodnem gledališču v Pragi.