Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemau, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za eetrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspcdicija, Stoini trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvame". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna patit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoludne. 70. V Ljubljani, v soboto 28. mnrca 1891. Letnili XIX. Častiti gospodje volilci! Vsled prerane zgube deželnega glavarja in državnega poslanca dr. Poklukarja treba bode dnč 7. aprila voliti novega poslanca za državni zbor. Da se dogovorimo o kandidatu, kateremu hočemo izročiti ta častni posel, vabim Vas uljudno po naročilu kluba občinskih svetovalcev na dnč 30. marca ob 11. uri dopoldne v mestno dvorano. Blagovolite se volilnega shoda vdeležiti v mnogobrojnem številu. dr. vit. Bleiueis Trstcniški, načelnik kluba občinskih svetovalcev. Po poti trpljenja — k vstajenju! Stara in lepa navada je krščanskih časnikov, da ob velicih praznikih v svoja razmišljevanja o dnevnih in časovnih vprašanjih vpletajo spomine, katere posebno živo vzbujajo ti prazniki v krščanskem omikanem duhu. Katoliška cerkev te dni v oživljajočih besedah in vzvišenih obredih predočuje vernikom skrivnosti trpljenja in vstajenja Gospodovega ter nam podaje analogijo med onim za vse veke dovršenim dejanjem odrešenja in milosti polnim delovanjem božjega usmiljenja, s katerim se ljudje navajajo na pot, ki vodi do zemeljskega miru in večne sreče. Velikanoč! Ta beseda sama napolni rahlo srce s čutili, katerih ne more opisati pero. Božja narava vzbuja se ob jednem iz dolgega zimskega spanja, pomladno solnce probuja in drami vse stvarstvo k novemu življenju. Z novim življenjem pa se pričenjajo tudi nova hrepenenja in dela, snujejo se novi načrti za najbližjo f"" K. Nedeljske misli. XXIII. »Aleluja! Premagana je noč 1" razlega se danes po vsem svetu. V istini, Veliko noč praznujemo danes pri krasnem solncu najlepše nedelje v letu, ter zapiramo srce in duri temoti. Da, ko bi bila istina poslednje, praznovali bi le jedno noč v novo-vzbujeni prirodni krasoti in premagali bi s svojo močjo dolgo, skoro neprestano temo — mračnega leta. A ker sodi svet, da je solnce brez sence na neravni zemlji nemogoče, ljubimo pogosto senco namesto svetlobe in stojimo radi drug drugemu v solncu. Tako in jednako bi lahko modrovali danes, ko bi hoteli biti tako brezsrčni, da bi zastrupili svojim bralcem in tudi sebi spomin najbolj veličastne nedelje in radost prekrasnega dneva, spomina zmage nad temoto. »Nulla salus bello, pacem te poscimus omnes," — te krasne Vergilijeve stihe podajamo danes svojim rojakom za velikonočne piruhe, s poslednjimi besedami si voščimo Slovenci velikonočno jutro. Ko bi bil zaradi tega kakov prvaški sedež ali kakova brez »večnega boja" nemogoča čast v ne- prihodnost. Naravno je torej, da se o tej priliki še z večj im prepričanjem spominjamo tudi svojih dolžnosti, da nam silneje bije srce za narod in dom. Po vsi Evropi vre in kipi. Na svetovni oder stopijo nove osebe, ki kličejo svetu: Kdaj bode človeštvo praznovalo svoje politično vstajenje? Kdaj se odpro groba vrata, Čuvaji stresejo, Gospod oprosti vezi ter svetu pokaže v Svojem veličastvu ? Kdaj bodo Njegove ideje kri in meso v državnem in družbenem življenju? Kdaj bode zemlja zapela velikonočno »alelujo?" Pač, dani se! Duhovi se vzbujajo. Kar so še nedavno osamljeni učenjaki v svojem zatišju raziskavah in razmišljavali, to danes že pogumni zastopniki ljudstva zagovarjajo v postavodajalnih zborih. Oglašajo se duhoviti možje na javnih shodih za evan-geljska načela pravičnosti in medsebojno ljubezni, ki uče delodajalca in delavca obestranske dolžnosti in zvestobe, ki kažejo pot iz labirinta političnih, družbenih in gospodarskih zmotnjav. Krščansko ljudstvo je živelo predolgo časa v mučnem trpljenju. Spoznalo je svoje „prijatelje", ki so mu obetali zlato dobo, zapazilo grozno nevarnost, v katero ga tirajo z lepimi besedami in praznimi obljubami. Obrača se od svojih dosedanjih voditeljev ter po nagonu posluša prvoboritelje za krščansko socijalno reformo. Celo v velikih mestih, kakor je Dunaj, prebivalstvo zapušča zastavo liberalizma ter ne posluša več naukov manšesterstva. Liberalizem je doigral svojo ulogo. Nastopil je na svetovnem odru, oblečen kakor modri Natan, ter ozna-noval omiko, svobodo, srečo človeško. Pa hitro je pozabil naučeno ulogo ter se pokazal starega Shyloka, ki zahteva denar in funt mesa in našega telesa. Ali je čudno, da krščansko ljudstvo odločno odbija tako ponudbo? Nehote pa se nam danes vrivajo tožne misli tudi o našem trpljenju, o trnjevi poti, po kateri naš mali slovenski narod hodi že od pamtiveka — ali na Golgato ali k vstajenju in slavi, to ve Bog sam. Tudi nas so šibali in mučili, napajali z žolčem; in ko smo omedlevali vsled ran, poslal nam je dobri Bog še o pravem času može, ki so narod slovenski z resnim delom in bistrim duhom vzdignili iz prahu pozabljenosti k zavednosti. Prišli so Vodnik, Prešeren Slomšek, Bleivveis, Einspieler in drugi, in po slovenskih pokrajinah je zaoril radostni glas, »aleluje"! Narod je vstal iz groba medlobe in slabosti k čilemu življenju. To je storila slovenska zavednost, marljivost in sloga. A danes, ko [potrebujemo skupnega delovanja, da dosežemo svoje pravice, nastopa narod naš novo pot trpljenja, katero mu pripravljajo nekateri njegovi preoblastni sinovi. Toda proč z žalostno podobo, ne kalimo si kratkega veselja velikonočne nedelje in udajmo se za trenotje vsaj lepi nadi boljših dni. Kakor po viharju ,nastane tišina, 'po vojni mir, po smrti vstajenje, tako upajmo, da se bode tudi po Slovenskem zvedrilo in zjasnilo in bode ljudstvo spoznalo prave svoje prijatelje, ki mu žele le dobro. Po trpljenju bodemo i mi praznovali dau odrešenja ter radostni prosljavljali praznik vstajenja. Samooblastvo. Večkrat smo že imeli priliko opozarjati čitatelje na diktaturo, katero nekateri gospodje hočejo uvesti v vse naše politično življenje. Isti gospodje imajo sedaj prvo besedo tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Tej diktaturi se že nekaj časa pokore mnogi odlični narodnjaki, ki imajo tudi svojo razsodnost, a se boje zamere in napadov v glasilu dotičnih diktatorjev. To našo trditev opravičuje zopet nov slučaj, ki se tiče prezentacije trnovskega župnika. Kakor znano, razpisana je bila župnija trnovska, katere patron jo ljubljanska občina. Dne 13. t. m. je mestni magi- varnosti, pristavimo Vergilijevim besedam geslo: »Isti, ki je najboljši izmed nas, naj bode voditelj, vsi drugi ,ponižno služni'." Da, to bi bil pravi velikonočni piruh, kakor-šnega že davno nismo videli. Vendar bojimo se, da je naš nasvetovaui piruh prepodoben istemu Kolumbovemu jajcu, ki se je občudovalo toliko časa, dokler ga ni postavil slavni mornar »na glavo" in razrušil njegovo tanko lupino. Tudi našemu piruhu se ugovarja; dobro znamo, česa potrebujemo. O domačih zdravilih kvasi vsak, a ona so le zdravila, dokler jih nihče ne pokusi. Predrznite in ojačite se, ter postavite tega ali onega našega »junaka" v občno korist „na glavo", videli bodete, kako bode suval na desno in levo in kako mu bodo hoteli na pomoč njegovi tovariši, ako-ravno akademično vsi pripoznajo, da je pri nas le »radikalno" sredstvo in zdravilo vspešno proti narodni temi. »Pereat mundus, fiat Polonial" S takovimi strankarskimi načeli se borimo mi drug proti drugemu, in vendar, kadar omaga ta ali oni v neprestanem nasprotju, omilujemo ga, da je zapustil prezgodaj svoj zmagepoln ostrog. To lepo, morda izmed najlepših svojih last-nostij, zabeležimo radostno na svojo sicer slabo-glasno nežnost, in ona naj nam bodo zadostilo »post mortem" za marsikatero grenko uro v političnega življenja viharnem boju. O poslednji lepši svoji politični polovici smo se prepričali tudi ob prezgodnji krsti našega deželnega glavarja, ko smo pokladali vsi brez izjeme vence na njegov mrtvaški oder, akoravno smo ga pred desetimi leti sodili po »radikalnih postavah". Tudi nežne ženske rolie niso pozabile našega blagega prvaka, in osobito ginliv je bil napis na nekem nemškem traku, glaseč se: »Dem Unvergess-lichen — die Vergesslichen". Da, kamenito srce bi moral imeti isti, ako tudi ni čital nikdar Šopenhauerjevih naukov, kdor bi v tem slučaji pomiloval mrtvece — in blagroval otožne zapuščene na smešno-otožni zemlji. Da, nekateri naši »Josipi" imajo čudno tra-gičuo osodo. Baš isti dan, ko smo pokopali za vselej jednega, poklicali smo iz »narodovega podčrtnega groblja" druzega v življenje nazaj, ter mu čestitali, da še živi in dela, — akoravno smo mu prepevali nekaj tednov prej »libero" v »slovniško-radikalnem duru". Kogar zgodaj pokopujemo, navadno dolgo živi. Upajmo, da tudi naš narodni „miserere" ni ubran za same pokope in pogrebe in da se nam ponavlja vsako leto vsaj jedna vzvišena nedelja, v kateri praznujemo miru in življenja dan, — vstajenja dan. S vifti j a nec. strat imenoval novega župnika, akoravno se 4. odstavek § 32. občinskega reda doslovno glasi tako-le: „K opravilom občinskega sveta spada tudi izvrševanje občini pristojne patronatske in prezentacijske pravice." Dalje določa § 50. obč. reda, da v obče občinski s v d t določuje, katere upravne stvari se prepuščajo magistratu v r a z s o j e v a n j e , vendar pa stvari, ki spadajo mej drugimi tudi tudi pod § 32., ne sme občinski svet prepuščati magistratu. V smislu teh dveh jasnih postavnih določb moral bi torej le občinski svet pre-zentovati župnika. Ees je sicer, da dotično ustanovno pismo daje ljubljanskemu magistratu patronatsko pravico, toda uvaževati je treba, da je bil za časa postanka tega ustanovnega pisma ljubljanski magistrat politična oblast in ni le sklepov izvrševal, te-muč tudi sklepal; takrat magistrat ni bil podrejen mestnemu zboru, temveč samostalen, v bistvu enak sedanjemu občinskemu zastopu. To nepravilno postopanje ljubljanskega magistrata je dalo povod obč. odborniku gosp. Prosencu, da je v zadnji seji mestnega zbora stavil sledečo interpelacijo: »Po smrti g. Frančiška Karun-a, bivšega župnika v Trnovem, razpisalo je ljubljansko škofijstvo koukurs za župnijo Trnovo. Patronat za trnovsko župnijo ima v smislu vstanovnega pisma ljubljanski magistrat oziroma občina ljubljanska. Za razpisano župnijo oglasilo se je več prosilcev, in ljubljansko škofijstvo napravilo je terno, ter predložilo patronu, to je zastopstvu mesta ljubljanskega. Mestni magistrat prezentiral je za župnika gospoda, proti kateremu tudi jaz ničesar nimam, a zdi se mi vendar jako čudno, kako da je mogel magistrat ljubljanski s tem prezentiranjem ogniti se tistega faktorja, kateri je imel odločilno besedo o tej zadevi. § 32 občinskega reda določuje v odstavku 4, da k opravilom občinskega sveta spada tudi zvrše-vauje občini pristojne patronatske in prezentacijske pravice. V smislu te jasn e postave moral bi magistrat odstopiti zvrševanje prezentacije za župnijo v Trnovem občinskemu svetu, kateri edini je poklican v tej zadevi sklepati. Področje županovo in magi-stratno je v §§ 63—78 občinskega reda natančno določeno in iz teh določeb razvidi se, da ima magistrat samo eksekutivno moč; a zaman išče se v omenjenih §§ kakšno določilo, vsled katerega bi smel on sam veljavne sklepe delati. Očividno je, da je mestni magistrat z omenjeno prezentacijo prekoračil svoje področje ter kratil pravice občinskega sveta. Dalje se mi tudi jako čudno dozdeva, kako da je mogel mestni magistrat škofijsko terno popolnoma prezirati, kajti prepričan sem, da je bila ta terna gotovo iz najboljših duhovnikov sestavljena, in ako bi se bil eden gospodov iz te teme prezentiral, odpadlo bi v smislu Najvišjega sklepa z dne 22. julija 1866 vladno potrjenje. Ker se magistat te teme Poezija velikega tedna v prirodi. Spomin in premišljevanje Kristusovega trpljenja vplivalo je od pamtiveka močno na nežno in pobožno mišljenje našega ljudstva in iz njegovega slovanskega sentimentalnega duha porajalo se je mnogo nežnih in globoko čutečih pregovorov in bajk, katere je globoko sočutje vernikov nad trpljenjem nebeškega Odrešenika prepletlo s čarobnim zavojem. Veliki petek in veliko soboto zdelo se je vernemu ljudstvu, da žaluje nad bolestno smrtjo Gospodovo vsa priroda, gozd, polje, zver, da, celo mrtvi kamen. Med živalmi so zlasti ptički, kateri čutijo s Križanim sožalje in nepopisno bol. Tako je krivokljunček, kateri kakor ubog klatež poletava po samotnih krajih, dobil svoje ime — kakor pripoveduje znana legenda — na tožni Gol-gati, kjer si je skrivil svoj šibek kljunček, hot^č izpuliti krute žeblje, s kojimi so bili na križ pribiti Odrešenikovi udje. Istotako bil je prisoten pri smrti mučenega Kristusa radovedni dlesk in se je zaman trudil odstraniti z veličajnega čela krvavo trnje. Radi tega od te dobe no more videti mrtvega človeka, in če ugleda v temnem gozdu ubitega človeka, pokriva ga usmiljeno z resjem. Inače tega ptiča ljud še na-zivlje tudi „rudečkarja" in trdi, da rdeče proge okolu njegovega vratu pohajajo od krvi, ki je kapala nanj iz ran Križanega. ni držal, morala bi še vlada omenjeno prezentacijo potrditi, ko bi bila 6ploh veljavna. Kakor sem že omenil, preziral je mestni magistrat pri prezentaciji župnika za trnovsko župnijo področje in zato si usojam g. župana vprašati, bode li po §§ 67 in 73 obšinskega reda ustavil magistratov sklep ter to zadevo predložil mestnemu zboru?" Gospod župan je odgovoril na to interpelacijo, da nima vzroka ustaviti se sklepu mestnega magistrata, ker po njegovih mislih je magistrat kompe-tenten, prezentovati župnika. Ce pa je dvomljivo, kdo je kompetenten, magistrat ali mestni zastop, more to razsoditi civilno sodišče po § 33. postave z dne 7. maja 1874. Sicer pa, — meni g. župan, — jo ordinarijat sam priznal, da je kompetenten magistrat, ker navaja v šematizmih kot patrona trnovske župnije le mestni magistrat, ne pa mestni zbor. Kar se tiče zadnjega argumenta, moramo reči, da ničesar ne dokaže. Vprašamo le: Zakaj pa se je sprejel v občinski red § 32., ki jasno govori proti gorenji argumentaciji? In ta občinski red je sedaj veljaven za občino ljubljansko. V tem slučaju morala bi se pravda pričeti med občinskim zastopom in magistratom, kateri teh dveh je kompetenten z ozirom na to jedino patronatsko in prezentacijsko pravico; tožitelj in tožnik bila bi jedna in ista oseba. To je nezmisel, katerega je na predlog g. dr. Tavčarja odobravala večina občinskega sveta. Ljubljanska občina je juridična oseba, katero zastopa občinski svet, ki je razdeljen v razne odseke in magistrat; iz srede občinskega sveta se sestavi magistratni zastop, ki pa ima le eksekutivno moč, torej dolžnost, izvrševati sklepe občinskega sveta, kateremu je podrejen. Kakšne posledice bi lahko nastale po načelih, katere je v tem slučaju zastopal magistrat? Recimo, pravda se je pričela med magistratom in občinskim svetom zaradi prezentacijske pravice, in to pravdo je dobil magistrat. Kdo bi plačal troške? Občinski svčt, oziroma občina. Radovedni smo, iz katere blagajnice bi se vzel denar. In če bi nasprotno magistrat zgubil pravdo in bi moral plačati troške, vprašamo: iz katere blagajnice bi se pa sedaj vzel denar ? Iz občinske menda ne, ker občina bi mogla le tirjati po sodnikovi razsodbi. Mi nismo juristje, zato ne moremo rešiti te zastavice; morda jo bodo gg. juristje v ma-gistratnem odseku. Po kanoničnem pravu ima vsak patron dolžnosti in pravice. Dolžnosti so, da preskrbi potrebna popravila cerkve itd.; pravice, da prezentuje. A po načelih ljubljanskega magistrata ima on patronatske pravice, občina pa patronatske dolžnosti, dasiravno magistrat brez dovoljenja občinskega svčta nima praviee izdajati denar. Ce ima torej občina patronatske dolžnosti, ima tudi pravice; občino pa zastopa mestni zbor. V znani postni pesni ljud hrepeni biti slavček, ki je letel preko morja na Oljsko goro, da se udeleži Odrešenikovega nepopisnega trpljenja. Sem spadajo i bajke o jelenih s križem nad rogovi in različnih živalih, katere na svojem telesu nosijo podobo križa v znamenje žalosti nad Kristusovim trpljenjem. Še z večjo fantazijo obogatila je narodna po-vedka cvetlice in drevje, opisujoč njih udeležbo pri smrti Odrešenikovi zanimivimi besedami. V trenotji, ko je visel na križi Izveličar in je solnce mrknilo, žalovale so vse rastline. Vse je bilo otožno in utihnilo je kakor v grobu, samo nekatere cvetlice, grmiči in drevesa šumela so plakajoč s svojimi listi in vejami, in cedre libanonske zapele so žalostno pesem. »Oh, nam je že umrl!" ječala je babilonska vrba in globoko potapljala svoje veje v valove Ev-frata. Vinogradnik prišel je v vinograd in videl plakati trto. In ko je grozdje dozorelo in so ga tlačili, nazivljali so sok njegov: Kristusove solzč. Iris (trujula) rekla je cipresi: »Od danes nadalje hočem cvet svoj zagrinjati z žalostjo" — radi tega ima bajč od Velikega petka naprej samo temno-modri cvet. — »In jaz," odgovorila je cipresa, »hočem bivati samo med grobovi!" Na to se je čul med vsemi drevesi jok. In ko je Kristus na križi zavpil: »Moj Bog, zakaj si me zapustil?" stresle so se vse veje, listi in cvetke. Konečno še omenimo, da je gospod dr. Tavčar v isti seji mestnega zbora stavil predlog, naj mestni zastop izreče, da z odobravanjem vzame na znanje odgovor gospoda župana glede prezentacije župnika trnovskega. S tem predlogom pa je g. dr. Tavčar indirektno priznal magistratno postopanje kot nepo-stavno, priznal patronatsko pravico občinskemu svetu in izrekel, naj občinski svet potrdi nepostavni sklep magistratov. Pri tej priliki še omenimo, da je tudi zadnji sklep mestnega zbora po § 50. občinskega reda neveljaven. Naravnost pa izpovemo, da ta članek nikakor ni naperjen proti prezentovanemu č. gospodu župniku, hoteli smo le pokazati svetu nov dokaz samooblastva nekaterih ljubljanskih gospodov. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Madjari hočejo z vso silo, da pride njihov privrženec za nadškofa zagrebškega. Oni celo mislijo, da to drugače biti ne more, kajti ves zistem njihov je tako zavit, da kar javno zahtevajo svoje ljudi za taka najvišja dostojanstva. Na Ogerskem so že tako povsodi postavili na odlična mesta svoje ljudi, in le še tam, kjer ima deloma odločevati pri volitvi teh dostojanstvenikov tudi narod, vzdržalo se je še nekoliko vrednih in častitih mož, ki se ne plašijo borbe. To so pokazali rumunski škofje pri razpravi o detiščih v velikaškej zbornici. Med Srbi pa je že tudi nadvladala ogrska državna ideja popolnoma, kajti sedanji patrijarh srbski je privrženec madjarski in taki bodo tudi vladike, katere bode on imenoval. Pri Srbih je na ta način narodni duh potlačen, pa ni čudno, da nimajo nobenega zagovornika v ogrskem državnem zboru. Da tudi pri Slovacih ni bolje, znano nam je le predobro. Zdaj je prišel red na Hrvate. Tukaj so pravi narodni škofje madjarskej ideji na potu. Posebno je težko Madjarom, da škof Strossmayer tako dolgo živi, kajti oni mislijo, da bo ž njegovo smrtjo tudi njegova velika misel o važnej misiji Slovanstva pokopana. V tem se oni pa gotovo motijo. Misel, katero je veliki škof obudil, gojil in širil, ne d ti se tako lahko zatreti, ko bi tudi "bili njegovi nasledniki popolnoma navdahnjeni s protivnimi nazori. Boljši del naroda se je oklenil nazorov škofovih, in ti bodo ostali tudi v bodoče merodajni, saj so vzvišeni in pravični. Glavna skrb naših zaveznikov pa je zdaj, da najdejo pravega moža seveda po svojih nazorih za zagrebškega nadškofa. Bilo je v kombinaciji že mnogo kandidatov, ali bržkone ne bode nobeden od imenovanih dobil te velike časti. Po najnovejših glasih bi' imel biti resen kandidat dr. Nikola Horvat, kanonik tukajšnjega kapitola. Ko bi bila to istina, mogli bi biti Hrvatje zadovoljni, kajti to je vreden in učen duhovnik, pa tudi pošten Hrvat. Ali ko nam obetajo tega vrlega duhovna za nadškofa, hočejo na drugi strani to (Dalje v prilogi.) Skromna vijolica napolnila je na smrtni gori zrak s svojo prijetno vonjavo, da bi bil dih umirajočega Gospoda očvrsten z lagodno dišavo. Samo trepetlika, katera je bila ponosno vitko drevo, stala je pod Golgato v brezčutni nebrižnosti, posmehujoč se drugemu drevju, zakaj žaluje, ker ničesar ni zakrivilo? Ali ko je Kristus umrl, vtone se kaplja krvi iz njegovih ran na trepetlikine korenine, in ponosno drevo se je streslo. Veje njene zvenejo in se slabotno uklonijo s trepečimi listi v ponižanje. In grešno drevo se tudi dandanes strese pri najmanjši sapici. Na Francoskem je glog jako čislan. Nazivljejo ga ondi plemeniti glog (noble epin6). Ljud o njem pripoveduje, da je bila iz njega spletena trnjeva krona, katera je ranila glavo Kristusovo, in radi tega baje Veliki petek in Veliko soboto veje njegove ječ^ v žalostnih zvokih. Bodeča palma prej ni imela bodljač. Vejice njene so Kristusu na cvetno nedeljo povodom njegovega slavnostnega vhoda v Jeruzalem polagali na pot. Ali ko uvidi, da so Židi mestu »Hosanna!" kmalu na to kričali: »Križaj ga!" — so ji vsled žalosti na listih zrasle bodljače. »Marijine solzice" zrasle so na Golgati iz gren-cih solz, katere je solzila Mati Božja, in tožna vrba poveša veje svoje do tal, ker je morala dati veje svoje za šibe, s kojimi so rimski trinogi bičali in šibali Kristusa. Priloga 70. štev. »Slovenca" dn6 ^8. marca 1891. vendar le sebi na korist storiti, kajti za to imenovanje zahtevajo Madjari del zagrebške nadškofije zase. To je oni del škofije, ki spada v političnem pogledu od 1. 1861 k Ogrskej. Hrvatje so namreč takrat odstopili takozvano Medmurje Ogrom, da bi se ž njimi lagje v drugih zadevah sporazumeli. S tem so pa dali sami prav slab vzgled svojim naslednikom, kajti Madjari so kasneje zahtevali od Hrvatov tudi še Eeko, katere so se konečno tudi polastili-Zdaj je prišel red pa zopet na Medmurje, da se tudi v cerkvenem pogledu odcepi od Hrvatske. Narod v tem delu zagrebške nadškofije je hrvaškega rodu ter se je še le v novejšem času začela tukaj širiti madjarščina po uradih in šolah; v cerkvi pa se je vzdržal jezik hrvaški še dandanes, kajti duhovniki semkaj so prihajali iz zagrebškega semenišča. Še le pokojni kardinal Mihalovic je bil vzel v svoje semenišče nekaj Madjarov.ravno za Medmurje, kajti sam ni mogel tega dela škofije odstopiti po prisegi, čeravno so ga Madjari na to silili. Da ustreže deloma svojim prijateljem, nameščal je za župnike večidel le take, ki so znali madjarski. Zatorej so Madjari napeli vse sile, da se jim izpolni ta že od davnej gojena želja. Da se o tem govori in piše, sprožili so to vprašanje celo v županijskej skupščini v Zali. Tukaj je veliki župan Svastič razložil škupščini potrebo tega zedinjenja tudi v cerkvenem pogledu, samo da se čim preje ta narod pomadjari. Stvar sama je skovana v Pešti, ali svet se mora zaslepiti, češ, kako narod sam zahteva to zedinjenje in da ga mora država podpirati. Ker pa Madjari dobro vedo, da se bode vsak hrvatski metropolit branil odstopiti kaj od svoje nadškofije, zatorej se mora ta zadeva rešiti poprej nego bode imenovan novi nadškof, ki bode potem moral to dovoliti. Da se Hrvati omehčajo malo ter na ta korak od strani ogrske vlade pripravijo, obetajo Hrvata za nadškofa, kakor da imajo samo oni pravo v tem pogledu odločevati. Tukaj se vidi, kako Madjari uporabljajo vsa sredstva, samo da bodo edini oni gospodarji v celi državi. V to svrho bi jim morala po njihovih nazorih celo cerkev pomagati Bode li to storila, pokazala nam bode prihodnost. Politični predrle«L V Ljubljani, 28. marca. ^ ©ti»an |*> nt *»>««» i Položaj. Sedanji položaj nikakor ni posebno ugoden. Izid poslednjih volitev je tak, da nobena stranka v državnem zboru nema prave večine. Tak izid je bilo pričakovati pri nenavadno veliki razcepljenosti strank. Desnica s Poljaki bode v novem državnem zboru imela 153 glasov, torej jej bode manjkalo še nekaj nad dvajset glasov do večine. Levica pa toliko glasov vkupe ne spravi, če tudi Gnila in otla jelša straši v temnih nočeh potnike s svitom svojih trhlenih rogovil, na katerih se je obesil izdajica Judež, ko je prodal mojstra svojega farizejem za 30 srebrnjakov. Križ, na katerem je Sin Božji dovršil delo odrešenja, bil je baje izgotovljen iz debla jelke, katera radi tega sluje kot sveto drevo in se leto dni ponaša s svežimi, vedno zelenimi iglami, katere ne zvene ni v mrzlih zimskih nočeh ni v hladni jeseni. Ob treh, ko se je zemlja tresla in potres zmajal Jeruzalem, v čegar zlatem hramu se je pretrgala zavesa in so mrtvi vstajali iz grobov, živečim v strah iu trepet, prešinilo je spokorjeuje razbojnika, ki je visel ob desni strani Kristusovi, utrnila se je grenka solza iz grešnikovega očesa. Iz te solze je pa pognala cvetka, posuta z belimi popki ter se popenjala po križu do nog Božjega Sina in je ovila v zamenje pokore in hvaležnosti spokorjenega zločinca, kateri je umiral v blagi nadeji, da bode še , isti dan v raji ... I Tako ginljivim načinom je pobožnost krščanskega ljudstva vživljena po prirodi, spremljaje ljud na goro Golgato. Želeti je, da bi se tudi učitelji v šoli ozirali primerno na poezijo velicega tedna. Dete si lažje zapomni cvetko, rastline ali drevo, katere ljud spaja s trpljenjem Kristusovim, ko nasprotno običajna vednostna imena zgublja iz svojega spomina. Kak hvaležen nalog za pisatelja, ko bi z domačih in tujih trat nabiral cvetek, te pa oživil s ptički, katere pobožna misel ljudstva spaja in druži s Kristusovimi mukami. A. S. nacijonalce pritegne na svojo stran. Desnica bode, kakor se nadeja dunajski list „Vaterland", dovolj i močna, da bode zavrnila vse nepovoljne jej vladne predloge, kajti v takih slučajih bode že dobila toliko podpore od Mladočehov, protisemitov ali kake druge frakcije, ki ne bodo v zvezi obeh velicih strank. Mi povsem položaja tako ugodno ne sodimo, ker vemo, da vladni vpliv mnoge omahljivce lahko potegne na to ali pa na ono stran. Upamo pa, da se vlada ne bode upala delati odločno proti desnici, ker mora vedeti, da bi s tem delala le za levico, kajti brez desničarjev se bi Taaffe nikakor ne mogel dolgo obdržati. Za samostojne inicijativne predloge bode v novem državnem zboru desnica preslaba; če bi preveč jela napenjati sile, utegnila bi celo razpasti. Morala bode pred vsem gledati, da pridobi še več pristašev, kar bode mogoče, če bode umno postopala. Treba jej bode vsekako velike previdnosti, kajti levica je jako prekanjena v svojem postopanju. Nikakor ni brez pomena to, da levica vstopi v direktno zvezo z vlado in s Poljaki. Po tej poti hočejo levičarji Poljake pridobiti na svojo stran. Desnica bode morala vedno gledati, da se levici ta namera ne posreči. Pri takih razmerah bode tudi desnica morala vso pozornost obračati Galiciji, kajti naj bi Poljakom desnica kaj odrekla, takoj se bi ponudila levica, da je pripravljena že več dovoliti. Kakor se vidi, je položaj jako težaven, treba bode konservativcem energije in previdnosti v parlamentu in zunaj parlamenta. V poslednjem oziru bode treba delovati na to, da se prebivalstvo seznani s konservativnimi načeli in se navduši zanje. Češki klub. Govori se, da zmernejši elementi že nameravajo izstopiti iz mladočeškega kluba in hočejo z moravskimi Cehi osnovati poseben klub. Nov klub bi pač ne bil druzega, nego dosedanji češki klub, samo da v njem ne bode več veleposestnikov. Ta češki klub bi pa lahko vstopil v zvezo z vlado. Dr. Gregr in drugi mladočeški kolovodje seveda napenjajo vse sile, da bi obdržali vkupe vse poslance, ki so voljeni na podlagi mladočeškega programa. Prete vsakemu, ki bi se jim izneveril, da bodo začeli silno agitacijo proti njemu. S takimi sredstvi utegnejo še nekaj časa obdržati vse frakcije v mladočeškem klubu, ali dolgo to ne pojde. Tudi se nazori realistov, kmetske stranke in Škardovcev tako malo vjemajo z nazori dr. Gregra, da pri najboljši volji ne morejo skupno delovati. Zjedinili so se bili le zaradi tega, da zmagajo Staročehe, ali sedaj, ko staročeške stranke ni več, bodo začeli hoditi vsak svojo pot. Nova večina. Toliko je sedaj že gotovo, da ne bode stalne večine v novem državnem zboru, temveč le večina od slučaja do slučaja. Oficijozni listi se že za tako večino navdušujejo, in jeden vladnih listov piše z velikim zadovoljstvom, da bode nova večina odpovedala, ko bi se hotela v zbor spraviti državnopravna, narodna in verska vprašanja. Vladi bode gledati, da taka vprašanja ne pridejo v razgovor in se v tej zadevi napravi premirje. Levičarji so zadovoljni s tako politiko, težje bodo pa prenašali tako stanje desničarji, zlasti slovanski in konservativni elementi v Hohenwartovem klubu. Seveda vladi je morda sedanji položaj povoljen, konservativci in Slovani se pa pač ne moremo zadovoljiti ž njim, kajti daleč smo še od narodne jednakopravnosti, in šolstvo tudi ni vravnano po pravih katoliških načelih. Zaradi tega pa dolgo podpirati ne bodo mogli Taaffeja pri sedanjih razmerah; če se namreč na njih želje ne ozira, je pač vse jedno, ali vlada Taaffe ali Chlumecky. Javorski na Dunaju. Načelnik poljskega kluba Javorski se je izjavil proti nekaterim politikom na Dunaju, da Poljaki ne bodo nikdar več tako podpirali levice, kakor so jo od 1873. do 1879. leta. Poljaki hočejo še nadalje vkupe hoditi s svojimi dosedanjimi zavezniki na desnici. Sicer Poljaki nemajo ničesar proti temu, če hočejo ž njimi vzajemno delovati levičarji, Poljaki so pripravljeni celo posredovati mej levico in Hohenvvartovim klubom. — Iz teh izjav poljskega politika posnemamo, da se od neke strani deluje na to, da bi tudi levičarji vstopili v novo večino. Poljaki so le poklicani po-gladiti jim pot. Ali toliko je pa tudi že gotovo, da bodo v novi državnozborski večini tudi konservativci in to v takem številu, da levičarji ne bodo imeli odločilnega vpliva, če se res sklopi taka konser-vativno-liberalna večina, trajna pač ne bo mogla biti. ker se morajo v narodnih, verskih ali pa gospodarskih vprašanjih pokazati prevelika nasprotja. Konference na Dunaju. Polagoma izvemo nekaj podrobnosti o pogajanjih levičarjev z vitezom Javorskim. Plener in Chlumeckj sta predlagala, da se osnuje večina iz levičarjev, Coronini-jevega kluba in Poljakov, kar je Javorski odklonil in priporočil, da se sestavi večina iz levičarjev, Poljakov in Hohenwartovega kluba, s čimer pa Plener in Chlumeckj nesta bila zadovoljna. Naposled so se pa dogovorili, da bodo tudi levičarji od slučaja do slučaja podpirali vlado, bodo pa vsako vprašanie poprej pretehtovali ne le s stvarnega, temveč tudi s političnega stališča in potem vravnali svoje postopanje. Poljaki stopili bodo v direktno zvezo le z vlado m Hohenvvartovim klubom. To je ob kratkem vspeh pogajanja mej levičarskima vodjama in Javorskim. Voanje dr*ar« Občna volilna pravica v Belgiji. V Belgiji se hudo agituje za občno volilno pravico zlasti med delavci. Te agitatorje podpirajo posebno liberalci, ki se nadejajo, da potem zopet dobe v zbornici večino. Delavci nameravajo z občnim štrajkom vlado in zborniško večino prisiliti, da dovoli pre-membo ustave. Liberalci sami so delavce hujskali, da naj z občnim štrajkom poskusijo doseči svoj namen, obetali so jim celo denarno pomoč. Sedaj, ko so stvari dospele tako daleč, da se je res bati delavskih nemirov, začeli so liberalni vodje delavce pregovarjati, da naj še počakajo. Boje se namreč, da bi židovski fabrikantje ne imeli škode. Delavci sedaj lahko vidijo, da liberalcem njih blaginja ni pri srcu, temveč da gledajo le na svoje koristi. Tako dolgo so podpirali agitacije, dokler so mislili, da so njim v prid, ko pa sedaj vidijo, da bi kapitalistje utegnili nekaj zgubiti, pa so se takoj premislili. Rusija. 22. divizija pešcev se je preselila iz Novgoroda na avstrijsko mejo. V Novgorod pa pridejo sedaj novi vojaki s Kavkaza. Poslednje leto Rusija neprestano polagoma pomika čete proti za-padu. Tako je zbrala ob nemški in avstrijski meji že veliko število vojakov in premeščenje gori omenjene divizije dokazuje, da to premikanje vojske še ni končano. Naravno je, da Avstrija in Nemčija ne-zaupno gledata tako zbiranje ruskih čet ob meji. Premem.be v ruski diplomaciji. Veleposlanik v Rimu baron Uexkilll stopil je zaradi bolezni v pokoj, in pride na njegovo mesto dosedanji pomočnik ministra vnanjih zadev, državni tajnik Vlangali. Dosedanji poslanik v Stockholmu Šiškin je imenovan pomočnikom ministra vnanjih zadev, ravnatelj azijskega oddelka Sinonjev pojde pa za poslanika v Stockholm in pride na njegovo mesto častni kurator grof Kapnist. Prememba protipoljskih naredeb. Znauo je, da so pod Bismarckovim vladanjem z državno podporo začeli nakupovati poljska veleposestva na Poznanjskem, da na njih naselijo nemške kmete. Poljaki so se mnogo prizadevali, da bi dosegli pre-membo te naredbe, ali dosedaj zaman. Če je verjeti nemškim listom, hoče sedanji nemški cesar dotično naredbo nekoliko premeniti in sicer tako, da bode služila v prvi vrsti le za pomnoženje malih kmetij, ne pa za pouemčevanje Poljakov. Z dovoljenim denarjem se ne bodo kupovala in potem razkosavala mej kmete le poljska, temveč tudi nemška veleposestva iu to ne le na Poznanjskem, temveč tudi v drugih pruskih pokrajinah. Listi pa ne povedo, ali se bodo potem na takih posestvih naseljevali tudi le nemški kmetje ali pa tudi poljski in kako se bode to vršilo. Dokler se prememba ne uvede, ne moremo reči, ali bode v korist ali pa v škodo Poljakom, kajti lahko se še pripeti, ako bodo nemške kmete naseljevali ua Poznanjskem, poljske pa v nemških pokrajinah, in tako ponemčevanje Poljakov le še pospešili. Francija. Generalni sveti ua Francoskem začno svoje pomladno zasedanje letos dnč 6. aprila. Zasedanje bode trajalo k večjemu 14 dni. Delavski kongres v Madridu se je izrekel, da bi se osemurni delavnik dal doseči z občnim štrajkom. Ta sklep so delavci po vsej Španjski z veseljem pozdravili. V Valladolidu so razmere že i jako kritične. Več delavcev je ustavilo delo in so druge prisilili, da so tudi delo popustili. Strajkujoči delavci so že pobili okna županu. Policija ima dosti posla. Bati se je delavskih izgredov tudi po drugih ■ mestih. izvirni dopisi. f. Iz marnberškega okraja, 26. marca. (Po vo-itvah.) Minole volitve so nas Slovence v marn-berškem okraji nekaj poučile, ker smo menili prej, da je namreč nemogoče zmagati ljute naše nasprotnike v večini našega okraja. Mi smo preveč raztreseni, da bi bili že prej kedaj tako složno delovali in skupno postopali, kakor ravno sedaj. Verh tega imamo nekaj tako zanemarjenih občin, da ondo ni Slovenci še popolno sp^ iu ob volitvah storijo, kar jim nasprotniki ukažejo. Takšne »zrele" občine so: Muta, Vižinga, Brezno, Št. Ožbolt in menda Sobota s Št. Jernejem vred. Pač pa nas je razveselila zmaga naših v marnberški okolici, Vuzeuici, Terbonjab, Šr. Primožu in Ribnici. Očividno je takrat mogočno uplival pastirski list, Kateri je v prvi versti navdušil duhovnike, da so se kolikor mogoče potrudili z agitacijo: ne brigaje se za zamero in jezo nasprotnikov. Sedaj bode boljše, ker ob tej priliki spoznali so dušni pastirji, kdo je v najvažnejši zadevi z njimi in se ne sramuje javno pokazati, da je sin katoliške cerkve; kateri so pa nasproti kristjani le po imenu in tudi takrat, ako jim to — kaj nese. Toda skoro bi bil pozabil, kar je namen mojega dopisa. Ker smo takrat tak srečno zmagali, storimo, kadar pride čas občinskih volitev — po nekod ob novem letu že, — da zmagamo še tedaj, in Če se nam to posreči, mogoče da polagoma dobimo še okrajni zastop t svoje roke. To je velike važnosti za celi okraj glede gospodarstva z okrajnimi prikladami, katere more plačevati vsak kmet. Ne bode se moglo pometati potem z denarji, kakor je to storila gospoda pred par leti, ko je »podarila1* zloglasnemu »šulferajnu" 20 gld.; za ceste, katere je takrat neprodiren sneg zapal, pa ni imela krajcarja in so jih morali kmetje sami popraviti. Tudi bi se potem pravičneje razdelila podpora za ceste, kakor sedaj, ko nas ceste za Dravo — od Sevnice do Drauburga in ona čez Radel neznano veliko stanete. Sluti se labko, da je nadzorovanje in oskrbovanje cest pri nas dober »kšeft", zato pa se ga dotični gospodje tudi drže, kakor »klop kože". Vse to bi se potem pravičneje uravnalo, navrh pa bi se gotovo še priklade nekoliko znižale, če pa bi se nam to popolnoma ne posrečilo, dobili bi vsaj zdatno manjšino naših v zastop, katera bi svojevoljno, dostikrat kmetu škodljivo delovanje nasprotnikov ovirala, kar bi bilo tudi precej vredno, če se pomisli, da so gospoda sedaj skoro sami nasprotniki v okr. zastopu in torej lahko delajo po svojej volji. Slovenci, na delo torej ob prihodnjih občinskih volitvah! Po dgorski. Iz Zagreba, 25. marca. Priprave za gospodarsko razstavo prav lepo napredujejo. Vseučiliščni trg, ki je za razstavo namenjen, je že ograjen. Zemlja, ki je bila navožena, je že poravnana ter po gredah razvožena. Zdaj se delajo že tudi pota. Na opredeljenih mestih postavljajo že paviljone in druga poslopja, in se je n&dejati, da bode vse v pravem času gotovo. Odbor ima seveda mnogo skrbi s pripravami, samo to je dobro, da ima precčj sredstev, s katerimi more razpolagati. Ta sredstva pa so preskrbeli zasebni gospodarji in pa gospodarske podružnice. Razstava bo razsvetljena z električno lučjo, kajti koncesijo ima že za mesto neki podjetnik, pa jo bode tudi tukaj uvel, ker bode ceneja pa tudi lepša razsvetljava nego plinova. Zraven dobrega vina bode pa tudi poskrbljeno za vodo. Sredi trga bodo naredili velik vodomet, ki bode posebno krasen, kakor pripovedujejo. Ako bode lepa jesen, nadejamo se, da bode naša razstava privabila mnogo sveta v kraljevi Zagreb. V soboto je bila v našem gledališču velika demonstracija. Provzročila jo je vseučiliščna mladež. Vzrok je pa sledeči. Gledališčna uprava je hotela pomnožiti svoj repertoir z neko novo igro. Ker menda ni mogla najti v nobenej svetovni literaturi boljše, dala je prevesti »Poslednjo ljubezen" od madjarskega dramatika Doczia, to pa bržkone zato, ker so to igro neki židovski dunajski časopisi močno hvalili, dočim so jo drugodi, kjer imajo za dramatično literaturo boljši smisel, obiodili. Stvar je seveda sama na sebi nedolžna, ali pri naših okol-nostih je bila nepotrebna Vč se dobro, da pri nas taka igra ne bi bila dobro sprejeta, tudi ko bi bila dobra, še manje pa, če je slaba. Le-ta igra je še posebno v moralnem pogledu škodljiva, kakor se trdi. Že pri prvi predstavi so eni odobravali, drugi pa sikali, pri drugi je bilo pa še huje; posebno so vseučiliščni dijaki izražali svojo nejevoljo proti tej igri. Zato se jim je bilo treba osvetiti, in zares je gledališčna uprava na predlog Crnkovica in pozna-tega profesorja Spevca odvzela dijakom pravico, da smejo s polovično karto v gledališče hoditi. To ravnanje je gotovo neumestno. Saj se tudi po drugih gledališčih predstave odobravajo ali pa izsikavajo, pa zato se nobenemu nič ne zgodi. Ali to je kaj dru-zega pri nas. Tukaj se je madjarski pesnik izsikal, madjarski narod je razžaljen, pa se mora temu zadoščenje dati. Kako veliki ljudje so vendar ti naši madjaroni! Dijaki so se hoteli osvetiti, pa so v soboto zares izveli svojo nakano. Ko se je ta večer zopet omenjena igra predstavljala, zbralo se je nenavadno mnogo vseučiliščnih dijakov v gledališču. Med predstavo so začeli najpoprej glasno govoriti, a ko je posredovati hotela policija, tudi žvižgati in upiti, da je bijo grozno slišati. Policija je potisnila dijake na hodnik, kjer je štiri prijela ter odpeljala v zapor. Ker se je policija precčj surovo ponašala, zavzelo se je tudi občinstvo za dijake, pa bi bila zmešnjava še veča, da se niso dijaki nato razšli. V gledališču pa je nato orkester zaigral nekoliko narodnih na-pevov in konečno tudi: »Još Hrvatska nij propala", kar je prisotno občinstvo z navdušenim odobravanjem poslušalo. Iz vsega se pa vidi, da se madjaroni jako varajo, če mislijo na tak način iztrebiti počasi narodno misel; ravno protivno se dogaja. Dolgo tli pod pepelom iskra, a hud veter jo raz-vname. Zaradi tega izgreda je v sednloi mestnega zastopstva interpeliral zastopnik dr. Frank mestnega župana ter ga vprašal, če misli on kaj v tem pogledu storiti, kajti on je šef policije, pa bi moral gledati, da se kaj takega nič več ne dogodi, čemu plača mesto do 50.000 gld. za mestno stražo? Menda ne za to, da bode branila madjaronsko setev pri nas ter po zapovedi nekih madjaronov občinstvo vznemirjala. Vsa stvar je bila nepotrebna, ker je igra sama tudi v moralnem pogledu škodljiva, ter naj si jo rajše Madjari sami z& se pridrže. Župan je odgovoril, da on ni vsemogočen pri redarstvn, ali da bode v bodoče skrbel za red in morda tudi izposloval, da se bodo dijakom zopet podajale polovične karte, saj tudi mesto mnogo doprinaša za gledališče. »Obzor" in »Agramer Tagblatt" sta končno vendar-le obsojena. Sodbeni stol je prvotno obsodbo potrdil, samo da je kazen na polovico zmanjšal. \ Tako ima „Obzor" plačati v onej tožbi 1000 gld. mesto 2000 gld., v drugej pa 1200 gld. mesto i 2400 gld., a zapor mu je v obeh slučajih zmanjšan od dveh mesecev na enega. »Agramer Tatblatt" mora pa plačati 400 gld. mesto 5000 gld. ter vrednik sedeti 14 dni v zaporu mesto en mesec. j Taki so pri nas sedaj odnošaji za opozicijonalno Časopisje I Dne 21. marca je proslavil Franjo Magdic, profesor tukajšnje velike realke svojo tridesetletnico učiteljevanja. Vredno je, da omenim pri tej priložnosti zasluge tega moža. Profesor Magdic je namreč prvi hrvatski stenograf, ki je to stroko znanosti v naši literaturi gojil dolgo let ter prav za prav hr-vatskej stenografiji temelj položil in jo tudi uvel v praktično porabo. Ves mladi naraščaj je odgojen po njegovih knjigah te stroke. Vredno je bilo tedaj, da se je proslavila tridesetletnica ter možu izkazala čast, katera mu grč. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Duč 24. marca. (Konec.) Pri generalni razpravi se oglasi mestni odbornik dr. Gregorič, rekoč: »Gotovo ima vsakdo izmed nas s svojega stališča kot mestni odbornik kake želje glede občinske uprave v obče, katere pa izražati med letom nima ugodne prilike. Običajno je pa, da se takrat, ko se dela proračun, ko se dela takorekoč glavni pregled vse občinske uprave, uporabi prilika, priti s temi željami pred občinski svet, in prepričan sem, da se bo isti, kakor tudi g. župan blagovolila ozirati, ako so te opravičene. Kajti glavni faktor, bodisi privatne, bodisi javne uprave, je gotovo strogi red in jasni predpisi, po katerih se mora vsa uprava vršiti, in občinski svčt je dolžan čuvati nad tem, kar je on sam ustvaril in sklenil, in to je »občinski red". Preidem na glavno točko današnjega dnevntga reda. Kakor beseda »proračun" sama ob sebi po-jasnuje, mora se prej računati, in še le po sklene-nem odobrenem računu izplačevati. Dovolienje izplačevanja sega samo do 31. decembra 1890. leta Usojam si torej staviti uljudno vprašanje, s katero pravico se izplačevajo redni izdatki od 1. januvarija 1891. leta naprej? Občinski svet ni dal nikakeršnega dovoljenja, in še toliko se ni n&nj oziralo, da bi vsaj dovolil začasno redne izdatke za ta čas, dokler ni potrjen proračun. Odločno moram tu ugovarjati takemu običaju, ki, kakor kaže proračun zadnjih i treh let, utegne postati stalen. To je nepravilno in < v direktnem protislovju s § 37. občinskega reda, . ki se glasi: »Občinski svet mora vsako leto na podlagi inventarjev in računov sestavljati proračun o dohodkih in potroških občine, kakor tudi vseh zakladov in za- i i vodov, katere občina oskrbuje posebej, ! pregledati po vseh dohodnih in potroš-' nih postavkih, ter jih ustanoviti za naslednje leto. Ti proračuni se morajo najmanj dva meseca pred začetkom občinskega upravnega leta, ki se v j e m a z 1 upravnim letom državnim, z dotično utemeljitvijo predložiti občinskemu svetu." To je popolnoma jasen paragraf, ki ne dopušča nobene druge interpretacije, in jaz se le Čudim, da se tako redno greši zoper jasne določbe tega paragrafa. Ta prestop tangira jedno najvažnejših pravic in če ima ta svoje dolžnosti, mora imeti tudi svoje pravice. Ni mi mogoče najti nobenega vzroka, ki bi zadostno opravičeval te nerodnosti, sosebno če se pomisli, da ostane skoro polovica številk leto za letom nespremenjenih. Kakor proračun, morala bi se vsa podjetja, ki se pričnč z novim letom, prej določiti; tako pri mestni vožnji; kajti občina bi pridobila svoto, ker bi ji ne bilo treba plačevati dražje podjetnika, dotični novi podjetnik bi pa ne zgubil, ker bi mu ne bilo treba čakati mesec dnij na dela, mej tem ko je stari podjetnik izvrševal mestno vožnjo za 10% dražje. Tu se je občina oškodovala na neopravičen način. Istotako bi se morala vsa podjetja, ki se prično s 1. januvarijem, najmanj mesec dnij prej oddajati, da bi se zopet ne zgodil nedostatek, kakor v zadnji seji, da bi se podjetje v znesku več tisoč goldinarjev kar »brevi manu" oddalo v naglici, ne da bi bilo na dnevnem redu, češ, stvar je nujna. Da je nujna, vedelo se je že prej, zakaj pa ni prišla lansko leto na dnevni red? Z računskim zaključkom čakali bodemo gotovo do konca leta, zaradi tega se bo zopet prihodnji proračun zakasnil, akoravno § 53. občinskega reda zopet jasno določuje: »Občinskemu svetu pristaja, pretresati in konečno reševati vse račune o prejemkih in potroških občine in občinskih naprav. Računeje vsako leto najdalje tri mesece po upravnem letu, za katero so položeni, izročiti občinskemu s v č t u. Predno jih začne pretresati občinski svčt, razgrniti jih je štirinajst dnij javno v občinskem uradu občanom na vpogled, kar je občini dati pravočasno na znanje. Opazke, katere občani navedo o računih, vzeti je pri pretresovanji v premislek." Torej konec marca bi morali že obravnavati o računskem sklepu za 1890. leto. mej tem ko smo še le pri proračunu za 1891. leto, katerega bi morali že odobriti oktobra meseca lanskega leta. Toda ne le tu najde se ta nesrečna počasnost. Vsaka seja je nam živa priča, da moramo vse moči napeti, da enkrat izdelamo ta ogromni zaostanek. Akoravno zopet § 5. in 6. opravilnega reda za občinsko svetovalstvo glavnega mesta ljubljanskega določujeta : »Občinsko svetovalstvo ima prvi torek vsacega meseca, in če je ta dan praznik, sledeči dan popoldne redno sejo. Potrebne izvanredne seje usta-novlja župan ali njegov namestnik. Za vsako sejo se ima naprej naznaniti dnevni red ter vsaj 48 ur pred sejo občinskim svetovalcem naznaniti." Gotovo sta se ta paragrafa sprejela Ie glede na korist občinske uprave same, da se uvede nekak red. Ako občinski svetovalci že naprej vedo, kateri dan meseca je seja, lahko svoj posel tako urede, da jim je mogoče udeležiti se sej, in ako jim je dnevni red pravočasno, kakor predpisuje § 6., naznanjen, tudi se lahko pouče o posameznih točkah dnevnega reda. Sedaj se pa razpošilja vabilo komaj en dan pred sejo; gospod župan ima gotovo 4 do 5 dni poprej dnevni red sestavljen, vstrezal bi brezdvomno občinskemu svetu ko bi blagovolil pošiljati dnevni red vsaj 2 do 3 dni poprej. Redne seje bi pa tudi onemogočile, da bi se za dosedaj običajne tako redke seje ne nakopičilo toliko gradiva, da bi morali skoraj vsako sejo pretrgati. Ako bi se pa to vendar zgodilo, prosil bi gospoda župana, da v rešitev ostalega dnevnega reda skliče ad hoc v teku jed-nega tedna zopet novo sejo. Dosedaj ni bilo v dnevnem redu naznanjeno, sledi li javni seji tudi tajna. Po mojem skromnem mnenji bi bilo to pravilno, in nadalje v tem slučaju tudi umestno postaviti kratek dnevni red javne seje, kajti skušnja nas uči, da je po dolgotrajajoči javni seji, sosebno ako je debata le količkaj živahna, občinski svet duševno in telesno tako utrujen, da ne more z istim zanimanjem slediti posameznim točkam, kakor to vedno zahteva važnost predmeta tajne seje. Vedno se snujejo razni odseki v rešitev te ali one svrhe, toda zaman čakamo, da bodo prišli ti odseki s svojimi izdelki in nasveti pred občinski svet, ali pa da bo vendar kedaj čuti o njihovem delovanji. Tu sem štejem odsek za organizacijo mestnih uradov, ki je spal 2 leti, odsek za kanali- zacijo, ki ima rešiti velikansko nalogo, katere ne bo rešil, če še tako marljivo dela, 15 do 20 let. Ce bi vodovodni odsek se držal istega načela, še danes j bi ne imeli vodovoda! Ali ni mar kanalizacija vi- j talno vprašanje našega mesta? S tem, da se delo ; prične, še ni izrečeno, da se bodo kdaj stroški na- j lagali. Predpripravna dela trebajo gotovo dobo 10 do 15 let, predno pridemo do konečnega rezultata, j Ce bo šla stvar tako naprej, je že a priori pokopana. Za vodovodni urad se je nastavil knjigovodja, pri uradu torej, ki ima skupaj na leto 100.000 gld. prometa. Pri mestni blagajni pa s prometom 2 mili- : jona goldinarjev se stvar vedno odlaša, akoravno je : knjigovodstvo za kontrolo neobhodna potreba. Dav- ! kar pri mestni davkariji je brez kontrolorja, kajti dotični kontrolujoči uradnik je le diurnist. On ni zaprisežen, niti kavcijo ni položil, in prometa je gotovo okolu 600.000 gld. na leto. Akoravno so gospodje pri blagajnici vsega spoštovanja vredni možje, je vendar dolžnost občinskega sveta, gledati na to, da se tak red in taka kontrola vpelje, kakor je to vpeljano pri c. kr. in drugih avtonomnih denarnih zavodih. C. kr. davkar na deželi ima do 1300 gld. plače, naš davkar samo 700 gld. in pa prometa najmanj šestkrat več. To je krivica, ki se našim uradnikom godi, in vendar se še vedno odlaša organizacija. Na dalje bi prosil častiti odsek za organizacijo mestnih uradov, da bi blagovolil gledati na to, da se kolikor mogoče malo pomožnega osobja nastavi. Diurnistje so od danes do jutri; ako bi se praktikantje nastavili, bili bi ti vže izvežbani uradniki, in bi tako imeli v slučaju avancement-a ko j sposobno osobje pri roki. Imamo tudi stalni mestni zdravstveni svet. Akoravno ima ta veliko nalogo, vendar stoji le na papirju, kajti ne dela skoraj nič. In vendar bi bilo veliko dela na zdravstvenem polju v našem stolnem mestu, da bi se vedno ne slišalo očitanja, Ljubljana je (38 pro mille) v prvi vrsti glede umrljivosti, kar smo baš v novejšem času v ditičuem ukazu ministerskega predsednika sliša!i. V zdravstveni svet poklicani so razni odlični meščani, ki poznajo dobro naše mesto, ali kje naj izkoristijo svoje skušnje, če nimamo nobene seje. Velikansko nalogo imata rešiti odsek za kanalizacijo in stalni zdravstveni svet, rešila jo bosta, ako delujeta skupno, ako delujeta vstrajno. Govorniku odgovarja g. župan, da so njegove želje večinoma opravičene. Odsek za reorganizacijo mestnih uradov sešel se bode takoj. Isto tako sošla se bodeta zdravstveni odsek in odsek za kanalizaciio, da vsaj ovržeta številke, s katerimi skušajo Ljubljano razupiti kot najbolj nezdravo mesto. V nadrobni razpravi pri tret|i točki mestnega zaklada odbornik dr. Grego rič graja počasnost mestnih delavcev, ker nimajo nadzornikov. Dalje graja, da se delavci plačujejo pri mestni blagajni. Vsled tega delavci navadno mnogo pred šesto uro že pridejo po plačo za ves dan, akoravno bi lahko še delali. Delavce naj bi izplačeval komisar v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj, kakor je sploh navada. Župan Grasselli pozdravlja predlog dr. Gre-goriča. Doslej je mesto imelo le enega nadzornika za delavce, a še ta je bolan. Sicer pa so mestni delavci večinoma ljudje, ki bi itak iskali živeža v Ljubljani. V sili se najmo drugi spretnejši delavci, Po zimi se delavci res plačujejo že ob 4. uri, v poletnem času pa pozneje. Vsprejet je bil predlog, da morajo vsi gospodarji novih hiš še letos napraviti trotoarje. Dnevne novice. (Volilni shod) bode v ponedeljek dne 30. t. m. ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani, da se proglasi kandidat za državni zbor na mesto pokojnega dr. Josipa Poklukarja. Kakor čujemo, zjedinile se bodo vse stranke za obče spoštovanega meščana in trgovca g. Josipa K u š a r j a. (Cerkveni obredi) velikega tedna so se kaj slovesno vršili po vseh ljubljanskih cerkvah, posebno pa v stolnici, kjer vse obrede spremlja vrlo izvežbani pevski zbor gg. bogoslovcev. Jako lepo in točno so popevali psalme, vseskozi koralno, prvi oddelek lamentacij po skladbi Joanis Marie Nanini, recte Na-nino (t 1607), »Miserere" v sredo in petek od A. Foersterja, v četrtek pa od Palestrine. (Nepostavna prezentacija trnovskega župnika.) Piše se nam iz meščanskih krogov: Konfuzija nekaterih gospodov na našem mestnem magistratu po- staja vedno večja, tako, da je res že skoraj neverjetno, kako jim meša glave vendar tako jasno in otroško lahko vprašanje o trnovskem patrooatu. Kakor čitamo v „Laib. Ztg." z dn<$ 26. t. m., klical je gospod župan cel6 ku. šk. ordinarijat na pomoč, da bi dokazal postavnost postopanja mestnega magistrata pri prezentaciji trnovskega župnika. Toda vprašamo, ali ni to smešno, da mestni magistrat, oziroma njegov načelnik gospod župan z jedne strani popolnoma prezira nasvetovani predlog knezoškofij-stva ter ne izbere nobenega od škofijstva priporočenih gospodov, z druge strani pa, ko mu prede, ker bi moral svoje nepostavno postopanje opravičiti, sklicuje se v eni sapi ua isti ordinarijat? — In dalje. Kje je zapisano, da mora k n. š k. ordinarijat bolje poznati »občinski red" ljubljanskega mesta, nego gosp. župan sam in njegovi svetovalci? Kn. šk. ordinarijat držal se je pri svojem razpisu skoraj gotovo besed ustanovnega pisma, naloga magistrata pa je bila, držati se svojega »občinskega reda". Na podlagi zanj veljavnega občinskega reda, potrjenega od cesarja samega, moral bi bil mestni magistrat dopis škofijstva ali vrniti — seveda s primernimi pojasnili — ali pa — kar bi bilo še krajše — odstopiti ga občinskemu svetu. To je takim juristom menda vsaj znano, da ordinarijat ne more prenarediti ali razveljaviti določil občinskega reda, ki je bil sklenjen od občinskega s v 6 t a ter je zadobil s cesarskim potrjen jem postavno moč. Se bolj pa se čudimo gospodu županu in nekaterim udom magistrata ter njihovemu postopanju, če pomislimo, da je sedaj veljavni »občinski red za deželno stolno mesto Ljubljano" sestavil in sklenil občinski svet ljubljanski leta 1887. pod sedanjim županom. Pri sestavi tega »občinskega reda" je sodelovalo razven župana tudi več sedanjih magistra t-nih svetovalcev. In sedanji g. župan je sprejel v »občiuski red", ki ga je predložil cesarju v potrjeuje, tudi § 32., točka 4., ki pravi, da »zvrševanje občini pristojne patronatske in prezentacijske pravice" spada k opravilom občinskega sveta. Ker pa mestna občina ljubljanska nima nobenega druzega pa-tronata, nego tega do trnovske far e, je pač razvidno, da je moral gospod župan pri sestavi tega paragrafa — če je sploh kaj mislil — misliti edino le na patronat, ki ga ima nad trnovsko faro. In ko bi bili gospodje brej strasti, morali bi to tudi priznati, ker jasno je kot beli dan. S takim samolastnim postopanjem se postave kršijo na ne-čuven način, in ko bi ne bilo višje oblasti, ki čuje nad zvrševanjem danih postav, prilastil bi si mestni magistrat v par letih vse pravice občinskega sveta. Hvala Bogu, da ima višja oblast pravico in dolžnost preprečiti prekršenje zakonov ter ustaviti nepostavne sklepe, kar upamo bode tudi v tem slučaju storila. (Mestna hranilnica ljubljanska) je te dni razposlala svoje poročilo o prvem poslovnem letu od 1. oktobra 1889 pa do 31. decembra 1890. V tem času je vložilo 2758 strank 1,706.852 gld. 50 kr., vzdignilo pa 1651 strank 766.003 gld. 55 kr., tako da je ostalo koncem 1890. leta 940.848 gld. 95 kr. Kosmati dobiček je znašal 2 757 gld. 56 kr., uradni troški so znašali 4411 gld. 88 J/a kr., torej izguba 1654 gld. 32 »/, kr. Obširnejše poročilo objavimo prihodnjič. (Velespoštovani gospod Vaso Petri C i 6 ,) podžupan ljubljanski, je pristopil podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju kot ustanovnik ter mu podaril 50 gld. Hvala in slava velikodušnemu darovalcu I (Učno ministerstvo) je gg. profesorja L. Ko-; privška in Jan. Poljan ca na novomeški gimna-' ziji in g. prof. Jak. Vodeba na tukajšnjem uči-j teljišču uvrstilo v osmi dietni razred. (Okrajni cestni odbor) za ilirsko-bistriški okraj je izvolil g. Josipa Domladiša za načelnika, g. Jakoba Križnaria v Zagorji za namestnika; cestni odbor ljubljanske okolice pa g. Andreja Kneza z Viča za načelnika, g. Jakoba M a tja na iz Gor. Šiške za namestnika. (»Pomladni glasi"), posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Oirilski. Tako je naslovljena knjižica, katera je itšla v »Katoliški Tiskarni". Knjižica v 16° obsega na 120 straneh pesmi meniajoče se s pripovednimi spisi, in sicer: 1. »Angelskemu mladeniču". 2. »Sveti Alojzij Gonzaga*. 3. »Pozabljeni cvetici". 4. »Mlado življenje". 5. »Pastirček Miha". 6. »Sirota". 7. »Planiki". 8. »Čudno drevo". 9. »Pred pomladjo". 10. »Marija Pomočnica". 11. Dedek". 12. .Na počivalu". 13. »Utopljeni zvon". 14. »Cerkvica v gozdu". 15. »Nagrobne misli".—V dramatični obliki: 1. »Alojzijeva slavnost". 2. »Volk". 3. »V Rim". — Toplo priporočamo to knjižico duhovnikom, učiteljem, starišem in sploh vsem prijateljem naše mladine. Posebno poudarjamo, da so »Pomladni glasi" zaradi mične vsebine in krasne zunanje oblike pripravno darilo ob tristoletnici Aloj-zijeve smrti in ob konci šolskega leta. Knjižica stane samo 30 kr. in se dobiva v »Katoliški Bukvami". Kdor naroči deset izvodov skupaj, dobi en izvod po vrhu. (»Drobiž.") Tako se imenuje drobna lična knjižna, katera obseza 135 štirivrstnih epigramov. Spisal je te epigrame Peter Samotar. A kdor prečita ta »Drobiž", takoj ugane, da se skriva pod tem imenom znani slovenski pisatelj gosp. Josip Stritar. Pesnik šiba razne dogodke in razmere na Slovenskem, kakor jih on sodi od daleč v tujini. Ker bodemo o priliki obširneje govora o najnovejšem proizvodu gosp. pesnika, naznanimo danes le to, da se »Drobiž" dobiva pri g. J. S t r i t a r j u. Gersthof b. "VVien. Cena 50 kr.; 10 izvodov skupaj 4 gld._ Telegram) Dunaj, 28. marca. Profesor Karol Braun je umrl. Geloveo, 27. marca. Grof Anton G o e s s, deželni poslanec in član gospodske zbornice, je danes umrl v Meranu. Praga, 27. marca. Policija je prepovedala delavski shod, na katerem so 1. dan maja hoteli proglasiti za delavski praznik. Solnograd, 27. marca. Princ M e -h e m e cl Ali, sin egiptovskega kediva, se je pripeljal z Dunaja. Soi^a, 28. marca. Ko se je včeraj zvečer od Stambulova vrnil finančni minister Belčev, je neka oseba trikrat nanj ustrelila. Belčev je bil takoj mrtev. Morilec je zbežal. Splošen srd. Kako se naredi trden les. Povsod lahko vidimo, kako se vsako leto spridi mnogo lesenih predmetov, ki so izpostavljeni vremenskim izpremembam. Proti temu je malo sredstev in še ta kakor olinata barva so le pogojna in predraga, da bi jih bilo mogoče povsod porabiti. Sera-tertje rabljen tekoči smolnjak je le malo varujoči pomaz. ki )e sprva črn, ootem sivoumazan in vendar ne pride cnneje, kakor tenko tekoči Barthelov izvirni Carbolineum. Kjer gre bolj za to, da se les praktično ali trajno zavaruje, kakor za to, da bi se dalo lesu gotovo barvo, ima Carbolineum, katerega lahko vsakdo s čopičem na les namaže, radi svoje preproste uporabe in cene kakor tudi radi svoje izvrstne lastnosti, da zavaruje les za zmirom pod gnilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami, vsekako prednost. Tudi proti mokrim stenam ni boljšega pripomočka, nego Barthelov izvirni Carbolineum Ako se uporablja blevih, deluje izredno razku-ževaje, varuie živino v vročih mesecih pred kužnimi boleznimi in pred muhami. Iz teh razlogov priporočamo svojim p. n. bralcem, da store več po.«kušenj z Barthelovim preskušenim sredstvom. Prodajalo ga skoro vsi večji trgovci, kakor sam M. B^rsbel & Como., X, Keplergasse 20. Dunaj Opozarjamo na današnji inserat. Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig 3KŠT a^r . __ SkS" je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "3£SS oruane vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "S3S steklenici 10 kr. (300—521 -gJE Vremensko n|»orodilo. n rt O Ca. Stanje V*ter Vreme • t ° T ._ 3 = opazovanja apikomer* » mm toplomera po Olzljn s « e 27 7 u zjut. 2. u. pop 9 u. zvi>«. 733 5 733-4 732-4 —H3 86 50 brezv. sr. jzapad. oblačno M dež 1-40 dež sneg » Srednja temperatura 6'6", za O-S)" nad normalom Blokrina xa želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Piccollju v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. (60-29) VmgL Občna deželna razstava Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, svet^č vodomet, shodi, loterija itd. flSOl. v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1701 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva a) od dne 15. maja do 15. oktobra 1891, W U' ^ O. kr. privileg. jj; | umetelni zavod za cerkveno opravo jjj J v Freistadtu (Gorenje-Avstrijsko) $ prodaje priznano umetelne: ^ altarje, leče, spovednice, stole, & grobne spomenike, križeva pota, Q w slikano steklo, paramente, ban- ^ šD dera, božje grobove, orgije in sj^ harmonije. (io-i) uj^ / Prejemljejo se imenovani predmetje tudi v popravo. U/ ^ Vzorci iu drugo brezplačno. ^ ^ gV Plačevanje jako ugodno. ^ mm g.— Mihael Barthel & Co.. Wien, X. Najbolj preskusen in najcenejši lesni pomaz. Barthel-ov izvirni carbolineum varuje trajno skladišča, kolarnice, plotove, strehe iz deščic, vozove, vrata, mline, jezove, mostove itd , j red gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami ; pomazani predmetje imajo lepo rjavo barvo, in so 3—4 bolj trpežni. Kakovost neprekošena. Najceneje sredstvo proti mokrim stenam. 1 kilogram zadošča za 5—6 štirjaškib metrov. Cenik brezplačen. Nadalje prodaja strešni klej Ia, strešni lak, patentovani kotran, kar-bolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien, X., Keplergasse Nr. 20 n Mihael Barthel & Co., Wien, X. 3HSHSaSHSH5H5HSHSH5HS^ priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Vozni red c. kr. priv. južne železnice. 3E 1» ■■ na w TrNt. Postaj e Brzovlak PoStni vlak Mešani vlak Osobni vlak Dunaj..... Odhod 815 zvečer 7 — zjutraj 1-20 popold. 8 45 zvečer _ _ Miirzzuschlag . . . n — — — — — _ Gradec ..... n 137 po noči 1255 popold. 925 zvečer 5 50 zjutraj 10-50 dopold. _ Maribor..... n 2-56 „ 226 „ 11-40 po noči " 8 09 dopold. 2-36 popold. Celje ..... n 4-24 zjutraj 3'44 „ 1-54 1018 ., 5-58 n 6-— ziutraj Laški Trg .... n — 457 „ 2 11 10-34 „ 6-21 zvečer 6-20 „ Rimske toplice . . n — 4-06 „ 2-23 n 10-45 „ 6-38 634 „ Zidani Most . . . n 456 „ 4-23 „ 2 47 n 11-27 „ 709 6-53 „ Hrastnik .... n 301 11-40 „ 7-28 709 „ Trbovlje .... n — 440 „ 31U 11-49 „ 7-41 7-20 „ Zagorje..... ?> — 4-46 „ 319 n 11-57 „ 7-53 " 730 „ — — 3-34 n 12-11 popold. 8-14 747 „ Litija..... n — 5'04 „ 3-47 r 12-22 „ 8-30 n 8 03 dopol. Kresnice .... n — — 4 — zjutraj 12 34 „ 848 818 „ Laze...... » — — 415 n 12-48 „ 9-13 8-36 „ Zalog..... n — — 4-27 n 12-59 „ 9-30 8-50 „ Ljubljana . . j Prihod Odhod 604 „ 609 540 „ 5-45 440 455 n 111 „ 119 „ 9 48 10-20 n po noči 9-05 „ Borovnica .... n — 612 zvečer 5-31 1-53 „ 11.21 _ Logatec..... n 7- „ 6-42 „ 6-13 11 2-34 „ 12-30 _. Rakek..... „ 702 n 643 3-03 „ 1-22 _ Postojna .... n 7-33 „ 719 „ 705 n 3-24 „ 1-58 _ Št. Peter .... n 7-55 „ 741 „ 8 05 dopold. 3-55 „ 2-48 — Divača .... n 820 dopol. 8-15 „ 8-46 n 4-33 „ 3-59 n — Nabrežina .... n 903 „ 904 „ 9-52 5-41 „ 5-40 zjutraj — Trst...... Prihod 9-28 „ 9-30 „ 10-28 n 617 zvečer 6-30 H — ■ 'm. Postaj e Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Trst...... Odhod 8-— zvečer 7-10 zjutraj 9 55 dopold. 6-20 zvečer 8-10 zvečer _ Nabrežina .... n 8-43 „ 7-42 ti 10-51 ti 711 „ 933 n — Divača ..... n 9-38 „ 8-35 dopold. 11-56 n 8-23 „ 11-31 po noči — Št. Peter .... 1016 po noči 912 n 12-56 popold. 9-15 „ 12-58 ti — Postojna .... n 10-35 „ 9-33 ti 1-21 „ 9 42 „ 1-39 n — Rakek ..... jj — 948 n 1-39 n 10 03 po noči 211 " — Logatec..... 1107 „ 10-07 202 n 10 27 „ 2-53 _ Borovnica .... n 10-30 ti 2-30 It 1101 „ 3-43 n — Ljubljana . . J Prihod Odhod 11*50 „ 11-55 ,. 10-55 11-— ti ti 303 311 11 11 11-32 „ 12-30 „ 4 37 5-- zjutraj ti 6-— popold. Zalog..... n — 3-24 n 12-43 „ 518 ti 616 zvečer Laze...... ?j — 335 11 1255 „ 5 37 n 6-30 „ Kresnice .... — 3 49 1-10 „ 5-57 6-48 „ Litija..... n — 11-35 ti 401 n 124 „ 6 14 ti 7-04 „ Sava...... n — 4 12 it 1-35 „ 6-30 7-18 „ Zagorje..... n — . 11-53 ti 426 11 1 50 „ 6-50 tt 7-35 „ Trbovlje .... » — 12-- popold. 4-34 n 1-59 „ 7-02 ti 7-45 , Hrastnik .... n — 4-42 n 2 08 „ 7-16 n 7-56 „ Zidani Most . . . 1-08 „ 12-41 503 n 2-30 „ 7-45 ti 8-16 „ Rimske toplice . . » 1252 n 5-15 11 243 „ 8-03 dopold. 8-31 „ Laški Trg .... n — 102 n 5-26 it 2-55 „ 8-20 n 8-45 „ Celje ..... m 1-38 „ 117 n 5-46 11 3-18 „ 8-49 11 9 04 zv. Prih. Maribor..... n 302 „ 2-31 n 7-47 zvečer 5-25 zjutraj 11-54 popold. — Gradec ..... Prihod 4 24 zjutraj 409 n 9.58 po noči 7-41 dopold. 3-34 n — Miirzzuschlag . . . n — — — — — — | Dunaj..... n 9-50 dopol. 1015 zvečer 6 40 zjutraj 4*— popold. 5-— n — Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik. Veljaven od duš otvorjenja vožnje. Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor. 8no 8io 6« 311 700 710 H42 810 955 425 115 0. 2153 2. 3. zjutraj 7 25 742 801 814 829 835 850 0. 2155 2. 3. opoludne 1200 1217 1236 1249 104 110 185 0. 2157 2. 3. iz Trsta, St. Andreja » Trsta j. k. . . . » Ljubljane j. k. » Trbiža .... ---------..■■: r. Postajo 7 13 10 16 0. 2152 2. 3. 316 0.2154 2. 3. 956 930 452 755 0. 2156 2. 3. zvečer 625 642 701 714 729 735 750 n - | iz Ljubljane drž. k......v 6 MjČernuč p........ Trzina......... Domžal........ Jars-Meugiša...... Houiou p. .....^ Kamnijc .' . . . .iz ▼ v zjutraj 635 61» 600 552 537 52B 510 dopol. 1125 1109 1050 1042 1027 1016 1000 popold. 415 359 340 332 3" 306 250 Vozni red državne železnice. P 0 8 taj e št. 1714 it: 1716 št. 1712 P 0 81 a j e št. 1711 št. 1715 št. 1713 Ljubljana j. k. . 6-45 1142 4-25 Beljak j. k. . . 11-03| 11-51 4-38 Ljubljana R. k. . 6-49 11-46 4-30 Vižmarje . . . 7-- 11-55 4-41 Trbiž .... 3-47 1-15 603 Medvode . . . 712 12- 7 4-53 Rateče-Bela Peč . 4-04 1-33 6-20 Loka . . . 7-26 12-21 507 Kranjska gora . 4-18 1-47 6-35 Kranj .... 7-42 12-38 5-24 Dovje .... 4-43 217 702 Sv. Jošt (ostaj.) . 7-47 1243 5-29 Jesenice . . . 5-03 2-39 7-24 Podnart . . . 802 12-58 5-44 Javornik . . . 5-09 2-46 7-31 Otoče (ostaj.) . . 809 1- 5 5-50 Žerovniea (ostaj.) 5-18 2-55 7-40 Radovljica (ostaj.) 8-22 1-19 603 Lesce .... 5-32 310 7-58 Lesce .... Žerovniea (ostaj.) 8-30 1-28 612 Radovljica . . . 5-38 3-17 805 8-41 1-39 6-23 Otoče (ostaj.) . . 5-50 3-30 8-18 Javornik . . . 8-50 1-48 6-32 Podnart . . . 5-58 3-39 8-27 Jesenice . . . 9.- 1-59 6-42 Sv. Jošt (ostaj.) . 610 3 51 8-39 Dovje .... 9-20 218 701 Kranj .... 6-18 3-58 8-47 Kranjska gora . 9-46 2-45 7-26 Loka .... 6-34 4-14 904 Rateče-Bela Peč . 10- 3 — 7-40 Medvode . . . 6-48 427 918 Trbiž .... 10.16 316 7-55 Vižmarje . . . Ljubljana R. k. . 7-01 710 4-40 4-49 9-30 9-41 Beljak j. k. . . 11-50 4-37 8-53| Ljubljana j. k. . 7-13 4-52 945 Novost! Pallee z g^odbo, s katero lahko vsakdo, tudi neizurjenec v gobi, najlepše napove izvaja in se pri izletih na kmete itd. možno zabava in razveseljuje, stanejo po X gld. 20 kr. z notami vred. Dobivajo se pri Kočevski domači ot>vti v Ljubljani, Šelenburgove ulioe 4, kjer so vsake vrste palice za hribolazce in turiste jako ceno na prodaj. V nanj a naročila se hitro izvršujejo. i Zobozdravnik i jSchvveigerj TO ctnmiin L™J i i to TO stanuje hdtel „Stadt Wien" (pri Maliču) štev. 25 in 26, II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. do Val- ure. Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. (33) Za vsa dela se jamči. Prvi zabavni vlak v Kamnik pelje iz Ljubljane v ponedeljek, dn6 30. marca 1891. Odhod i* Ljubljane, državni kolodvor, ob I uri 30 minut popoldne. Dohod v Kamnik ob 2. uri 45 minut popoldne. Povratek iz Kamnika taisti dan ob 8. uri zvečer. Dohod v Ljubljano, državni kolodvor, ob 9. uri 25 minut zvečer. Vozni listki, veljavni samo za ta vlak tje in naza, dobivajo se pri spodaj imenovanem prireditelju II. razred 1 gld. 60 kr., III. razred 80 kr. Sprejme se omejeno število vdeležencev, torej se more le listke"6 °Z ' 8' P°Pr0J' aU V8aj do sobote zvežer P^krbe V mnogobrojno vdelezbo vljudno vabi prireditelj "los. I^anliii, pisarna za potovanje v Ljubljani, Marijin trg ši. I. Listki dobivajo se tudi pri gosp. Fani v Špitalskih ulicah in trgovcu gosp. Podrekar-ju na sv. Jakoba trgu. (2-2) __Proti podganamjiajboljše sredstvo. Tord-Tripe pokonouje podgane, miši in krte brez najmanjše nevarnosti za domače živali. —=1 zavitek 30 kr. EE— Glavna zaloga za Kranjsko: Cr. r^iccoli, (12 4) lekarnar v Ljubljani. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po naj nižjih cenah . Najboljše in najsigurnejše učinkujoče katero lehko prebavlja vsak, tudi najslabotneji želodec, 111 katero ima v sebi najboljšo redivno snov, se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piooolijevi „pri angelju" v Ljubljani na Dunajski cesti. Ribje olje primešano s kotranom steklenica 80 kr. Pri večjih naročilih primeren popust. — Vnanja naročila nvršu-jejo se točno po poštnem povzetju. (15—8) priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6. v Tiinniesovi hiši. (g) J. N. POTOČNIK. Kongresni trg št. 17, usoja si uljudno naznanjati, da je otvoril na tukajšnjem trgu fho podjetj in se priporoča za mnogobrojna prijazna naročila, opirajoč sena dosedanje večletno delovanje, posebno pa še prečastiti duhovščini. (6—4) Nizko ceno j>i-i najboljšem tlelu. » ceue p« najboljšem delu. ^ W j ^ " ~ " ugodnejšimTpog~oji '(£-5)* j g Prodajalnica in posojilnica klavirjev A, Thierfelder, Dunaj, VII. Burggasse 71, Vodovodne instalac Premija na svetovni razstavi vLondcnu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo, salonski krilasti klavir, pianine, iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 40u gld., 4b0 gld., 500 gld , 550 gld, 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. _ Klavirji družili tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji (12—7) kopelnice in klosetne prevzema konzorcij Albin C. Achtschin, Srečko Nolli, $ Jos. Stadler. (d-2) W Nizke cene? Solidno delo? Garancija? Vsa v to stroko spadajoča dela, premembe in poprave se hitro in ceno izvršujejo. Cenike na zahtevo brezplačno ! Zahvala in priporočilo. Vsem cenjenim in častitim p. n. naročnikom izrekam niže podpisani najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano mi naklonjenost, ter priporočam tem povodom ob jednem tudi v bodoče svojo dobro urejeno kleparsko delavnico, v Gradišči št. 2 v Ljubljani, v katerej izdelujem vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Trudil se bom vestno, da zadostim vsem zahtevam p. n. naročnikov. Kerje tvarina (materijal) v ceni pala, tedaj mi je omogočeno izvršiti naročila po zdatno znižani oeni. Prečastita duhovščina izvoli naj me počastiti z naročili na pokrivanje in barvanje zvonikov in cerkvenih streh ter mi nakloni tudi vsa kleparska popravljanja in prenovljenja. Odličnim spoštovanjem (2—1) MATEVŽ ^KRABEC, kleparski mojster, v Gradišči it. 2, prodajalnica Kongresni trg it. 17. Lepo znano posestvo „pri Krači" v Dovskem. (3-3) Četrt ure od železniške postaje Laze (Laas) od-daljeno z lepo, eno nadstropje visoko liišo, v kateri je pro- I dajalnica in gostilniški prostori, z lepim cvetličnim, I sadnim in vrtom za sočivje, s hlevi (štalami) skladiščem (ma- j| gacinom), njivami, travniki in logom, se odda za več let v najem, oziroma se tudi proda. Natančneje se izve pri gospodu J. Perdan-u, trgovcu na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani. mi SBSSBSSBSBS1H Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnioe, stroji za košnjo, obračalnioa za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatilnioe, gepeljl, loko- JBL Delavnica je v Gradišči št. 2. ■ ^ mobili, trieure, snažilnioe žita, stroji J za robkanje turšioe, slamoreznioe, stroji I za trenje žita, za rezanje repe, za I Jk mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje Jv^l grozdja in oliv, peronospora - aparati, ■f*^ I stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ^^V M ovočje in zelenjad, smrkl (pumpe) za ^L vino, kletne priprave, smrkl za vod- W njake, krožne žage, deoimalne tehtnice, f tehtnioe za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče sti-skalnioe sladke krme, stroji za žehtanje, (20—3) treslioe itd. (20-3) Vso nnjftolje izdelano i>o najnižji tovarniški oeni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskih strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovanl 144 strani obsezajoči oeniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko. Zanesljivi nastopi se povsod osnujejo. 3 gld. 75 kr. -,-a , - Cena 2 gld. 95 kr. Ura z in zvončkom, ■sieti.vis. 18m viue, ju dobiti EMIL MATER na Dunaji, I, Baucrnmnikt, 1«. (12—3) Ura s kukavico, ki naznanja čas, v lično iz rezljanej omarici, pudobarsko delo, s koščenimi ka- I zale: 8 gld. Prodi se iz proste roke prav lep ki se po noči vokrovuizko-v tovarni pripraven prostor Spreten vrtnar, A L X > kateri ie tudi v umatnam vrtnarstvu in »H. priličen za zidanje kake vile poleg kamniškega kolodvora. Pogoje pove kuharica pri g. dr. pl. Šraj-u v Ljubljani, Resljeva cesta št. 12. (3_3) kateri jo tudi v umetnem vrtnarstvu in sadjarstvu izurjen, se za 2—3 mesece išče. Kje, pove iz prijaznosti vredništvo tega lista. (2—2)' g ixxxxxxxxxxxxxxxxxxmmxr Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka za ! poslatev. (12-7) « 3 •Tva S B c- -3 2 o g> s i- c/5 rt c! - a * i s š ffl jg Js.§ 1-1 "u M '3 rt ® 3 ••Ji M O O -o a) 2 § u a Nepresegljivo za zobe JO Lsalicilu listna vola aromatična, upliva okrepoevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. splošno priljubljen, upliva jako okrep-čevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna (Jbald pl. Trnkoczy dlplomovaui posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Ljubljani. to fL^i £ ET S S- g PT S a •O,® o f— S Sr u o •H. 3 H g" i. s 227,378.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1889 » 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar » 23,544.053 22 Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/o odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi v-ednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti*. Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi. če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld. Zavarovalni oddelek na življenje jo popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (3) Glavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. H navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po čudovito dobro poznata in najelegant-ljivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka 10-2) l4> Mestiii trg V Ljubljani Mestni trg 15. Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki frano na razpolago «xxxxxxxxx»ooooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxx JJnio catholica", zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi — na Dunaju, » > i« «5 B-ai. :H" « H" "O SkS »S d IU ■ E._ Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933. Zavod zavaruje: Premično in nepremične premoženje preti škodi po op, streli in razletu. ■ © t, 7 Pri tej stroki zavarovanja soiam&jo prve vzajemne zavarovaluice za primeren del vsprejete rizike; dalje zavaruje cerkvene zvonove proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župniiske predstojnike in župane. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj se dotierii vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisanega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjujeta in na vprašanje točno odgovarjata. Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnejja gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, naj se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani. R avnateljski sovet: Predsednik: Leopold Sttiger, stolni kustos sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja' I. avstrijsko hranilnice itd. Ravnateljstva sovetniki: Czjzek Anton, imajitelj menjačnice, borzni svetnik itd Detoma A., veleposestnik. Egger Berthold Anton, korar v Klosterneuburgu, glavni vrednik lista „Correspondenzblatt fiir den kathol. Clerus". Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitanske cerkve, veleposestnik itd. Mrazek Josip, generalni tajnik ..Krakovske vzajemne zavarovalnice . Paletz Emanuel, Njegove Svetosti hišni prelat, dekan in župnik v lliitte dorfu itd. Porzer Josip, dr., odvetnik. Seidf Karol, kanonik, tajni koiuornik Njegove Svetosti itd. Stern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Dunaju v Schottenfeldu. Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten. Nadzorovalni sovet za generalni zastop v Ljubljani: Klun Karol, kanonik in državni poslanec v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glančnik Jarnej. dr., odvetnik v Mariboru. Mlakar Ivan, dr., seineniški profesor v Mariboru. Vosnjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (Mali Stajer). (12-4) Generalni zastopnik v Ljubljani: Josip Prosenc. 04318187