Leto VIII. štev. 3. Foitnln« plačana v gotovini. V Krškem, v . četrtek 10. Januarja 1924. Posamezna štev. 1 Din. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in npravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959. Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D. Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poStn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 2. f || J W f W M, Glasilo Kmetsko-delavske zveze Četrtkova številka »Napreja« Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din Vsem organizacijam SSJ in KDZ. [Naš kongres.] Po sklepu pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 24. novembra 1923. sklicujemo XV. redni [pokrajinski] strankin zbor, ki se bo. vršil 2. in 3. februarja 1924. v dvorani .Delavskega doma* v Trbovljah. Začasni spored razpravljanja: 1. Otvoritev zbora. 2. Verifikacija mandatov. 3. Volitev predsedstva 4. Poročilo pokrajinskega odbora: a] tajniško poročilo, bj obračun za L 1923., c] proračun za L 1924. 5. Internacionala. 6. Poročilo kontrole, odobritev obračuna in proračuna. 7. Razprava o predlogu pokrajinskega odbora, naj se konstituira naša pokrajinska organizacija SSJ in KDZ kot vpisana zadruga z omejenim poroštvom, in o predlogih, ki so s tem v zvezi [Debate o 4., 5., 6. in 7. točki se križajo.] 8. Za hitrejše in doslednejše izobraževanje proletariata [edina zaščita delavstva!] s posebnim ozirom na a] osemurni delavnik, bj agrarno reformo, cj občinsko politiko. 9. Volitev pokrajinskega vodstva in kontrole. 10. Poročilo o nagradnih tekmah: a] kateri je najnevarnejši sovražnik de* lavstva ? b] zbiranje novih naročnikov. Določitev in izplačevanje nagrad k obema tekmama. 11. Razno. Eventualni predlogi posameznih organizacij mo-rajo biti poslani pokrajinskemu tajništvu (na naslov: .Naprej* v Krškem] najpozneje do 19. januarja 1924. Pravica udeležbe [§26. organizacijskega pravilnika]: Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje tri mesece pred dnevom sklicanja ima pra. vico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov po enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo. 30 ali več članov pa šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju pov* prečnega števila članov zadnjih treh mesecev. Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik. Razen § 26., ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe organizacijskega pravilnika, posebno pa na §§ 24. do 32. Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolžnost udeležbe imajo tudi vsi člani načelstva, pokrajinskega odbora in kontrole. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico razen v zadevah njihovega lastnega delovanja. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvoljenih delegatov ter njihovih namestnikov najpozneje do 20. jan. 1924. pokrajinskemu tajništvu v Krškem, da dobe pravočasno delegatske izkaznice. Gostje, ki se priglasijo pokrajinskemu tajništvu do 20. jan., bodo imeli zagotovljen sedež. Drugi dobe izkaznice za goste na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor. V Krškem, dne 29. dec. 1923. Načelstvo SSJ in KDZ. Berlinski kovinarji so vodili v zadnjih tednih veliko stavko, ki so jo zdaj z dobrim uspehom končali. Šlo je za znižanje plač, ki so ga hoteli delodajalci imeti prekomernega. Morali pa so zelo popustiti. Zakon o zaščiti države so sprejeli tudi bolgarski vladini in bodo kaznovali vse tiste, ki bi se drznili ustanavljati organizacije z namenom, da poskušajo spremeniti sedanji državni red, revnejše do 15 let prisilnega dela. bogatejše pa do 1 milijona levov. Vsekakor je treba priznati da je tudi Bolgarija na Balkanu. Sodelovanje političnih in gospodarskih organizacij. [Priprave h kongresu]. Delavno ljudstvo bo zmagalo, o tem ni dvoma. Tudi o tem ne more biti dvoma, da bo zmagalo kmalu — svetovna politika to jasno kaže, Posebno po delavski zmagi na Angleškem se povsod kažejo znaki, ki jih ni mogoče prezreti. Ko začneta angleški in ruski delavec sodelovati, ne bo mogla nobena vlada več pomagati kapitalistični korupciji. Ta prevrat bo drugačen, nego je bil po vojni — ne bodo se izpreminjale samo meje in osebe, ampak se bo izpremenilo razmerje dela in jela. To izpremerabo bo povzročilo socialistično načelo, ki je že dolgo bistveni del socialističnih programov, ki pa ni moglo biti še nikdar uveljavljeno, ker še nikdar nikjer niso prišli socialisti do tako odločilne moči. da bi bili mogli začeti izvajati svoj program, ampak so vselej, kadar so vstopili kje v vlado, vstopili vanjo v zvezi z drugimi strankami po kompromisu, po dogovoru: nekaj tvojega, nekaj mojega. Seveda so si kapitalisti znali povsod urediti tak kompromis tako, da se njim ni skrivil las, pač pa da je delavstvo drago plačalo svojo lahkomiselnost. Tudi dobrote, ki jih je tak kompromis prinesel, so se v kratkem skisale in postale grenke; to pa vse zato, ker je ostal neizpolnjen bistveni del našega programa, tisti del, ki bo šele izpremenii kapitalistični družabni red v socialističnega: delavna in prometna sredstva morajo postati last vse družbe, ne pa biti last posameznikov, pro-dukcija pa se mora vršiti po merilu potrebe, ne pa po želji tistih posameznikov, ki jim je merodajen samo profit, in se zato prav nič ne ozirajo na potrebo. Kadar bo to našo programatičr.o zahtevo začelo v velikem izvrševati angleško delavstvo, bo potom svoje države in njenih kolonij imelo neverjeten vpliv na ves svet. Političen vpliv v starem pomenu besede je imelo že takoj s svojo volilno zmago: vse države začenjajo priznavati rusko sovjetsko republiko in se odrekajo s tem jerobske pravice nad ruskim narodom. Političen vpiiv v novem, narodnogospodarskem pomenu besede, ta se bo pa pokazal šele z novo produkcijo in izmenjavo produktov. Pri tej produkciji bodo postali svobodni vsi, ki hočejo delati; nezaposleni bodo samo lenuhi. Za Anglijo in Rusijo je ta prevrat že pred durmi in je deloma že tudi nastopil. Za drugi svet se tudi bliža, toda nikjer ne bo nastopil brez sodelovanja delavstva, kajti enako, kakor načelo o produkciji, velja za ves svet tudi drugo socialistično načelo: rešitev proletariata ni mogoča brez sodelovanja proletariata! Tudi to ne bo pomagalo, da sodelujeta angleški in ruski proletariat in da bosta hotela rešiti tudi ostali proletariat Tistega, ki noče, ne more rešiti nobeden: kakor ga niso mogli rešiti idealni posamezniki [n. pr. Jezus], tako ga ne bodo mogli rešiti niti organizirani narodi Gorje, če bi hoteli angleški delavci s silo prisiliti nas in druge bolj ali manj počasne narode, da sprejmemo angleška načela in se začnemo po njih ravnati 1 Škodovalo bi prav tako, kakor je škodovalo prisilno razširjenje krščanstva [z ognjem in mečem] ali pa kakor je škodovalo, ko so boljševiki hoteli prisiliti proletariat vsega sveta, da sprejme njih načela. Ne z mečem, ne z zlatom, ne z obljubami, z ničimer ne smemo nikogar siliti, da postane »dober* — sam mora gledati! Ta nauk si dobro zapomnimo zdaj, ko se bliža za proletariat nova doba. Ne verujmo klerikalcem in drugim demagogom, ki so začeli po angleški zmagi na vse pretege hvaliti angleški socializem, kakor so po vojni ruskega. Vse to je bilo in je samo pesek v oči, da bi naš proletariat zaspal in pozabil na svoje dolžnosti. Če bo na vsem svetu proletariat svoboden, pri nas vendarle ne bo, če ne bomo hoteli Zato moramo tudi mi ne samo vzdrževati socialistična načela v politični stranki, ampak moramo vsaj v malem začeti sodelovati na bistvenih načelih | socializma — najbistvenejša je pa socialistična pro- dukcija za potrebo. Ta je pa mogoča samo na gospodarskem polju. Iz tega bo vsak lahko razumel, zakaj so se kot prvi nasprotniki čiste ideje socializma pojavili baš v — socialističnih gospodarskih organizacijah, predvsem v Konsumnem društvu za Slov. In ko se je naša stranka, potem ko se je idejno okrepila in utrdila svoj pravilnik, začela kot stranka baviti tudi z gospodarskimi vprašanji in začela tudi misliti na svoje lastno gospodarsko delo in se v ta namen sklenila organizirati tudi zadružno — takoj sa je iz istih konsumarskih vrst začel napad. Tako daleč gre sovraštvo do na3, da so se vsi naši nasprotniki, čeprav se med seboj tudi sovražijo, vendarle združili in da hodi zdaj Korunov Golouh skupaj s Tonetom Kristanom razbijat naše organizacije in ustanavljat nova zadružna podjetja [hranilnice, zadružne založbe itd.] obenem pa ustanavljajo potom Strokovne komisije, ki jo imajo še vedno v roksh, nove kapitalistične zavarovalnice, pri katerih ne bo zavarovan tisti, ki dela, ampak tisti, ki plača 1 Predlog in načrt za tako zavarovanje si upajo ti gospodje objaviti v koledarju Strokovne komisije, ki ga za vabo imenujejo .Delavski koledar* [str. 31—37]... Ta koledar sam na sebi, tudi če ne gledamo na strupeno vsebino, je dokaz, da so ga izdali kapitalisti, ki so šli za profitom, ne za potrebo. Gotovo so ga več izdali nego mi, saj ima Strokovna komisija okoli 10.000 članov, mi pa le 800. Pa poglejte razliko! Za isto ceno [12 Din] je izdala naša stranka krasen, soliden in trpežen, v polno platno vezan koledar, oni pa — mašne bukvice v papir vezane, ki bo v 2 mesecih iz njih cunja. Ker smo vedeli, da jim gre samo za profit, smo že vnaprej, predno smo koledar videli, povedali, da bo vsakega delavca sram, če bo nosil v žepu Korunov koledar. Nosil ga bo pa marsikdo, ker ga bo zapeljal naslov in ker ga bodo prodajali zaupniki Strokovne komisije, ki je plačana in ustanovljena od delavstva ... Ej, veliko bolj bo moralo paziti delavstvo na svoje institucije in voditelje 1 Mnogo se bo moralo izpremeniti na prihodnjih kongresih Konsuma in Strokovne komisije! Zavedne sodruge bo treba pošiljati na kongrese, ne pa kar polovico samih kimavcev, ali pa kakega preveč korajžnega komunista, ki strelja previsoko, da nič ne zadene, kakor je bilo na zadnjem kongresu Kons. dr. Namesto da bi bil grajal načelstvo zaradi velikih nerednosti, n. pr. četrt miljona iz črnega fonda za volitve, je grajal le drobne umazanosti. S temi je le občni zbor razburil, pa še to se je poleglo na obljubo, da bo načelstvo tožilo — o tožbi pa tudi nismo nič slišali... Pač pa je bil kaznovan nastavljenec Konsuma, ki mu je o umazanostih povedal, če dobro razumemo članek iz .Trgovskega lista*, ki ga danes ponatiskujemo in ki se nanaša najbrž na naš Konsum. Jasno je, da ne bomo zmagali, dokler bomo imeli take razmere. Brez odločne volje delegatov sedanje vodstvo Konsuma ne bo izpremenilo produkcije za profit v produkcijo za potrebo, to tem manj, ker izjavlja, da to sploh ni mogoče. Naše delavstvo pa tudi samo marsikje še obupuje nad svojo zrelostjo, zato za nas ni druge poti: na vsak način moramo z dejanjem pokazati, da se da in da se tudi izplača. Že zato mora naša stranka — tudi če bi ne bilo nič drugih vzrokov — začeti z lastnim gospodarstvom. Pri tem lastnem gospodarstvu ne bo smela prav nič gledati na dobiček, ampak samo na potrebo. Zato tudi ne bo smela zbirati zlatih rezerv, ampak samo organizacijske: zato pa mora organizacijskih rezerv imeti mnogo, drugače jo kapitalistično profi-tarstvo uniči. Ta nevarnost ne preti samo v reakcionarni dobi, kakršno imamo za sabo, ampak tudi v dobi gospodarskega prevrata, kakršna se nam bliža iz Anglije in Rusije. Naša vlada je zmožna priznati Rusijo in začeti z njo trgovati, doma pa bo še nadalje uničevala vsako svobodno kretanje, če ne bomo imeli idejno, gospodarsko in številčno močnih organizacij. Proti predlogu, da se da vpisati stranka v za-| družni register, se ni iz naših vrst dozdaj še nihče oglasil. To je znamenje, da je ideja že trdna. Pač pa so se posamezniki izjavili za to. da bi namesto stranke same začeli kot strankino zadrugo rabiti „ Slogo". ki je na zadnjem občnem zboru prešla popolnoma v naše roke in so zdaj vsi njeni zadružniki brez izjeme strankini člani in se tudi na novo sprejemajo samo dani stranke. V stvari bi ne bilo nič napačnega. Dozdaj je bila povsod navada, da je šlo zadružno gibanje paralelno s političnim. Toda — nekaj pomislekov je, in te si moramo dobro ogledati, predno bo naš kongres o tem odločil definitivno, „ Sloga" dozdaj ni imela organizacijske rezerve. Zato je njeno načelstvo lahko zapravilo delnice »Ljudske tiskarne". Ali bomo zmožni prepričati naše delavstvo, da bo kompaktno vstopilo v ..Slogo" ? Najmanj 500 članov s polno vplačanimi deleži mora imati. ker le taki imajo vse članske pravice in si lahko tudi izsilijo občni zbor, če ga načelstvo ne mara. Pri 500 članih že lahko računamo na to, da jih nasprotnik ne bo mogel polovico podkupiti. Šele če bo imela ..Sloga** to organizacijsko rezervo, šele potem ji bomo mogli zaupati strankine finance: 2.] Stranka bo morala svoje računovodstvo voditi enako, kakor doslej. Ali ni škoda, če se vodi dvakrat, v stranki in v „Slogi"? čemu dvoje legitimacij. dvoje zborov, dvoje načelstev itd.? 3.] Politika je gospodarstvo in gospodarstvo je politika. Čemu n8j jih vodimo posebe? To je imelo svoj pomen tam, kjer so goljufali, kjer so kaj skrivali, kjer so na enem občnem zboru drugače lagali nego na drugem. Mi pa hočemo delati javno i v politiki i v gospodarstvu; saj velja za oboje naše načelo, da bo pošten vsak, kdor ne bo mo* gel goljufati. Koliko zmot lahko nastane pri dvojnem gospodarstvu! Koš za zmote pa ni daleč od koša za goljufije. Kolikokrat se je že kdo samo zmotil, pa je potem iz sramežljivosti zmoto zatajil in je postala iz nje goljufija. Mislimo, da je že iz tega razloga treba stranko in zadrugo združiti v eno. Seveda se nasprotniki smejejo, toda smejejo se iz strahu! Če bomo delali po nasvetih nasprotnikov. nas bodo imeli še nadalje v žepu. kakor so nas imeli še pred kratkim. Kaj nas briga, če tega še nikjer ni bilo? Morebiti drugod niso imeli takih demagogov, pri nas pa smo jih imeli! Naša odločnost je torej potrebna že zato, da ne postanejo še naši zaupniki demagogi in kameleoni! Bernot je že zdaj ves rdeč pod kožo, prav nič modra se nam ne zdi njegova kri. Kdor pa nima modre krvi. je — k slabemu nagnjen. Razno. Stenski koledar smo priložili k novoletni številki za vsakega naročnika. Naročnikom „Na-preja" zastonj, ker so bili prikrajšani zaradi praznikov za dve številki, naročnike »Ljudskega glasu" pa prosimo, naj nam pošljejo pri naročnini 1 Din več. Koren je iznašel argument. V Celju pripoveduje vsem. ki marajo svoj čas z goflanjem tratiti, da Mežica ne obračunava več Bernotu. To bi pa bilo strahopetno žalostno, če bi se Mežica (celih 71 krepkih mož] samo enega suhega Bernota ustrašila, kakor se ga je svoj čas močno vzraščeni Koren. Pa se 71 mežiških korenjakov Bernota ne boji in ne beži pred njim meni nič tebi nič iz stranke. Izvolite se kar iz naših obračunov prepričati, gospod Koren! „ Jutrovci1' pa oni od .Narodnega dnevnika", ki je glasilo protiliberalnega .naprednega bloka”, si očitajo drugi drugim, da jih vzdržujejo banke, (o je veliki akcionarji. Pri teh očitanjih si pomagajo z dokumentarnimi dokazi. Ta borba je zelo zanimiva, ker podaja buržoazija sama dokaz, da ji vzdržujejo liste in imajo torej nanje odločilni vpliv bančne skupine. O drugih vzrokih te borbe priporočamo našim bralcem, naj se poučijo iz 2. številke letošnjega .Napreja', kjer smo obširneje o tem pisali. Dr. Ravnihar, tisti ki je prej vodil starinske demokrate okrog .Slovenskega naroda", dokler ni prešel ta v last Žerjavovcev, je imel veliko upauje, da postane minister in je začel zato v zvezi s sa-mostojneži. narodnimi sociji in slovenskimi radikalci ustanavljati novo stranko proti mladim demokratom in sicer pod imenom .naprednega bloka**. Izgleda pa, da g. Ravnihar minister še ne bo tako kmalu;postal, ker bi moral prej biti poslanec, a da ne postane poslanec, mu branijo „Jutrovci“, ki so odklonili izvršitev svoječasne volilne pogodbe med dr. Ravniharjem in Reisnerjem. Takrat sta se ta dva možakarja namreč domenila, da se bosta na poslanskem stolen izmenjala, to se pravi: eno leto bo dr. Reisner poslanec, če bo izvoljen, drugo leto pa ga nadomesti dr. Ravnihar. Mladinovci utemeljujejo kršitev te pogodbe s prav kilavimi izgovori. Glavni razlog pa jim je — denar. Čisto neženirano je namreč njih zaupniški zbor v Ljubljani formuliral točko v tozadevni resoluciji, iz katere je razvidno, da bi mladinci Ravniharju mandat le izročili, Če bi jim bil pripravljen — plačati Drugi razlogi v resoluciji pa so bili menda samo zato sprejeti, da bi dr. Ravnihar plačal — čim več. To mešetarjenje med par doktorji za volilne glasove in stolce je prav značilno za našo buržujsko politiko. Buržoazija se pri tem ne sramuje, imenovati jo ob vsaki priliki na novo — moralno in načelno. Amnestija. Ob priliki kraljičinega rojstnega dne so sklenili beograjski ministri, da se vsem onim, ki so obsojeni na zaporno kazen, ta kazen odpusti za eno tretjino. Italijani s,o v zasedenem ozemlju pri tem, da odpravijo tudi slovenske srednje šole, čeprav jih itak skoro nič ni. Letos so v vse prve razrede u-vedli laški pouk, prihodnja leta pridejo drugi razredi na vrsto. Pred nedavnim smo prorokovali, da bodo naši rodoljubni krogi tiho kakor grobovi, če bo laški nacionalizem nastopil še z novimi svinjarijami proti našemu ljudstvu. In res je tako! Bur-žujski listi registrirajo vest o rušenju jugoslovanske srednje šole v Italiji tako mirno, kakor da gre za krompir. Vlada se ne zgane. Orjuna pa ima menda preveč opravka z načrti, kako bi preprečila letošnji nemški .JagabalT v Celju. Če se bo pri tem tudi razpočila po laškem vzgledu kaka bomba, kakor se je v Goetzovi dvorani v Mariboru, s čimer so neznani .junaki** preprečili tamošnjim Nemcem novoletno krokanje, tega še na vemo. Italijanski parlament bo razpuščen 27. t. ra. Volitve se prično 6. aprila. Srečna država. Poročajo, da se je v bogoslovne fakultete letos na vsem Češkem vpisalo samo 11 dijakov, na Moravskem 26. Češkoslovaški državi »grozi" pomanjkanje duhovnikov. Nočemo še trditi, da je že to vsa dobrota, če kakšni deželi popov-skega stanu zmanjka, a prav gotovo je, da se nahaja takšna dežela na najlepšem potu napredka, če ji odpade eden glavnih faktorjev, ki vzdržujejo v moderni dobi sistem nazadnjaštva, hinavščine in ko-ristolovstva. —- Poročajo tudi, da bo češkoslovaški agrarni urad v letošnjem letu svojo akcijo za izvedbo agrarne reforme tako nadaljeval, da razdeli za 180.000 ha zemlje, zlasti v obmeinih krajih. Pri nas pa se mora revno ljudstvo še za to tepsti, kar ima. da mu ne odvzamejo! Češki demokratski voditelj dr. Karel Krama? je napisal članek, v katerem obsoja vsako pogajanje s sovjetsko Rusijo. Priznanje sovjetske Rusije bo pomenilo pogibelj vsega slovanstva, ker komunistična Rusija pač ne predstavlja nacionalne Rusije. Tudi če Francija prizna Rusijo, bi bilo katastrofalno, ker bi ruski nacionalisti [?] pozneje brezobzirno gledali. kako se Nemčija oborožuje in preti Franciji. Sicer pa dr. Kramaf zagovarja zvezo Francije z Malo antanto, češ, da se s tem stvori slovanski (?] blok. ki bo vodil pravo slovansko politiko. Kakšne kozle strelja lahko .dober* politik, če ima od njih dobiček! Češkoslovaški premogarski baroni se zopet pripravljajo, da radi znižanja premogovnih cen odpovedo delavstvu kolektivno pogodbo, ki bi morala veljati do 1. maja t. L Ta nakana ne pomeni nič drugega, kakor da hočeio lastniki še za zime prisiliti rudarje v novo stavko. Listi zahtevajo od vlade, naj intervenira proti tej kapitalistični nesramnosti, ker ogroža direktno tudi življenje republike same. Kaj bo vlada storila, ni znano, čeprav so tudi socialistični ministri v njej. Baš tem socialističnim ministrom ne zaupamo, ker vemo, kako klavrno vlogo so igrali ob priliki zadnje velike premogarske stavke pred kratkim. Konferenca socialističnih vzgojnih organizacij se je otvorila 6. t. m. v Hannovru na Nemškem. Za-stopana je pred vsem Nemčija, Avstrija, Rusija in Holandska. Te države imajo pač take vzgojne organizacije. ki nekaj delajo in so zato v položaju, da morejo iti preko visokih potnih stroškov in podobnega. Konferenco je sklicala amsterdamska internacionala v zvezi z londonsko. Nje namen ni, da ustvari morda kako novo sociaHstično vzgojno internacionalo. ker ta že eksistira [učiteljska internacionala v Belgiji, ki bo imela spomladi kongres v Kopenhagnu.) Tej internacionali hoče dati pobudo za temeljitejše delo in ji dovesti vse socialistične organizacije, ki se bavijo z ljudsko vzgojo. Pozneje se bo vršil kongres, na katerem se bo izvršilo to zedinjenje. Kako važna je hannoverska konferenca nam postane takoj jasno, če se spomnimo, kakšen pomen imajo n. pr. avstrijske vzgojne organizacije, kakor „Kinderfreunde“ in druge. Bledokrvne duše v saški socialni demokraciji so sklenile, da se gredo z buržoazijo .veliko koalicijo". Toda deželni strankin zbor je drugačnega mnenja, pa je zahteval, naj socialistični ministri iz mišmašarske vlade takoj izstopijo. Tedaj pa so vstali desničarji — seveda voditelji — ki so v veliki manjšini, pa pravijo, da zanje deželni strankin zbor ni merodajen, temveč, da gredo samo za odločitvami vsedržavne stranke in ta je veliko koalicijo o-dobrila. Kako je mogoče kaj takegn trditi, nam ni prav jasno, ker vemo, da so morali socialistični ministri iz berlinske vlade tudi izstopiti, ker so imeli s Stresemannom in podobnimi karakterji prav slabe izkušnje. Toda saški ministerialisti hočejo imeti razloge za svojo nedisciplino in za kršenje demokratičnega načela o odločilni moči večin; ker pa stvarnih razlogov ni, si pomagajo s takimi, ki se dado za lase privleči. Menda je saška socialistična stranka zdaj že razcepljena in to po trdoglavosti nekih njenih svetilnih sodrugov, ki se jim sline cede po ministrskih foteljih, na katerih bi se obenem z njimi grela tudi buržoazija. Mi pravimo, da je tak razdor dober, čeprav na prvi pogled drugače izgleda. Baš pri takih razdorih se pokaže, kako neumno taktiko zagovarjajo Koruni, Fabjančiči, Lemeži, Žerjavi in Ravniharji, ko hočejo ljudi le skup imeti V življenju se vselej izkaže, da propagirajo tako ..zedinjenje” na j večjih kontrastov le topoglavi elementi ali pa koristolovci, ki upajo, da bodo smeli s pomočjo velikih mas izvršiti vsako lumparijo sebi v prid in da jim bo potem radi ljubega zedinjenja vse spregledano. Nazadnje se izkaže, da ljudstvo le ni tako neumno, da bi se dalo zaradi hinavsko pridigovanega zedinjenja izrabiti vsakemu lumpu. Tako je sedaj na Saškem, isto krizo pa doživlja vsa nemška stranka. Kakšno veselje je bilo takrat, ko so se nemške frakcije zopet zedinile v eno stranko! Sedaj pa gredo zopet narazen! Da, da. socializem se ne da nikjer delati, kjer ni zanj potrebnih duševnih pogojev! Najprvo je treba — voditelje vzgojiti, potem še mase, da ne bo razločka v principielni in praktični taktiki voditeljev in mas. da sploh ne bo voditeljev. Potem šele socialistična stranka nekaj zaleže. Po vsaki drugačni poti lahko tisoč socialističnih strank socializem dela. dodelale ga pa ne bodo. ker vsaka drugačna pot je — rakova. Socializem je pa večen napredek. Volitve v francoski senat ki so se naknadno vršile 7.tm. so prinesle buržujem zmago s 794 glasovi od 810 oddanih glasov. Izmed 116 senatorjev so dobili konservativci in liberalci 19. republikanci 15, levi republikanci 24, neodvisni radikali 8, radikali in radikalni socialisti 47, socialistični republikanci 3. Pri prvih volitvah je bilo izvoljenih 82 senatorjev. Ožje volitve so še potrebne za 4 socialiste, v njih se nahaja tudi en komunist. Republikanski socialisti so napredovali, konservativci nazadovali. Grčija. Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen od 385 glasov s 345 Venizelos. Ker pa se je pojavilo v skupščini nesoglasje, je moral zapustiti zbornico. Izjavil je, da smatra za neumestno, da bi se po plebiscitu še odločalo o bodočem režimu. Baje bo prevzel Venizelos ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo. Ni še gotovo, če bo prvo funkcijo sprejel, ker se je izrazil, da bo .narod odločal o državni obliki". Morda bodo narodovi zastopniki zahtevali republiko, zaenkrat je .kralj na dopustu**. Grčija tvori juini konec Balkana in se v svoji .narodni" politiki prav nič ne razlikuje od severnega konca. Venizelos je zbolel. Poročajo, da so zdravniki opazili na njem vse znake zastrupljenja. To je cela senzacija, ki dviga mnogo prahu. Grške oblasti so sedaj na delu. da najdejo elemente, ki se hočejo iznebiti na preprost način človeka, v katerega je večina ljudstva tako zaverovana, da mu popolnoma prepušča odločitev, če naj bo Grška republika ali monarhija. Pri tej zavervanosti ni čuda, da upajo prijatelji monarhistične oblike doseči svoje težnje, če se samo njega iznebijo. Venizelos se kaže bolj pametnega, nego so njegovi pristaši, ker izjavlja, da noče on nič odločati, kdo naj vodi državo, starokopitni monarh ali predsednik pod kontrolo javnosti. Venizelos forsira ljudsko glasovanje, ki naj čisto nevplivano reši to vprašanje. Če ni to navadna diplomatska demagogija, ki si hoče z navidezno ponižnostjo pridobiti še več pristašev za poznejša dejanja, potem je Venizelosovo vedenje v resnici nekaj izrednega v zgodovini reprezentativnih diplomatov. O silnih potresnih sunkih, ki so zahtevali veliko človeških žrtev in gmotne škode, poročajo iz ruskega Turkestana. Ob vzhodni laški obali, zlasti okrog Jakina, pa zemlja tudi ne da miru. Mnogo poslopij se je v teh krajih zrušilo, prebivalstvo pa se je iz strahu preselilo na prosto. Izjava. Celjski gospod Franjo Koren širi zdaj vest, da se je le nerodno izrazil, ko mi je očital, da sem bil urednik „Mira“ in da mi tega ni mislil očitati, pač pa da vzdržuje trditev, da sem v uredništvu »Mira" sodeloval. Tudi to je laž in grdo natolcevanje. Nikdar nisem niti pismeno sodeloval, niti nisem videl uredništva »Mira" odznotraj. Ker govori tudi $ oSganizacijah nekaj — ne vem kaj — izjavljam, da ms&n bil nikdar nikjer organiziran drugod nego pri socialistih, ne politično, ne strokovno. Kdor kaj' drugega ve, naj to javno pove ali pa naj piše Koienu, da mu bo lažje pred o-krožnim sodiščem v Celju 25. tm. ob 9. Na svidenje! — Zvonimir Bernot. Bolečine ? V obrazu ? V udih ? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili I Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo. zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter že čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplačilom razpošilja: lekarnar EUGEN V. EELLFR. STUBICA DONJA, Elzatrg št. 252. Hrvatsko. »Trgovske tajnosti". Kdor je za javnost, bo takoj vedel, za kaj gre. Kdor pa še ni toliko zrel, kdor še vedno veruje v »Socialista" in »Volksstimme", ta naj si prečija sledeči članek iz »Trgovskega lista", ki ga ponatisku. jemo, ker se nam zdi, da se tiče našega dragega »Kons. dr. za Slov," pravzaprav samo njegovega načelstva. Pa tudi, če bi se tikalo to kake druge zadruge, poučno je! Zdaj ve lahko vsak, zakaj to slavno načelstvo ni tožilo zaradi očitka o 1/i milijonu I Sodišče je neodvisno in pove, po ksterem paragrafu sodi, ne tako. kakor ravnateljstvo čekov, zavoda, ki nam niti na trikratno zahtevo ne pove, katerega paragrala se je posiužiio, ko nam je zaprlo naš čekovni račun! Pravica ne spi — delegati Konsumnega društva spe, če si pravice ne znajo poiskati! VPRAŠANJE IZDANJA SLUŽBENE TAJNOSTI PRI PRIDOBITNI ZADRUGI. (Obrtno sodišče.) Obrtno sodišče imelo se je vsled odslovitve pisarniškega uradnika zadruge pečati z vprašanjem, če je v tem, da je odslovljenec nekatera dejstva v poslovanju zadruge, za katera je zvedel kot zadružni uradnik, sporočil delegatu, določenemu za občni zbor. kršil službeno tajnost Sodišče je odločilo v prilog uradnika. Zadeva je bila pa sledeča: Dotični uradnik je bil z mesečno plačo 1031 Din nastavljen še provizorično. Bil je obenem član zadruge. Po § 5 zadružnega službenega reda velja za provizorične nastavljence odpovedni rok 6 tednov, ki pričenja v vsakem slučaju 1. ali 15. dne v mesecu brez ozira na koledarsko četrtletje. Dne 20, junija 1923 je zadruga uradnika odslovila brez odpovedi, vsled česar jo je ta tožil na plačilo pripadajoče mu plače od 21. do 30. junija v znesku 343.75 Din, plače za šesttedensko odpovedno dobo 1409 dinarjev 37 para in na čaa od 21. junija do 11. avgusta odpadajočega dela novoletne nagrade v znesku 145 99 Din. Tožena zadruga je ugovarjala, da je bila upravičena k takojšnji odslovitvi. Tožitelj je dal namreč zadružnemu delegatu krajevnega odbora podatke glede višine kreditov posameznih članov načelstva pri zadrugi ne glede na njih dijete, ter mu tudi rekel, da za izdatke pri nakupu vina niso priloženi računi v izvirnikih. Tožena zadruga ni trdila, da ti podatki niso resnični, temveč je trdila le, da v naznanjenih dejstvih ni nobene pravilnosti, kajti vsi zadružniki, tako tudi člani načelstva imajo pravico dobiti blago do višine mesečnih prejemkov in te višine se v obče ne prekorači. Dnevnice določa v smislu § 11. službenega reda načelstvo in le od tega določene dnevnice so se izplačevale tudi članom načelstva; določene so pa bile za nedeljo dvojne dnevnice. Izdatkom za vino niso bili predloženi izvirni računi, ker vinogradniki ne pišejo računov. temveč dajo le potrdila glede plačane jim kupnine, ta potrdila so pa računom predložena v izvirnikih. V tem, da je tožitelj sporočil delegatu ta dejstva, za katera je vedel le kot zadružni uradnik, vidi tožena zadruga izdanje uradne tajnosti, osobito ker bi bil tožitelj, če mu je bilo res le za pravilno poslovanje, moral dozdevne nepravilnosti v prvi vrsti naznaniti nadzorstvu, v kojega delokrog spada nadzorovanje poslovanja načelstva Višini iztoževal-nih zneskov toženka ni ugovarjala. Obrtno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in sicer nekoliko iz sledečih razlogov: Tožena zadruga ne trdi. da so bili od tožite-lja delegatu dani podatki neresnični, opravičuje in pojasnjuje le dotična dejstva kot pravilna. Sklicuje se na to. da je bilo njih sporočilo delegatu sploh izdanje uradne tajnosti. Temu naziranju se sodišče ni pridružilo. Po § 5. zadružnih pravil ima namreč vsak član pravico do gotovega dela čistega dobička. Vsak član. torej tudi tožitelj, je interesiran na tem, da ima zadruga čim več dobička, torej ne le, da so dohodki čim večji, temveč — in to pri zadrugi celo v prvi vrsti — da so izdatki čim manjši Že iz (ega vidika je v korist vsakega člana zadruge, da niso plače in dnevnice pretirane, osobito pa, da se ne zaračunavajo pretirano in v višjih zneskih, kakor so določeni od nadzorstva in načelstva. V škodo vsakega člana bi bilo tudi, če bi se za nakupljeno blago izdani zneski nepravilno vknjiževali z višjimi vsotami in ravno tako, če bi se dovoljevali članom, tud: če so člani načelstva, previsoki krediti, da bi njih poplačilo prišlo v nevarnost. Vsak član je u-pravičen radi takih dozdevnih nepravilnosti v varstvo svojih koristi podvzeti potrebne korake, bodisi da se obme na nadzorstvo, bodisi da išče odpo-moči na občnem zboru, osobito če do nadzorstva morebiti nima zaupanja. Ker smejo pa člani svoje pravice na občnih zborih v smislu § 37. pravil izvrševati po poobla* ščencih, ki so ravno v smislu § 30. pravil od krajevnih odborov izvoljeni delegati, ne sme se toži-telju očitati, da je z dotičnimi podatki delegatu izdal uradno tajnost. Očitati se mu vzlic tega tudi ne more, da je s tem zagrešil dejanje, ki bi bilo va-žen razlog za takojšnjo odslovitev v smislu § 25. zak. z dne 16. jan. 1910, štev. 20 d. z., osobito pa kateri izmed razlogov § 6.. točka 4. toženkinega službenega reda. v katerem so navedeni vzroki za takojšnjo odslovitev. Vsled tega je bilo v smislu § 29. zak. o trgovskih uslužbencih tožitelju priznati na celo odpovedano dobo odpadajočo plačo in nagrado. Iz stranke. Kraj. poKt. org. SSJ v Ljubljani sklicuje za Bohoto dne '26. januarja ob Va zvečer v prostore g09tilne pri »Lozarju* v Rožni ulici svoj redni let- ni občni zbor. Vse člane opozarjamo, naj se polnoštevilno udeleže. Nečlani nimajo vstopa. — Odbor. Zg. Šiška. Krajevna organizacija KDZ sklicuje svoj redni ietni občni zbor za nedeljo 20. januarja ob 14. pri Sojarju. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole; volitev delegatov na strankin zbor; volitev novega odbora in raznoterosti. Radi važnega položaja je točna udeležba dolžnost vseh članov. Sprejemali se bodo tudi novi člani. — Odbor. Občni zbor kraj. pol. org. SSJ v Štorah se bo vršil v nedeljo 13. jan. 1924 ob pol desetih dop. v gostilni g. Krevla v Štorah. Opozarjamo vse so-druge na ta velevažni občni zbor. Želimo, da ne bi nihče doma ostal, kajti le s trdno voljo slehernega sobojevnika bomo še nadalje razširjali nam iztrgano in zmagoslavno zopet zasedemo postojanko proletarskega napredka. Izgubili smo sicer lepo vrsto odličnih sobojevnikov, ali to nas nič ne plaši. Vztrajno delovanje slehernega sodruga bo pomagalo k temu, da nam bodo žrtve rodile desetercn sad. Org. v Zg. Šiški je poslala te dni zopet Din 125-20, obračuna pa še nismo prejeli, zato objavljamo v pregledu za november samo tri člane, za katere je bilo že prej obračunano. Org. na Ponikvi še vedno ni poslala obračuna, samo denar smo prejeli, kakor je bilo že objavljeno. Org, na Blokah je sklenila, da bo še čakala, ker se še vedno ne more odločiti ne za našo organizacijo, ne za dr. Koruna. Org. v Rajhenburgu opozarja svoje člane, naj poravnajo takoj zaostale prispevke. 13ošili obraCuni. Za november. Zadnji izkaz članov 765 Din 123820 22. Čatež »6 „8 40 23. Velenje „ 27 „ 42 — 12. Zabukovca (prej linakn.) „ 5 „ 8-40 24. Dravograd ________» 10______» 14'— Skupaj članov 813 Din 1311 *— Pregled strankinega progresivnega davka za november 1923. (Upoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevek.) Tek. št. | Ime organizacije j Po dinarjev skupaj članov 2 3| 4 5 6 8 10 12 15 je plačalo: 1 Črna moš. org. 163 3 3 2 1 172 2 Šoštanj 10 1 11 3 Mislinje 9 9 4 Škale 45 45 5 Zg. Šiška 3 3 6 Celje 12 1 1 14 7 Tacen 6 1 7 8 Brežice 13 1 14 9 Črna žen. org. 59 59 10 Zagorje 1 4 1 6 11 Gorje 30 30 12 Zabukovca 11 7 1 19 13 Štore 41 41 14 Ljubljana 20 2 1 3 1 1 28 15 Trbovlje 100 20 120 16 Hrastnik I. 34 4 1 1 40 17 Škofjavas 12 12 18 Jesenice 32 13 3 3 1 52 19 Sv. Peter p. G 6 6 20 Videm-Krško 4 1 1 2 2 1 11 21 Mežica 63 2 1 1 4 71 22 Čatež 6 6 23 Velenje 24 3 27 24 Dravograd 10 10 Skupaj članov 714 57 12 14 4 3 7 1 1. 813 Din 1428 171 48 70 24 24 70 12 15 1862 Od tega 70% . - Din 1303-40 K temu še 70% od razlike [Din 1*1 070 in preplačilo organizacije v Škalah 6-90 blagajna poki', tajništvo SSJ je torej prejela.......................................Din 131100 *] Razlika 1 Din je nastala, ker je pod št. 1 vplačal neki član 7 Din, vpisan je pa pod 6 Din. 1. Šoštanj članov 11 Din 16-80 2. Črna m. org. » 169 n 254-10 3. Črna ženska org. n 59 n 82-60 4. Zagorje n 6 n 11 90 5. Celje n 13 n 2450 6. Škofjavas n 12 n 16-80 7. Sv. Peter pod Gorami „ 6 9> 840 8. Mežica n 70 n 12530 9. Trbovlje n 121 m 179-90 10. Čatež n 6 99 8-40 11. Brežice n 14 tt 25-20 12. Velenje 99 27 99 42*— 13. Zabukovca 99 19 ff 31-50 14! bkale 99 45 69 90 15. Štore 91 43 99 60 90 16. Dravograd *» 9 19 12-60 Skupaj članov 630 Din 970-80 Org. v Dravogradu nam je poslala obračun za vse leto 1923. Zelo je trpela zaradi »revolucije", pa zdaj se vidno zopet boljša. Ker je bil oktober-ski pregled že objavljen, je za oktober in prejšnje mesece prepozno; člansko gibanje bo pa razvidno iz celoletnega pregleda, ki ga objavimo pred kongresom ; to velja tudi za org. pri centrali (raztreseni) in za tiste organizacije, ki so naknadno še