Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII september/oktober 2019 MOZAIK IRDO Str. 26 Pobuda za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor Decentralizacija krepi družbeno odgovornost Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Certifikat je v štirih letih pridobilo že 69 strokovnjakov in managerjev Str. 25 Horus 2019 Str. 4 Rok za prijavo je podaljšan! IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7-8/XII, september-oktober 2019, str. 44 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji, na strani 3 spodaj—Plastic pollution in ocean environmental problem - ©AP Images/European Union-EP Fotografija na naslovnici: Roar Petersen http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Horus 2019 12 Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 15 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 18 DO v Sloveniji 19 Listina raznolikosti Slovenija 22 Gibanje za cloveku prijazno tehnologijo 23 Konferenca: Socialni marketing ali kako lahko z dobro kampanjo spremenimo družbo 24 Odpravimo konflikte na delovnem mestu 26 Decentralizacija krepi družbeno odgovornost 27 Brezplacna izobraževanja in strokovna pomoc pri razvoju kadra 29 Kmetijstvo: V središcu našega življenja 30 Kupujem odgovorno! 31 Kmetijstvo: Ekološka hrana 34 Dogodki, konference, novice 35 Integralno gospodarstvo za boljši svet 39 Razpisi in priložnosti Vsebine Poslanstvo nagrade Horus je spodbuja-ti celovitost v razmišljanju, inovativ-nost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Z na-grado Inštitut IRDO krepi zavedanje o pomenu družbene odgovornosti za nas vse in opozarja na našo soodvisnost, ki se je še vse premalo zavedamo. Opo-zarja, da je za vsako dejanje najprej odgovoren posameznik, ki deluje v organizaciji in izven nje. In vsi posame-zniki, ki jih nekdo vodi, sestavljajo ucin-kovito, odgovorno ali pa neodgovorno organizacijo. Sodoben cas od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in orga-nizacijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeritve. Z razpisom HORUS želi Inštitut IRDO s partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti, tj. odgovor-nosti za vplive na ljudi in naravo. Sodelujte in krepite zavedanje o dru-žbeni odgovornosti tudi vi. Prijavite se! Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vodja za družbeno odgovornost Horus 2019 Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor Listina raznolikosti Listine raznolikosti so ena izmed aktualnih prostovoljnih evropskih iniciativ raznolikosti, s ciljem spodbuditi organiza-cije (zasebne, javne) k implementaciji in razvoju politike raznolikosti znotraj organizacij. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2019. Razpis je namenjen podjetjem (mikro/majhnim, srednje velikim, velikim podjetjem) in drugim organizacijam, osebam jav-nega prava, lokalnim skupnostim, novinarjem ter ostalim organizacijam in posameznikom, ki delujejo družbeno od-govorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Rezultat iskanja slik za vodja za družbeno odgovornost Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni raz-voj podjetja je V štirih letih pridobilo že 69 strokovnjakov in managerjev. Pridružite se jim tudi vi! Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev boste pridobili številne kompetence in certifikat. Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej sood-visnosti in celovitosti družbe govori koncept dru-žbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podje-tjih in organizacijah ter zavodih vse bolj uveljav-lja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeritve. ZAKAJ? Ker so v svetovnem merilu zlasti podjetja prepoz-nala, da jim družbeno odgovorno delovanje prina-ša številne koristi, kot so npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, pri kupcih, dobaviteljih, dru-gih poslovnih partnerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lo-jalnost zaposlenih, manj absentizma, prezen-tizma in fluktuacije, pa tudi stavk, in stroškov za vse te in podobne pojave, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslo-vanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavi-telji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošni-kov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za pode-litev Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost – Horus 2019. Razpis je name-njen podjetjem (mikro / majhnim, srednje velikim, velikim podjetjem) in drugim organi-zacijam, osebam javnega prava, lokalnim skup-nostim, novinarjem ter ostalim organizaci-jam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k dru-žbeni odgovornosti. KATEGORIJE ZA PRIJAVO: A. Za pravne osebe – mikro in s.p., majhna, srednje velika, velika in socialna podjetja ter zavode in druge organizacije (PRIJAVNINA): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2019 – NAGRADE IN PRIZNANJA: 1. za celotno organizacijo – NAGRADA ZA STRA-TEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE (za strate-ški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgo-vornosti) 2. za projekt –PRIZNANJE ZA PRO-JEKT (sodelovanje gospodarstvo, šolstvo, mla-di) 3. ZUNANJA PRESOJA DRUŽBENE ODGOVORNO-STI PRAVNE OSEBE B. Za fizicne osebe (PRIJAVNINE NI): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2019 - POSEBNA PRIZNANJA: 1. Splošno 2. Novinar/ka Po porocanju dosedanjih udeležencev tega nate-caja je glavna prednost sodelovanja ta, da s specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami Standarda za družbeno odgovornost ISO26000:2010 in drugimi aktualnimi dokumenti o družbeni odgovornosti, lahko sami analizirajo stanje na tem podrocju v podjetju oz. organizaciji. To jim kasneje pomaga še pri nacrtovanju in poro-canju o družbeni odgovornosti in trajnostnem raz-voju, kar je za velika podjetja z vec kot 500 zapo-slenimi od leta 2017 po evropski direktivi in slo-venski zakonodaji postalo obvezno. Inštitutu IRDO se kot podporni clani projekta pri-družujejo še naslednje organizacije: Društvo za odnose z javnostmi (PRSS), Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Druš-tvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Združenje socialna ekonomija Slovenije - Slovenski forum socialnega podjetništva, Sloven-sko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slo-venije, Združenje Manager in drugi. Projekt letos delno sofinancira Urad RS za mladino. Partner kli-pinga je Press Clipping d.o.o.. V dosedanjih desetih letih je pri nagradi Horus sodelovalo 40 strokovno-interesnih organizacij in medijev, sofinancerjev, ocenjevalo je 80 strokov-njakov razlicnih strok, sodelovalo je vec kot 170 razlicnih kandidatov – od podjetij, zavodov, organi-zacij, do posameznikov. Marko in Marika Pogac-nik že vse od nastanka nagrade Horus izdelujeta unikatna umetniška dela, ki so glavne nagrade te-ga natecaja. Vsi sodelujoci ustvarjajo mozaik zna-nja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbe-ne odgovornosti v Sloveniji. VEC INFORMACIJ O RAZPISU IN PRIJAVNICE NAJDE-TE NA TEJ POVEZAVI: http://www.horus.si/ Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS Organizator: Sofinancer: ROK ZA ODDAJO VLOG JE PODALJŠAN NA 15. NOVEMBER 2019, ZATO POHITITE S PRIJAVO IN ODDAJO OBRAZCEV. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. horus-2018-mediaspeed16-1077 horus-2018-mediaspeed16-1008 Nagrajenci Horus 2018 NAGRADA HORUS 2018 ZA STRATEŠKO CELOVI-TOST PRAVNE OSEBE Majhno neprofitno podjetja: Zaposlitveni center Avantus d.o.o. V podjetju Avantus zaposlujejo osebe z razno-vrstnimi omejitvami, zato je pohvalno, da se tru-dijo sistemsko nadgraditi tudi podrocje družbene odgovornosti. So socialno usmerjeno podjetje in primer dobre prakse, ki jo izredno gospodarsko usmerjeno okolje vsekakor potrebuje. Majhno profitno podjetje: Javno podjetje Komu-nala Brežice d.o.o. Javno podjetje Komunala Brežice ima odlicno opisan sistem sprejemanja odlocitev, ima vec oseb, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo. So veterani v pripravi odlicnih porocil za prijavo na nagrado Horus in se lahko pohvalijo tudi s pestro paleto družbeno odgovornih aktivnosti in projektov, s katerimi pozitivno vplivajo na svoje okolje in vse posameznike v širši regiji. Podjetje odlikuje strateško, celovito, ciljno usmerjeno, sistematicno upravljanje DOTR in iz prijav na HO-RUS je razvidno, da iz leta v leto nadgrajuje razu-mevanje, osvešcanje in aktivnosti na tem podro-cju. So odlicen primer, kako vecletno delovanje na podrocju DO in hkrati nenehno ucenje, spremljanje rezultatov in postavljanje ciljev pelje k DO delovanju. NAGRADA PROJEKT Majhna neprofitna organizacija: Zaposlitveni cen-ter Avantus d.o.o. »Socialna inovacija – projekt OPICA« je pohvale vreden projekt, ki povezuje socialno senzibilnost, okoljsko ozavešcenost in humanitarnost. Z iznaj-dljivostjo in zelo dobro idejo so ustvarili mocan »družbeno-odgovorni« element in iz odpadnih izdelkov naredili Opice, rocno izdelane igrace za otroke. Podjetje je k sodelovanju pritegnilo še dva poslovna partnerja in tako zajelo širok krog deležnikov, hkrati pa tako spodbuja k sodelova-nju in utrjevanju poslovnih vezi med njimi. Gre za odlicen projekt za ciljno skupino invalidov in drugih hendikepiranih ciljnih skupin. Velika neprofitna organizacija: Planinska zveza Slovenije (Odbor "Planinstvo za invalide/OPP"): Projekt »Gluhi strežejo v planinskih kocah« za-znamujeta inovativnost in socialni cut. Projekt orje ledino in predstavlja edinstven nacin samo-zavestnega vkljucevanja depriviligiranih skupin (gluhi in naglušni) v aktivno družbeno in poklicno življenje. Je izjemna pobuda in že na prvi pogled izvedena z najvišjo mero profesionalnosti in hkrati srcnosti. Kategorija majhna profitna organizacija: SAP d.o.o Projekt »Code.Innovate.Connect« se osredotoca na pripravo programov ucenja za mlade, in sicer na podrocju programiranja in kreiranja inovativ-nih rešitev (pametna mesta, pametne vasi, po-datki v športu) pod budnim ocesom mentorja. Pohvalno je, da je DO vkljucena v redne letne aktivnosti mednarodne korporacije in da se to zahteva tudi od hcerinskih podjetij. Velika pohva-la gre tudi zaposlenim v podjetju, ki projekt izva-jajo povsem prostovoljno in brez placila. POSEBNA PRIZNANJA – SPLOŠNO Marjan Videnšek, Preporod Marjan Videnšek, je svetovalec in praktik za zdra-vo življenje ter neodvisni raziskovalec prehran-skega razstrupljanja organizma in posta ter vpli-va pravilne prehrane in življenjskega sloga na kakovost življenja. S svojim delom, objavami (casopisni clanki, knjige, itd.) nedvomno prispeva k ozavešcanju zainteresirane domace in tuje jav-nosti o pomenu pravilne prehrane in življenjske-ga sloga na kakovost življenja. S svojim že skoraj cetrt stoletja dolgim delovanjem spodbuja ljudi k bolj zdravemu nacinu življenja in jim pomaga na poti do samoozdravitve. Njegovo poslanstvo je pomagati ljudem, kar je eden od najbolj pleme-nitih ciljev, ki si jih clovek lahko zastavi. Malo je prijav (za nagrado Horus), ki bi vsebovale toliko tako iskreno zapisanih in s konkretnimi izkušnja-mi podkrepljenih pisem podpore oz. priporocil za nagrado, kot jih vsebuje nominacija za g. Viden-ška… mag. Danilo Burnac, Mariborski vodovod d.d. Mag. Danilo Burnac je s svojim dosedanjim delo-vanjem (kot direktor Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d.d. in kot posameznk) dokazal, da ga odlikujejo vešcine zaposlenim in širšemu okolju prijaznega vodenja. Eden izmed dokazov je letošnji primer položnice, prilagojene slepim in slabovidnim. S svojim delovanjem si že vec let prizadeva za izvajanje praks družbene odgovor-nosti na številnih podrocjih. Dejstvo, da podjetje prejema te in tudi številne druge nagrade, pa vsekakor prica o osebni angažiranosti njegovega vodje. Iskrene cestitke! POSEBNA PRIZNANJA – NOVINAR Edita Cetinski Malnar, Oddaja Prava ideja Edita Cetinski Malnar je z oddajo "Prava ideja" pokazala in dokazala, da je lahko tudi Slovenija država uspešnih ljudi, katerih dosežki, zagnanost, znanje, iznajdljivost, sodelovanje, družbeno-odgovorno delovanje, itd.. postavljajo Slovenijo na zemljevid podjetno - uspešnih držav! Pohval-na je dolgoletna velika motiviranost in posledic-no angažiranost avtorice pri ustvarjanju pred-metne oddaje, kar je mogoce samo z zaveda-njem, da pocneš nekaj dobrega - družbeno od-govornega. Številnim mladim podjetnikom je skozi primere uspešnih poslovnih praks pokazala, da se z voljo, vztrajnostjo, pogumom, znanjem in primerno idejo da uspeti tudi na majhnem slo-venskem podjetniškem trgu. Njeno delo pred-stavlja vzor, zgled družbeno odgovornega novi-narstva, predvsem v smislu spodbujanja pozitiv-nega odnosa do podjetništva ter izjemnega pri-spevka k oblikovanju pozitivne samopodobe slo-venskega malega gospodarstva. Horus dobre prakse—lanski nagrajenci horus-2018-mediaspeed16-1185 Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2019 organizira Urad Republike Slovenije za mladino v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Nacionalni posvet mladinskega sektorja je letni dogodek, namenjen mladinskim delavcem/-kam in voditeljem/-icam, predstavnikom/-cam mla-dinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki na takšen ali drugacen nacin soustvarjate in sooblikujete podrocja, politike in programe za mlade. Nacionalni posvet mladinskega sektorja bo potekal v sredo, 20. novembra 2019, med 9.00 in 18.30, v prostorih Gospodarskega razstavišca v Ljubljani. Letošnji posvet namenjajo tematiki kakovosti v mladinskem delu. Predstavljena bodo izhodišca okvirja kakovostnega mladinskega dela, ki bodo podlaga za nadaljnjo razpravo. Podrobnejšim vidikom kakovosti se bodo posvetili tudi v temat-skih delavnicah: . Standardi kakovosti kariernega razvoja v mla-dinskem delu (izvajalec: Mreža KROJ); . Kazalniki kakovosti v clanskih mladinskih organizacijah (izvajalec: Zveza tabornikov Slo-venije); . Pomen infrastrukture mladinskih centrov za zagotavljanje kakovosti mladinskega dela (izvajalec: Mladinska mreža MaMa); . Vkljucujoce mladinske organizacije – inkluziv-nost za kvalitetno mladinsko delo (izvajalec: Društvo Parada ponosa). Kot vsako leto, bo tudi letos z gost minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki bo podelil državna priznanja v mladinskem sek-torju za leto 2019, še prej pa bomo z njim pokle-petali ob kavi o trenutnih izzivih mladih. Na posvet se prijavite s pomocjo elektronske prijavnice do vkljucno ponedeljka, 11. novem-bra 2019. V primeru, da bo število prijavljenih preseglo zmogljivosti, bodo omejili število pri organizacijah, ki bodo prijavile vecje število udeležencev. Vec. Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Novo šolsko leto je priložnosti tudi za nove pro-stovoljske zgodbe, ki jih lahko pišete vi, mladi prostovoljci. Pri 116 prostovoljskih aktivnosti v 30 krajih po Sloveniji vas bodo spremljali uspo-sobljeni mentorji in vas skozi prakticne izkušnje seznanili s prostovoljstvom. Katalog je skupni izdelek mladim prijaznih prostovoljskih organi-zacij in predstavlja nabor aktivnosti, preko kate-rih boste organizacijam in njihovim uporabni-kom nudili pomoc, hkrati pa boste preživljali cas v družbi vrstnikov, skrbeli za okolje in soljudi, nabirali razlicne izkušnje, raziskovali poklice, spoznavali nove ljudi in sklepali nova prijatelj-stva. Pri Slovenski filantropiji vas vabijo, da svoje pro-stovoljske izkušnje in zgodbe pošljete na novi-ce@filantropija.org. Podvige mladih prostovolj- cev bodo spremljali in objavljali na portalu www.prostovoljstvo.org in na socialnih omrežjih Slovenske filantropije. Katalog ponuja prostovoljske informacije vsem, ki v tem šolskem letu obiskujejo zadnje razrede osnovnih šol, srednješolcem in vsem drugim mla-dim. Tudi osnovnošolci in srednješolci so lahko prosto-voljci. Za to ni treba biti odrasel. Tudi mladi lahko polepšate življenje tistim, ki po-trebujejo pomoc. Tudi vi lahko prispevate k ohranjanju narave, po-pravljanju krivic, prizadevanju za bolj pravicno družbo. Tudi vi lahko pomagate. Katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade 2019/2020 PROSTOVOLJSTVO ni samo pomoc nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlicna šola za življenje. Karierni sejem - sejem poklicev in izobraževanja za mlade v Mariboru Iz podatkov je razvidno, da se demografska situa-cija spreminja in že sedaj imamo v regiji obilico panog, v katerih primanjkuje primernih kadrov. Da se le te lahko zagotovi, je treba že zgodaj zace-ti aktivno privabljati mlade v svojo dejavnost. Po-klicna pot se tako zacne oblikovati že ob koncu osnovne šole. Sejem je odlicna priložnost za vsako sodelujoce podjetje, da privabi mlade, potencialne bodoce zaposlene, s »cool« predstavitvijo, s katero jim približa kljucne poklice, ki jih potrebuje v svoji gospodarski dejavnosti. V sodelovanju z 21 osnov-nimi šolami iz Maribora in okolice ter Mestno ob-cino Maribor bomo zagotovili obisk okoli 2000 ucencev in staršev, kateri so v fazi odlocanja za nadaljnje šolanje in svojo poklicno kariero. KARIERNI SEJEM Sejem poklicev in izobraževanja za mlade v Mariboru, bo potekal na lokaciji Ljudski vrt, športna dvorana »Luknja« v sredo 13.11.2019. (8.00 – 19.00) in petek 15.11.2019 (8.00 – 15.00). Sejem organizira Štajerska gospodarska zbornica s partnerji Dobrodelen.si Center nevladnih organizacij Slovenije – CNVOS si že vrsto let prizadeva za vecjo transparentnost nevladnih organizacij, zato je, na podlagi dobrih praks drugih držav, nedavno vzpostavil spletno platformo www.dobrodelen.si, ki nevladnikom pomaga biti bolj transparentni in ucinkoviti, posa-meznike in podjetja pa spodbuja, da z donacijami podprejo najboljše organizacije. Spletna stran temelji na posebni metodologiji, ki ocenjuje delovanje nevladnih organizacij na štirih glavnih podrocjih: nadzor nad poslovanjem, stra-teško nacrtovanje, financno upravljanje in trans-parentnost. Vir: NVO Podravja Dejavnosti za ohranjanje zdravja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob Svetovnem dnevu srca podalo clanicam Mreže NVO 25x25 pobudo, da sprejmejo priporocila in pobude za izboljšanje stanja oziroma pogojev za vecjo telesno dejavnost predvsem slovenskih otrok in mladostnikov pa tudi ostalih starostnih skupin. Nato bodo skupaj, v okviru Mreže NVO 25x25 le-te poslali ustreznim institucijam, ki jih ta priporocila in pobude zadevajo. Vir: Mreža NVO s podrocja zdravja 25x25, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Zakljucena raziskava REUS 2019 Ob standardnem delu raziskave je Raziskava energetske ucinkovitosti Slovenije – REUS 2019 prvic zajela tudi aktualne teme s podrocja rabe energije, ki so jih v obliki dodatnih vprašanj vklju-cili MZI, MOP, Agencija za energijo, Eko sklad, GURS in SODO. Predstavitev raziskave in rezulta-tov bo 6. novembra 2019 v Ljubljani ob 12. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Vec. Vir: Informa Echo Vpišite se v Startup register inovativnih podjetij Slovenski podjetniški sklad je podprl idejo Mini-strstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za vzpostavitev Registra inovativnih zagonskih pod-jetij, ki ga vodi Slovenski podjetniški sklad, Start:up Slovenija pa ga aktivno promovira in vabi k vpisu. »Številke namrec niso le statistika ... Da bomo vedeli, kdo je kdo, koliko nas je in kako do-bri smo...« Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Bodimo zgled oprijemljive traj-nosti Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union za Združenje Manager piše: »Trajnost in dobicek sta nelocljivo povezana in prepletena. Ce želimo biti trajnostno naravnani, moramo ustvar-jati dobicek in ce želimo dobicek, moramo delo-vati trajnostno. Voditelji se moramo zavedati svoje odgovornosti do zagotavljanja trajnostne prihodnosti. Smo vzorniki in vplivamo tako na zaposlene kot na šir-še okolje, v katerem delujemo. Korporativni traj-nostni razvoj zato ne moremo in ne smemo lociti od osebnega zgleda trajnostne naravnanosti.« Vec. Plakete Državnega sveta RS za leto 2019 Slavnostna podelitev plaket Državnega sveta bo v cetrtek, 5. decembra 2019, ob 11. uri, v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Predlog za podelitev plaket najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljkam lahko podajo državne svetnice in državni svetniki, interesna skupina Državnega sveta ali organizacija civilne družbe, katere clani in clanice delujejo na podrocju prostovoljnega dela. Zveze društev ali krovne organizacije, orga-nizirane na obmocju celotne Slovenije, lahko pre-dložijo le en predlog, ki naj bo usklajen v sklopu zveze. Vec. Vir: Slovenska filantropija DO v Sloveniji V sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Ni-zozemske, vas ekipa Listina raznolikosti Slovenija vljudno vabi k slavnostnem podpisu Listine razno-likosti Slovenija, 10. decembra, na Svetovni dan clovekovih pravic. Listine raznolikosti so ena izmed aktualnih prosto-voljnih evropskih iniciativ raznolikosti, s ciljem spodbuditi organizacije (zasebne, javne) k imple-mentaciji in razvoju politike raznolikosti znotraj organizacij. Globalni trendi ter trendi v evropskih podjetjih nakazujejo, da podjetja trenutno veliko vlagajo v raznolikosti, s pricakovanji vlaganja v kratkorocne, srednjerocne in dolgorocne priložnosti, kar jim odpira nove trge ter vecjo prisotnost na že obsto-jecih. S podpisom Listine se pridružite Evropski platformi listin raznolikosti, ki jo koordinira Generalni direk-torat za pravosodje in potrošnike Evropske Komi-sije in trenutno združuje 10.000 podjetij, ki zapo-slujejo vec kot 18.000.000 ljudi. Listina je kratek dokument, ki sestoji iz NACEL, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri pro-mociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Gre za pozitivni prostovoljni pristop. Slovenska listina je bila vzpostavljena kot 20. po vrsti v državah EU. Do danes jo je podpisalo 115 slovenskih organizacij (aktualni seznam podpisnih organizacij). V okviru slavnostnega dogodka, 10. 12. 2019, bo potekala tudi okrogla miza, na kateri se nam bodo pridružili predstavniki slovenskih podpisnih orga-nizacij, ki bodo predstavili svoje prakse vkljucujo-cega upravljanja z raznolikostjo ter izzive, s kateri-mi se spopadajo tako velika kot tudi mala in sred-nje velika podjetja. Direktorji, predsedniki in clani uprav ter drugi predstavniki organizacij (gospodarskih, javnih in nevladnih) boste imeli možnost javno podpisati Listino raznolikosti Slovenije. Namero podpisa, zaradi organizacije dogodka in priprave graficne listine, izrazite na povezavi: PODPIS LISTINE Med podpisniki Listine raznolikosti je tudi Inštitut IRDO, ambasadorja sta tudi ddr. Matjaž Mulej in mag. Anita Hrast. Listina raznolikosti Slovenija Demografske spremembe (vecja mobilnost, stara-nje prebivalstva, migracije …), nihanje razmer na trgu ter dejavniki globalizacije prispevajo k vse vecji raznolikosti delovne sile znotraj organizacij in na trgu dela. Obstaja velika verjetnost, da se na delovnem mestu srecujejo zaposleni z razlicnimi potrebami, vrednotami, motivacijo, z razlicnim prispevkom ter nacinom vzpostavljanja odnosov. Raznolikost je vec kot posameznikov spol, starost ali rasa. V njej se zrcali izkušnja celotnega cloveš-tva. Predstavlja vse ljudi, iz razlicnih okolij, z raz-licnimi pogledi. Raznolikost, vkljucenost in enakost od nekdaj predstavljajo vir napredka in razvoja pravicnejše družbe. Odpirajo nacin razmišljanja, ki resnicno prispeva k trajnim rešitvam organizacij. Da bi podjetja lahko dostopala do tega vira, je raznolikost potrebno prepoznati, sprejeti, spošto-vati in resnicno vkljuciti. KAJ JE RAZNOLIKOST V PODJETJIH? Koncept raznolikosti se nanaša na raznolikost lju-di, ki sestavljajo podjetje. Vsak posameznik je edinstven, hkrati pa ima tudi nekaj skupnega z drugimi posamezniki. Pojem raznolikosti se nana-ša na strpnost, spoštovanje in upoštevanje, ki ga podjetje kaže v odnosu do vsakega posameznika. V zadnjih desetletjih so se evropska podjetja soo-cila z vecjim številom zaposlenih žensk, pripadni-kov manjšin, migrantov, starejših ljudi in razlicnih narodnosti. Postopoma je spreminjajoca se sesta-va delovne sile postajala ocitna tudi na najvišjih ravneh menedžmenta. Pojav teh skupin kot strank in kupcev prav tako predstavlja nov izziv. Vedno vecja raznolikost po-treb potrošnikov zahteva bolj ustvarjalne strategi-je zadržanja delavcev in produktno inovativnost. Še vedno pa se mnoga podjetja sprašujejo: »Zakaj bi se morali mi obremenjevati z raznolikos-tjo?« Obicajen odgovor je, da ni prav diskriminira-ti tako s pravnega kot moralnega vidika. Danes pa vecji pomen dobiva drug pomislek: Bolj raznolika delovna sila lahko poveca ucinkovitost podjetja in doseganje ciljev. Dviguje moralo, prina-ša boljši dostop do dolocenih segmentov trga in povecuje produktivnost. (Keil in drugi, 2007) Skladna politika raznolikosti bo ustvarila vkljucu-joce okolje in vsem zaposlenim dala možnost, da se pocutijo vkljuceni, spoštovani in cenjeni. To pomeni, da se politika upravljanja s cloveškimi viri, osredotoca na prepoznavanje in spoštovanje posa-meznikovih spretnosti in ne na posameznikove znacilnosti, ki so lahko razlog za diskriminacijo. Di-rektive EU o nediskriminaciji prepoznajo šest raz-logov za zašcito, kar pomeni šest individualnih znacilnosti, na katerih ne sme temeljiti razlicnost obravnave: . spol, . spolna usmerjenost, . invalidnosti,- starost, . veroizpoved ali prepricanja, . rasno ali etnicno poreklo. Raznolikost v podjetju je nujni sestavni del splo-šne strategije podjetja: poleg etike,raznolikost v podjetju prispeva k izboljšanju ekonomske konku-rencnosti. Raznolikost je torej predvsem konku-rencna prednost: da ustvarja dodano vrednost. (Hajjar, Hugonet, 2015) »Raznolikost ne vkljucuje le tega, kako ljudje doje-mamo sami sebe, ampak zlasti nacin, kako doje-mamo druge. Razlike med ljudmi vplivajo na to, kako se ljudje obnašamo, odzivamo, obcutimo, sprejemamo, razumemo stvari in svet, ki nas ob-daja. Vplivajo pa tudi na to, kako, na kakšen nacin ljudje delamo. Upoštevanje tega dejstva pomaga zaposlenim in podjetjem, da optimalno uresnicijo svoje zmožnosti in sposobnosti raznolike delovne sile, kar ima ugoden ucinek pri izvajanju enakih možnosti, kvaliteti in kolicini dela.« (Greif, 2009) KAJ JE VODENJE/UPRAVLJANJE RAZNOLIKOSTI? Upravljanje raznolikosti je aktivno in zavestno raz-vijanje v prihodnost usmerjenih strateških, komu-nikacijskih in menedžerskih procesov sprejemanja in uporabe razlik ter podobnosti kot potencialov, ki prinašajo dodano vrednost. (Keil in drugi, 2007) Cilji politike raznolikosti so investiranje v zaposle-ne in enake možnosti, preprecevanje diskrimina-cije, prilagajanje na demografske spremembe, preprecevanja izpada znanja, maksimiziranje po-tencialov in promoviranje raznolikosti kot pre-dnosti, ki prispeva k individualnemu in organiza-cijskemu uspehu. (Greif, 2009) Upravljanje raznolikosti (kot sredstvo ali upravljav-sko orodje) je nacin vodenja organizacij. Temelji na spoznanju, da raznolikost odpira alternativne nacine razumevanja in ravnanja, ki pripomorejo k izboljšanju klime in odnosov v delovnem okolju, zdravja in varnosti delavcev, boljšim poslovnim rezultatom ter ugledu organizacij. Spodbuja ustvarjanje okolja, v katerem se vsakdo pocuti koristnega in sprejetega. (Keil in drugi, 2007) Za vec informacij si prenesite prirocnik “Vodenje raznolikosti v podjetju” (Šentprima, 2015). Za podrobnejše informacije o možnostih nacina vpeljave nacel Listine raznolikosti kliknite ŽELIM PODPISATI. Zakaj Listina raznolikosti Slovenija? AMBASADORJI: Stranka Za zdravo družbo, gibanje Skupaj za zdra-vje cloveka in narave, Zveza ekoloških gibanj Slo-venije, Stavbna biologija, Društvo za biodinamic-no gospodarjenje Ajda Vrzdenec, Inštitut za pro-duktivnost, Zveza ekoloških kmetov, Društvo za mednarodni razvoj, portal ninamvseeno.org in številni posamezniki smo oblikovali Gibanje za cloveku prijazno tehnologijo, v katerem opozarja-mo na aktualni problem wi-fi usmerjevalnikov s stališca elektromagnetnega sevanja, predvsem pri izpostavljenosti otrok, nosecnic, bolnikov in ostarelih; ter na nesprejemljivost uvajanja 5g teh-nologije v Sloveniji. Temeljno izhodišce gibanja je razvoj in tehnologi-ja – da, na racun zdravja, narave in okolja – ne! Zahtevo za moratorij na uvajanje tehnologije 5g glede na napovedan razpis AKOS in usmeritve Vlade RS utemeljujemo na kljucnem nacelu Evropske unije – nacelu previdnost – in vec sto neodvisnih mednarodnih znanstvenih raziskavah, ki že danes dokazujejo vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje cloveka, naravo in okolje. Nacelo previdnosti imamo v Republiki Sloveniji jasno opredeljeno v Zakonu o varnosti okolja: 8. clen (nacelo previdnosti) (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih po-stopkov in izdelkov je dopustno le, ce ob upošte-vanju stanja znanosti in tehnike ter možnih var-stvenih ukrepov ni pricakovati nepredvidljivih škodljivih ucinkov na okolje ali zdravje ljudi. (2) Ce obstaja možnost nepopravljivega unicenja okolja ali ce so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivo-sti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov. Gibanje je pristopilo tudi mednarodnim znanstve-nim apelom, na Facebook smo oblikovali Gibanje za cloveku prijazno tehnologijo ter skupino Za Slovenijo brez 5g. Posebna peticija za vložitev zakonodajnega pre-dloga za moratorij uvedbe zdravju sporne tehno-logije na povezavi https://www.peticija.online/proti_uvedbi_testiranja_5_g_omreja_v_sloveniji je pridobila že vec kot 6000 podpisov. Gibanje pripravlja zahtevo resornim ministrom za ukinitev wi-fi v vrtcih, šolah, porodnišnicah, pedi-atricnih ambulantah in domovih za ostarele ter zahtevo za uporabo nacela previdnost in posledi-cen moratorij na uvajanje zdravju sporne tehno-logije 5g, dokler pristojni ne preucijo neodvisnih znanstvenih raziskav o vplivih na zdravje. Prav tako bo Gibanje na Predsednika Vlade Republike Slovenije in ministra za zdravje naslovilo zahtevo, da v okvir Nacionalnega inštituta za javno zdravje umestijo resor za elektromagnetno sevanje in vplive na javno zdravje. NE! Tako je v okviru gibanja zaživela tudi nova spletna stran Za Slovenijo proti 5G, kjer najdete številne zanimive informacije v zvezi z aktualno problema-tiko uvedbe omrežja 5G, prevode strokovnih ob-jav, videoposnetke in povezave na raziskave glede škodljivosti brezžicnih tehnologij. Gibanje deluje tudi v zelo aktivni Facebook skupini. Gibanje za cloveku prijazno tehnologijo Kaj je in kaj ni socialni marketing? Kakšne so dobre socialno-marketinške kampanje? Kako sta nastali kampanji Skriti escape room in Heroji furajo v pižamah? Tudi vsi tisti, ki ste zamudili najbolj zanimivo nevladniško konferenco letos, lahko sedaj potešite svojo radovednost! Letošnjo nacionalno nevladniško konferenco, ki je potekala 18. septembra 2019, je CNVOS po-svetil socialnemu marketingu: marketingu, s katerim so želeli doseci spremembo v obnaša-nju posameznikov, (raz)rešiti težave, ki nas pestijo, in družbo tako spremeniti na bolje. In izbira teme je bila vec kot ustrezna, saj so prija-ve kar deževale! Prav zato so se odlocili konfe-renco prenašati v živo in vsakomur omogociti tudi kasnejši ogled. Za odgovore na vsa vaša vprašanja glede social-nega marketinga se priklikajte do našega Youtu-be kanala! Pod vsakim posnetkom imate tudi prakticno povezavo do posameznih delov pre-davanja. Namen socialnega marketinga je doseganje spre-memb v obnašanju posameznikov, (raz)reševanje težav, ki nas pestijo in družbo kot celoto spreme-niti na bolje. Konferenca je bila tako posvecena marketingu, ki svoje ucinkovitosti in uspešnosti ne meri v številu prikazov, všeckov ali dosega na družbenih omrežjih, ampak se njen uspeh kaže na primer v upadanju števila žrtev na cestah, v manjšem številu prodanih steklenic alkohola ozi-roma škatlic cigaret ali pa zmanjšati vrste na urgencah zaradi "padcev po stopnicah". Socialni marketing torej naslavlja teme, ki so v neki družbi perece in s tovstnimi kampanjami želimo družbo spreminjati na bolje. Center nevladnih organizacij CNVOS je letos v namene organizacije konference združil moci s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi (PRSS) ter konferenco odprl za komunikatorje nevladnega, javnega in gospodarskega sektorja. Vir: CNVOS Posnetki Konferenca: Socialni marketing ali kako lahko z dobro kampanjo spremenimo družbo Ljudske univerze imajo v Sloveniji že vec kot 60-letno tradicijo. V zadnjih letih so se njihova podrocja delovanja zelo razširila in spremenila. Inšpektorat RS za delo je v februarju 2017 zacel z izvajanjem šestletnega projekta »Odpravimo kon-flikte na delovnem mestu« – Ozavešcanje o mož-nosti posredovanja v sporu med delavcem in de-lodajalcem ter svetovanje delodajalcem. Projekt se izvaja s financno podporo Evropskega socialne-ga sklada. Bistvo posredovanja projektne enote v sporu je, da gre za alternativno (torej nesodno) razreševa-nje spora, v katerem se spor skuša rešiti v neformalnem postopku s pomocjo tretje, nev-tralne osebe, ki poskuša stranki (delavca in deloda-jalca) privesti do sporazumne rešitve, usmerjene v prihodnost. Posredovalec oziroma mediator je nevtralen, ne razsoja in ne sprejema zavezujoce odlocitve, pac pa poskuša v strukturiranem po-stopku pripeljati stranki do razrešitve spora v medsebojno korist. S strankama se posredovalec oziroma mediator srecuje na skupnih (ko sta pri-sotni obe stranki) in po potrebi tudi na locenih (ko je prisotna Le ena od strank) srecanjih. Po-drobnejšo strukturo postopka posredovalec ozi-roma mediator pojasni strankama na uvodnem srecanju. S posredovanjem v sporu nimata delavec in delo-dajalec nobenih stroškov, ker se vsi stroški krijejo s sredstvi projekta. Najpomembnejša nacela, ki se jih dosledno držijo pri posredovanju v sporu, so na kratko naslednja: . nacelo nepristranskosti mediatorja (mediator je enako naklonjen obema stranema, kar pomeni, da se ne postavlja na stran nobene od strank in ne razsoja, katera ima prav in katera ne), . nacelo zaupnosti postopka (postopek ni ja-ven, mediator je dolžan ohraniti kot zaupno vse, kar izve med mediacijo ali v zvezi z njo, dejstev, ki mu jih zaupajo udeleženci, ne sme posredovati javnosti, inšpektorju itn.; tega, kar ena od strank zaupa mediatorju na Iocenem srecanju, mediator brez njenega izrecnega dovoljenja ne sme pove-dati drugi stranki; v postopku se ne piše zapisnika in ne snema pogovorov), . nacelo prostovoljnosti (stranki se prostovolj-no odlocita, ali bosta sodelovali v mediaciji, in lahko vsak trenutek umakneta soglasje; tudi me-diator lahko soglasje umakne, ce meni, da nadalj-nje posredovanje v sporu ne bi bilo vec smiselno), . nacelo avtonomije (stranki sporazumno soo-blikujeta postopek in predlagata rešitve spora). Postopek posredovanja je prostovoljen in zaupen (tajen) - izjavo o zaupnosti na zacetku postopka podpišejo vsi udeleženci postopka. V posredova-nje morata privoliti obe stranki, prav tako lahko iz postopka kadarkoli izstopita. Posredovalec oziro-ma mediator vodi postopek, medtem ko stranke same išcejo in predlagajo rešitve. Posredovalec oziroma mediator je v postopku popolno-ma nevtralen. Posredovanje v sporu se praviloma zakljuci s spo-razumom. Sporazum je izvršilni naslov, ki se v pri-meru neizpolnitve lahko izvrši po pravilih, ki velja-jo za sodno izvršbo. Zadeva se zakljuci in zapre na projekti enoti. Posredovalec oziroma mediator zadeve ne preda inšpektorju ali sodišcu, vendar imata stranki še vedno možnost, da spor razrešita na sodišcu ali drug nacin. Posredovalec oziroma mediator stranki vedno opozori še na druge raz-položljive možnosti reševanja sporov. Prednosti reševanja konfliktov pri projektni enoti . Omogocanje konstruktivne komunikacije, . zaupnost, . prostovoljnost, . nevtralnost, . prihranek casa, . brez stroškov, . izboljšanje komunikacije med strankama, . stranki skupaj najdeta rešitve, ki jima najbolj ustrezajo, . ohranitev možnosti sodnega varstva, . razrešitev konflikta v zgodnji fazi, . mobilnost: posredovanje po vsej državi. Odpravimo konflikte na delovnem mestu Maribor: 6. 11. 2019 ob 11.uri (Titova cesta 63) . Nezgode pri delu – Zakaj tvegamo? . Izjava o varnosti z oceno tveganja, njena vse-bina in izdelava. Radenci: 14. 11. 2019 ob 11.uri (Radgonska cesta 9g) . Kako ergonomsko urediti delovno mesto? . Izjava o varnosti z oceno tveganja, njena vse-bina in izdelava. Hrastnik: 19. 11. 2019 ob 11.uri (Log 3) . Promocija zdravja ne delovnem mestu . Kako se pripraviti na inšpekcijski nadzor? Novo mesto: 21. 11. 2019 ob 11.uri (Foersterjeva ulica 10) . Problematika preventivnih zdravstvenih pre-gledov . Izjava o varnosti z oceno tveganja, njena vse-bina in izdelava. Celje: 26. 11. 2019 ob 10.uri (Cesta na Ostrožno 4) . Nezgode pri delu – Zakaj tvegamo? . Izjava o varnosti z oceno tveganja, njena vse-bina in izdelava. . Slovenj Gradec: 28. 11. 2019 ob 11.uri . Kaj pomeni ergonomsko urediti delovno me-sto? . Kako se pripraviti na inšpekcijski nadzor? Napovednik delavnic za odpravljanje konfliktov na delovnem mestu Vec: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/projektna-enota-za-izvajanje/ Projektna enota za izvajanje projektov MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNO-STI INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO Štukljeva cesta 44 1000 Ljubljana 01 320 53 88 projekt.irsd@gov.si Delavnice so brezplacne in se izvajajo v okviru projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu. Glavni namen delavnic je informirati delodajalce po Sloveniji o dejanskih obveznostih, ki izhajajo iz zakonodaje. V skladu s 45. clenom Ustave Republike Slovenije, ki doloca, da ima vsak državljan pravico do vlaganj peticij in do drugih pobud splošnega pomena, po-dajamo pobudo za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor. Državni svet je za-stopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklic-nih in lokalnih interesov. Ima 40 clanov, od tega 22 predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo dr-žavnega sveta urejata Zakon o državnem svetu in Poslovnik državnega sveta, ki v 4. clenu doloca, da je sedež državnega sveta v Ljubljani. Za prenos se-deža je torej potrebno doseci zadostno soglasje državnih svetnic in svetnikov in spremeniti poslov-nik. Slovenija je izrazito centralizirana država in centra-lizacija se zgolj krepi, kar vidno in obcutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju. Vec kot cetrtina prebivalcev živi v osrednjeslovenski statisticni regi-ji, ki ustvari vec kot tretjino nacionalnega BDP, na delo tja pa se dnevno vozi cez 100.000 oseb iz vse Slovenije. V omenjeni regiji je najvecji prirast pre-bivalstva, najvecji delež prebivalstva z visokošolsko izobrazbo, najvišje povprecne place, najnižja stop-nja brezposelnosti, vec delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Domala vsi sedeži institucij države in državne uprave, vkljucno z organi v nji-hovi sestavi, so v Ljubljani, tam pa so skoncentrira-ni tudi sedeži najpomembnejših organov in organi-zacij na drugih podrocjih (sodstva, raziskovalne dejavnosti, športa…), kar pomeni, da je kariera šte-vilnih sposobnih kadrov iz vse Slovenije vezana na prestolnico države. Slovenija tako nima le proble-ma bega možganov v tujino, temvec tudi v Ljublja-no, kar je za državo in njen uravnoteženi razvoj nesprejemljivo in škodljivo. Za decentralizacijo države ni dovolj polagati upa-nje v ustanavljanje pokrajin, ki se pogosto slikajo kot cudežne tvorbe za rešitev vseh razvojnih pro-blemov, ob tem pa dlje kot do razprav o številu nikakor ne pridemo. Prizadevanja za ustanavljanje pokrajin podpiramo, hkrati pa ugotavljamo, da ne kaže cakati na njihovo ustanovitev in zacetek delo-vanja, temvec ukrepati takoj. V tem smislu podpi-ramo prizadevanja, da se za zagotovitev ucinkovi-tejšega razvojnega preboja in crpanja sredstev skladov EU sprejme za Vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program s financnim ovre-dnotenjem, v Mariboru pa za pomoc Razvojnemu svetu kohezijske regije pri pripravi programov in crpanje sredstev evropskih skladov cim prej usta-novi posebna služba oz. enota pristojnih ministr-stev. Predlagatelji in podpisniki (po abecednem vrstnem redu): Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Cander, Breda Cepe, Božo Grafenauer, Tomaž Ke-resteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Bartolo Lam-pret, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak, Srecko Trglec so prepricani, da mora država resnicne tež-nje in prizadevanja za decentralizacijo takoj priceti uresnicevati z razporeditvijo oz. prenosi sedežev njenih organov po celotni državi. Zato dajemo pre-dlog in pobudo, da se ta prizadevanja pricno s pre-nosom sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor. S prenosom sedeža pomembnega dr-žavnega organa izven Ljubljane se bodo najbolj nazorno izkazala in dokazala decentralizacijska prizadevanja. Maribor, Celje, Lenart, Murska Sobo-ta, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica idr. bo-do zaradi obiskov tujih delegacij pridobili na raz-poznavnosti, o tem delu države pa bodo pogosteje porocali tuji in domaci mediji. Pod okriljem držav-nega sveta bodo organizirana srecanja in posveto-vanja, kar je pomembno tudi za izkorišcenost turi-sticnih kapacitet. Clani tujih delegacij in udeleženci posvetov se bodo seznanili z gospodarskimi aktiv-nostmi na širšem obmocju Štajerske, Koroške in Prekmurja, kar bo lahko pripeljalo do novih po-slovnih stikov in realizacije tujih naložb. Vec bo izkorišceno letališce Edvarda Rusjana Maribor. Pri-cakujemo, da bo del zaposlenih v državnem svetu izhajal iz lokalnega okolja, nekateri pa se bodo morda iz prestolnice celo preselili na ta konec Slo-venije. »Prenos sedeža državnega sveta v Maribor bo imel izredno pomemben vsebinski in simbolni pomen, nakazal pa bo tudi pot za prenos sedežev drugih organov iz Ljubljane.« Podpis peticije tu. Decentralizacija krepi družbeno odgovornost Pobuda za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor V evropski financni perspektivi 2014-2020 so nosilke projektov: Pridobivanje temeljnih in po-klicnih kompetenc ter Svetovanje za zaposlene 2016 – 2022, ki sta sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževa-nje, znanost in šport. Tako lahko ljudske univer-ze za podjetja ter njihove zaposlene nudijo šte-vilne brezplacne oziroma sofinancirane sveto-valne storitve in podjetjem prilagojena izobra-ževanja. Prednostno se vkljucujejo starejši od 45 let ter manj izobraženi (V. stopnja izobrazbe in manj). Poleg navedenega pa ljudske univerze izvajajo tudi druge vrste izobraževanja zapo-slenih, za katere je možno povracilo šolnine iz drugih virov. V nadaljevanju so opisane storitve Javnega za-voda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, ki pokriva osrednjeslovensko regijo. O možnostih brezplacnih svetovalnih storitev in izobraževanj za zaposlene, se podjetja lahko obrnejo na ljudske univerze v vseh ostalih regi-jah oziroma vas lahko preusmerimo mi. Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraže-vanje Ljubljana si že od leta 1959 prizadeva za pestro ponudbo izobraževalnih programov za vse generacije. Kot ena izmed najvecjih organi-zacij na podrocju izobraževanja odraslih v Slo-veniji se zavedamo, kako pomembno je ponuja-ti aktualne vsebine in razlicen nabor formalnih ter neformalnih programov. Prav tako se zave-damo, kako pomembna sta medsebojno pove-zovanje in sodelovanje. Ponosni smo, da uspe-šno sodelujemo z gospodarskimi družbami in drugimi organizacijami tako lokalno kot regio-nalno. KAJ LAHKO NUDIMO VAŠEMU PODJETJU? 1. Ugotavljanje potreb po razvoju zaposle-nih. 2. Svetovanje kadrovskim službam in/ali odlo-cevalcem glede nadaljnjega razvoja kadrov 3. Izobraževanja, usposabljanja, delavnice in individualne obravnave zaposlenih ter sve-tovanje za njihov nadaljnji razvoj. ŽELITE BOLJE SPOZNATI VAŠE ZAPOSLENE? . Brezplacno ugotavljanje motivacije za delo in poklicnih vrednot zaposlenih z uporabo profesionalnih orodij. . Profiliranje delovnih mest* - izdelovanje kompetencnih profilov in modelov. . Merjenje kompetenc* z razlicnimi orodji in metodami (razlicni vprašalniki, metoda ocenjevalnega centra, s katero na zelo prakticen nacin merimo kompetence zapo-slenih, merjenje kompetenc po metodi 360°, po potrebi vkljucimo tudi psihome-tricna orodja) ter izdelava porocil. *navedena storitev je delno financirana v okviru ESS projekta Svetovanje v izobraževanju odraslih. KAKO LAHKO RAZVIJATE KOMPETENCE VAŠIH ZA-POSLENIH? Vkljucite jih v: . razlicne brezplacne neformalne programe (digitalne kompetence, komunikacija v naj-širšem pomenu, zdravje na delovnem me-stu, preprecevanje stresa, timsko delo, so-delovanje, tuji jeziki, slovenski jezik), ki jih prilagodimo potrebam vašega podjetja, . brezplacni program osnovne šole za odra-sle, . razlicne programe za pridobitev stopnje . izobrazbe (srednja poklicna in srednja stro-kovna šola), za katera lahko zaposlen uve-ljavlja povracilo šolnine preko Javnega šti-pendijskega, razvojnega, invalidskega in pre-živninskega sklada Republike Slovenije, . programe oziroma postopke preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki se placajo po tržni ceni. Vaša investicija je torej samo organizacija casa za-poslenih. ŽELITE VEC INFORMACIJ O STORITVAH? Maja Rotar, 030 704 364, maja.rotar@cene-stupar.si Jana Mlacnik, 01 23 44 408 ali 031 729 908, .jana.mlacnik@cene-stupar.si KAJ O NAS PRAVIJO DRUGI? »Prav vsi sodelujoci so k sodelovanju pristopili pro-stovoljno in pohvalili tako izvedbo kot pogovor z izvajalci. Ker je bil ta lahko anonimen, so se lahko pogovorili zelo odkrito in je to še dodatno spodbu-dilo zaposlene in vodjo oddelka ne le k razmišlja-nju o izvajanju svojih delovnih nalog, kratko- in dolgorocni motivaciji zanje, ampak predvsem k aktivnem iskanju rešitev za boljšo organizacijo de-la in komunikacijo tako med zaposlenimi kot z vodstvom. Nekaj izboljšav smo že uspešno izvedli.« Nina Rman, vodja oddelka Podzemne vode-hidrogeologija na Geološkem zavodu Slovenije Zaposlenim sodelavcem, ki so bili udeleženi v izo-braževanju »Od delovne skupine do ucinkovitega tima«, je že samo izobraževanje pomenilo izjemno izkušnjo. Pridobljena znanja so polni nove, drugac-ne energije uporabili v odnosu s sodelavci, pri organiziranju dela ter pri izboljšani medsebojni komunikaciji. Pohvalno!« Mateja Duhovnik, nedavna direktorica Javnega podjetja Ljubljanska parkirišca in tržnice, d.o.o. »Presenetilo me je kako lahko z dvema tako kratki-ma vprašalnikoma, ki res ne vzameta veliko casa, pridejo do tako globokih ugotovitev. Z sodelova-njem smo zelo zadovoljni, z njihovo fleksibilnostjo, znanjem in tisto iskrico pozitive, ki jo imajo vedno s sabo.« Urška Golob, kadrovik na Telemachu Delo s podjetji Brezplacna izobraževanja in strokovna pomoc pri razvoju kadra Ljudske univerze imajo v Sloveniji že vec kot 60-letno tradicijo. V zadnjih letih so se njihova podrocja delovanja zelo razširila in spremenila. Ljubljanski Kavalirji (LPP) se ucijo italijansko. Foto Miha Mally Nedavne študije so pokazale, da urbano prebi-valstvo Evropske unije, zlasti mladina, ne obcuti povezanosti s kmetijstvom kot virom svoje hra-ne. Prav tako se ne zaveda širše vloge kmetov v naši družbi in gospodarstvu, ne samo pri zago-tavljanju hrane, ampak tudi pri varovanju okolja in naravnih virov ter zagotavljanju vitalnosti po-deželja in podeželskih obmocij. Zato je General-ni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije v tesnem sodelovanju z ucite-lji in strokovnjaki za izobraževanje pripravil pe-dagoško gradivo z namenom, da bi spodbudilo ozavešcanje o pomanjkanju te povezanosti. Gradivo je zbirka pripravljenih virov za pouceva-nje in ucenje, katerih cilj je ozavešcati mla-de Evropejce, stare od 11 do 15 let, o pomemb-nosti hrane in kmetijstva za Evropo. Gradivo je namenjeno uciteljem razlicnih ucnih predmetov: npr. geografije, naravoslovja, držav-ljanske vzgoje, ekonomije, evropskih študij, gospodinjstva, agronomije, informacijskih in ko-munikacijskih tehnologij in družbenih ved. Z zbirko raznolikih in dopolnjujocih se orodij ter dejavnosti lahko ucitelj pomaga ucencem, razi-skati tri pomembne teme: hrano, okolje in podeželje. Gradivo ni namenjeno poucevanju ucencev o sa-mi politiki EU, temvec predstavitvi, kako kmetij-stvo koristi vsem državljanom. Vir: Publikacija eNEET Rural, Štajerski Tehnološki Park, d.o.o. Mladina Kmetijstvo: V središcu našega življenja V Evropski uniji je okoli 11 milijonov kmetij, v kmetijstvu je redno zaposlenih 22 milijonov ljudi. Evropska unija je najvecje svetovne izvoznice agroživilskih proizvodov. Ekipa Združenja Socialna ekonomija Slovenije (na fotografiji zgoraj) je sredi oktobra odprlo odgo-vorno trgovino NATURA – Kupujem odgovorno ! NATURA je prva trgovina z blagovno znamko KU-PUJEM ODGOVORNO v Ljubljani. Poslujejo brez plasticne embalaže, prodajajo izdelke brez testi-ranja na živalih, brez usnja (razen v obliki ponov-ne uporabe), gensko nespremeljeno hrano, brez palmovega okolja, cilj so povsem naravni izdelki za zdravje njihovih kupcev. Njihovo poslanstvo je ozavešcati kupce, da so lahko odgovorni kupci. Ljudje imamo s svojimi nakupi neposredno vpliva na to, kaj bo na policah trgovcev. Ali so ti izdelki rezultat izkorišcanih ali dostojnega cloveškega dela, rezultat veselja in talentov. To je vaš osebni vpliv, vaša moc, vaša osebna odgovornost. V naši odgovorni trgovini Natura na Gosposvetski 7 v Ljubljani vam dajemo priložnost, da (o)stanete odgovorni kupci. Odgo-vorno nakupovanje lahko spremeni svet ! Pod okriljem Združenja Socialna ekonomija Slove-nije so se združili: Skupnost Knof, so.p. Krško, Pu-pillam, so.p. Maribor, Zrirap so.p. Beltinci, NPD TOZD Ljubljana, Murske krone (Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, so.p.), BO-MA Bojana No-vak s.p. (šivalni stroji), Herba Slovenica (Sonja Vavken s.p. Hotedršica). Vec na njihovi novi facebook stran, ker lahko po-gledate, kako je trgovina nastajala. Skupaj za bolj eticno družbo! Kupujem odgovorno! Naziv ekološka kmetija pridobijo tiste kmetije, ki so svoje gospodarjenje prilagodile standar-dom ekološka pridelava. O tem smo obširneje pisali v predstavitvi sheme kakovosti Ekološki proizvodi (povezava), kot se shema uradno ime-nuje. Na kratko, gre za obliko in nacin kmetova-nja, ki v najvecji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje. Pri tem govorimo o spoštovanju neobnovljivih naravnih virov ter nacinu vzreje živali, ki spoštuje njihovo dobrobit. V ekološkem kmetijstvu se rastlinska ekološka pridelava in ekološka reja živali dopolnjujeta in sledita na-ravnem toku. Ekološka kmetija omogoca stalen in pregleden nadzor nad pridelavo in predelavo, tako pa je zagotovljena vecja varnost potrošni-kom. Ekološki certifikat Da bi prišla do ekološkega certifikata kakovosti Ekološki proizvod, mora ekološka kmetija sprva dve do tri leta delovati v prehodu, saj mora pri-delovalec celotno gospodarstvo pripraviti na ekološko pridelavo in ga ocistiti vseh škodljivih snovi. V Sloveniji smo leta 2018 zabeležili 3.741 kmetijskih gospodarstev, vkljucenih v ekološko kontrolo, torej eko kmetij, ki zagotavljajo ekolo-ško meso, ekološko sadje ali ekološka zelenjava. Ekološka hrana prihaja tudi iz drugih držav Evropska shema kakovosti, ki zagotavlja ekolo-ško pridelavo živil, velja z enakimi standardi na celotnem obmocju Evropske unije. Katero je poreklo pridelave, pa je razvidno iz zapisa na etiketi, ki jo nosi ekološka hrana. Vec. Vir: Naša super hrana Zdravje Kmetijstvo: Ekološka hrana Za ekološko kmetijstvo je znacilno okolju prijazno kmetovanje in spremljanje naravnih ciklov. Znak eko-loški zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladišcenja in transporta ekoloških pridel-kov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Kmetijstvo Slovenija SI-EKO EU Agriculture - AB-EKO PR-O BONO DAN je projekt brezplacnega svetovanja o strateškem komuniciranju za nevladne organizacije, ki sicer nimajo dostopa do strokovnega znanja in izkušenj s podrocja odnosov z javnostmi in komunikacijskega upravljanja. K sodelovanju vabijo predstavnike nevladnih organizacij, ki si želijo pomoci pri komuniciranju, in poklicne komunikatorje, ki so pripravljeni na ta dan nuditi brezplacne nasvete. Sicer je rok za prijavo že potekel, morda pa je še kakšno mesto prosto ali pa se informirate o prihajajocih projektih. Vec informacij o projektu in prijavnico najdete na spletni strani https://bit.ly/2GLFmjk. Inštitut IRDO vabi kolektivne clane – direktorje k podpisu Konferenca o prilagajanju podnebnim sprememba bo leta 2021 v Sloveniji Z Ministrstva za okolje in prostor sporocajo, da je Slovenija na 4. Evropski konferenci o prilagajanju podnebnim spremembam (ECCA 2019) z naslo-vom »Sodelovanje pri pripravi na spremembe« prevzela organizacijo 5. Evropske konference o prilagajanju podnebnim spremembam, ki bo leta 2021 v Ljubljani. Namen konference, ki je organi-zirana vsake dve leti, je omogociti dialog med raz-licnimi akterji iz akademskih krogov, vlad, podjetij in skupnosti o vec vidikih prilagajanja podnebnim spremembam, spodbuditi komunikacijo in izme-njavo znanja med raziskovalci, oblikovalci politik in strokovnjaki ter pogovoriti se o kljucnih izzivih in rešitvah v mestih. Vec si lahko preberete na spletni strani MOP. Vir: CNVOS Dnevi družbene odgovornosti 2019! Dnevi družbene odgovornosti so namenjeni pro-mociji, izobraževanju in osvešcanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovor-nost Slovenije (MDOS) ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Dnevi družbene odgovornosti bodo po-tekali 9., 10. in 11. decembra 2019. 9. december 2019: STRATEŠKO UPRAVLJANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI S PREDSTAVITVIJO OBSTOJECIH ORODIJ 10. december 2019: Delavnica: CLOVEKOVE PRA-VICE V GOSPODARSTVU 11. december 2019 PANEL: ODKLOP OD SLUŽBENE KOMUNIKACIJE ter DAN DELO DRUŽINA 2019 Vec informacij najdete na spletni strani Ekvilib Inštituta. Prva konferenca trajnostne transformacije Javna agencija SPIRIT Slovenija vas vabi na 1. Kon-ferenco trajnostne transformacije z naslo-vom: »RESNICA.POGUM.SPREMEMBA.«, ki bo po-tekala 13. novembra 2019, od 15. do predvidoma 18. ure v hotelu Mons v Ljubljani. V okviru programa TRAJNOSTNA TRANSFORMACIJA - za pravo vrednost cloveka, narave in skupnosti, ki ga izvaja Javna agencija SPIRIT Slovenija, želimo slovenski poslovni in drugi javnosti predstaviti bis-tvene vrednote, na katerih temelji trajnostna po-slovna uspešnost. Vec. Vir: Spirit, podjetniški por-tal Delavnica v Mariboru Javna agencija SPIRIT Slovenija izvaja nacionalni program Trajnostne poslovne strateške transfor-macije slovenskih podjetij za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti 2019-2022. Globalni raz-vojni trendi mocno nakazujejo, da vkljucevanje trajnostnih nacel v poslovanje podjetja ni vec izbi-ra temvec nuja. 8. novembra 2019, od 9. do 11. ure bo v prostorih Štajerske gospodarske zbornice, Ulica talcev 24, Maribor, potekala delavnica Traj-nostne poslovne strateške transformacije, ki jo bo izvajala Alenka Hren (Javna agencija SPIRT Sloveni-ja). Povezava do razpisa »Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti«. Predsta-vitev spodbud Eko sklada bo izvedla Mojca Ven-dramin, direktorica Eko sklada, Slovenski okoljski javni sklad. Udeležba je brezplacna. Vec. Vir: Spirit, podjetniški portal Dogodki, konference, novice Od 22. do 24. novembra 2019 bo v Poljcanah, Špi-talicu in Žicki kartuziji potekal edinstven dogodek v evropskih in svetovnih prizadevanjih za trajnost-ni razvoj. Konferenco o prihodnosti Evrope v ne-mirnem svetu, s poudarkom na integraciji potenci-alov za trajnostno pot, organiziramo Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo, Center za integralni razvoj Trans4m iz Ženeve, Vrtec Otona Župancica Slovenska Bistrica, Vrtec Slovenske Ko-njice in Razvojna agencija Savinjske regije, v sode-lovanju z vec drugimi institucijami in organizacija-mi. Mednarodna konferenca 22. – 23. novembra se bo skupaj s spremljajocim programom (24. 11.) odvijala okrog naslednjih tem in vsebinskih sklo-pov: . Integralna zelena Evropa kot celosten pristop za udejanjanje nove agende za Evropo. . Integralni pristopi v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, obetavna pot trajnostnega razvoja za blaginjo vseh, ki naj bo podprta prek razvojnega sodelovanja z Evropsko unijo, lahko pa tudi obo-gatijo izobraževanje in usposabljanje migrantov iz teh regij. . Slovenija kot pilotna dežela integralnega zele-nega gospodarstva in družbe – pristop, ki ga živi-mo in razvijamo v razlicnih skupnostih in organi-zacijah. Kaj je namen konference? . Konferenca o prihodnosti Evrope v nemirnem svetu, s poudarkom na integraciji potencialov za trajnostno pot, je namenjena predstavitvi zamisli o Evropi kot integralnem zelenem gospodarstvu in družbi. . Prepoznati integralni pristop v Afriki, na Bliž-njem vzhodu in v Aziji kot obetavno pot trajnost-nega razvoja za blaginjo vseh, ki naj bo podprta tudi v okviru razvojnega sodelovanja EU in lahko navdihuje opolnomocenje migrantov za trajnost-ni razvoj. 5. mednarodna konferenca Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet je namenjena social-nim inovatorjem z razlicnih podrocij in razlicnih sektorjev (od globalnih izzivov do razvoja regij in lokalnih skupnosti ter vzgoje in izobraževanja), vkljucujoc odlocevalce in oblikovalce razvojnih politik. Potekala bo v prostorih Vrtca Poljcane, Dravinjska cesta 28 (22. 11.), Vrtca Špitalic, Špita-lic pri Slov. Konjicah 2 (23. 11.), v Špitalicu in v Žicki kartuziji (24. 11.). Konferenca je zasnovana je na leta 2016 izdani knjigi Integral Green Slovenia, na aktualni pred-stavitvi integralnega pristopa v slovenšcini (Integralna serija) in na predhodnih dogodkih na temo integralne zelene tehnologije in družbe. Sodelovalo bo tudi vec strokovnjakov mednaro-dnega centra Trans4m. Nadaljnji razvoj trajnostnih modelov organizacij, skupnosti, obcin in regij v Sloveniji. Vec informacij o dogodku v napovedi. Konferen-ca bo potekala v slovenšcini, z zagotovljenim pre-vodom v anglešcino. Integralno gospodarstvo za boljši svet Integralna Zelena Slovenija Ekskluzivna mednarodna konferenca o e-izobraževanju z izjemnimi mednarodnimi eksperti. DOBA Fakulteta Maribor, 7. november 2019 Advancing Education: people, institutions, technology Vabimo vas, da se nam pridružite v Mariboru na DOBA Fakulteti na mednarodni strokovni konferenci, na kateri bodo ugledni eksperti predstavili poglobljen pogled na sodobno e-izobraževanje, razmišljali o njegovem pomenu in priložnostih, ki ji ponuja za inoviranje izobra-ževanja na pragu cetrte industrijske revolucije. Predstavljeni najnovejši trendi in raznoliki vidiki, izkušnje in prakse ekspertov pa tudi udele-žencev vas bodo inspirirale in vodile k prepoznavanju novih priložnosti in kreiranju spre-memb, ki jih e-izobraževanje nudi. Govorci na konferenci, specialisti za e-izobraževanje: . Dr. Steve Wheeler, svetovalec za ucne inovacije, raziskovalec tehnološko podprtega ucenja in izobraževanja na daljavo, s posebnim poudarkom na pedagogiki, ki temelji na upo-rabi socialnih medijev in tehnologij Web 2.0. . Dr. Ebba Ossiannilsson, predavateljica, raziskovalka in svetovalka za podrocje e-izobraževanja, odrtega izobraževanja ter kakovosti v e-izobraževanju. . Dr. Josep M. Duart, predavatelj in strokovnjak na podrocju e-izobraževanja. Ustanovi-telj in direktor katedre UNESCO za e-ucenje na Odprti univerzi Katalonija . Dr. Maja Bogataj Jancic, mednarodno prepoznavna strokovnjakinja za intelektualno lastnino, zlasti avtorskopravno problematiko digitalnih tehnologij in na njih temeljecih poslov-nih modelih. . Dr. Lea Bregar, predavateljica in raziskovalka na podrocju statistike in e-izobraževanja, vodja Inštituta za e-izobraževanje na DOBA Fakulteti. Prijavite se Udeležba na koferenci je brezplacna. DOBA Fakulteta organizira mednarodno konferenco kot osrednji dogodek ob praznovanju 20-letnice izvajanja online izobraževanja na DOBI. Razpisi in priložnosti Nov okvirni terminski nacrt objave javnih razpisov do konca leta 2020 MKGP je po zadnji, to je sedmi spremembi Pro-grama razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, pripravilo nov okvirni terminski nacrt obja-ve javnih razpisov. Do sedaj (stanje na dan 30. 9. 2019) je bilo iz naslova Programa razvoja podeže-lja 2014–2020 razpisanih 55 javnih razpisov. V okviru izvajanja PRP 2014–2020 je bilo odobrenih 70,0 % ter izplacanih 49,6 % sredstev, kar znaša 549,1 milijonov evrov, ki so jih prejeli upravicen-ci. Do konca leta 2020 bo tako iz naslova Progra-ma razvoja podeželja 2014-2020 objavljenih še 20 javnih razpisov. Celotna novica je dostopna na https://www.gov.si/novice/2019-10-25-nov-okvirni-terminski-nacrt-objave-javnih-razpisov-do-konca-leta-2020/ Vir: Portal gov.si Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega prehaja-nja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za vecjo za-posljivost Namen javnega razpisa, ki ga razpisuje Ministr-stvo za izobraževanje, znanost in šport, je trajno vkljucevanje mladih na trg dela s pomocjo inova-tivnih projektov, s katerimi se bodo krepile splo-šne in specificne kompetence mladih za vecjo zaposljivost mladih, kot tudi aktivno državljan- stvo. Z javnim razpisom se bodo spodbujale ino-vativne oblike mladinskega dela pri reševanju pro-blematike brezposelnosti mladih, ki bodo imele tudi širše ucinke na podrocje mladinskega dela in mladinske politike. Ciljna skupina so mladi, ki so na dan vkljucitve v operacijo stari od 15 do vkljucno 29 let in niso zaposleni. Vec o pogojih najdete tukaj. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 27. 11. 2019. Vec. Vir: Spirit Slovenija Izbor projektov sofinanciranja ka-drovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2019/2020 Mariborska razvojna agencija p.o. je objavila Javni razpis za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2019/2020. Rok prijave je dolocen kot odprti rok prija-ve in traja od 7. 10. 2019 do porabe sredstev, vendar najdlje do vkljucno 28. 2. 2020.Dodatne informaci-je so na voljo na e-naslovu: kemal.karic@mra.si (Kemal Karic) ali na telefon-ski številki: 02 333 13 87. Vec. Vir: MRA Spodbude za digitalno transformacijo MSP Mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 5 zaposlenimi bodo lahko pridobila nepovratna sredstva v višini od 30.000 EUR do 100.000 EUR oz. bodo lahko sofinancirala upravicene stroške do najvec 60 % s pomocjo katerih si bodo lahko zagotovila tehnicno opremljenost in digitalno transformacijo kljucnih proizvodnih in poslovnih procesov. Gre za nov in vecletni razpis za obdobje 2019-2023, ki bo odprt do 1.9.2022 oz. do porabe sredstev. Skupno je za celotno obdobje razpisanih 12,4 mio EUR sredstev oz. 3,1 mio EUR na letni ravni, kar bi naj zadostovalo za podporo okoli 120 podprtih projektov v celotnem obdobju 2019-2023 oz. okoli 30 podprtih projektov letno. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad PRVA SLOVENSKA EKOLOŠKA KOZMETI-KA Ceprav se šele zacenja november, se Veseli december bliskovito približu-je. Odlicno darilo za poslovne partnerje ali prijatelje. Vsi izdelki so ekološko certificirani, uporabni in zelo razveselijo. V kolikor vam zadišijo, cimprej pišite, saj za dolocene potrebujejo nekaj dni, da jih pripravimo. Telefon: 02 614 22 30 Mobilni: 040 304 865 info@hiskazelisc.com Facebooku: Hiška Zelišc (ekološka kmetija) in Patricija Šene-kar Herbiona iz Hiške Zelišc Ta pesnitev je bila nominirana s strani UN kot najboljša pesnitev leta 2008 in še vedno je zelo aktualna. Napisal jo je afriški otrok. Ko se rodim, sem crn Ko odrastem, sem crn Ko grem na sonce, sem crn Ko sem prestrašen, sem crn Ko mi je slabo, sem crn Ko umrem, sem še vedno crn In ti, bel prijatelj Ko se rodiš, si rožnat Ko odrasteš, si bel Ko greš na sonce, si rdec Ko te zebe, si plav Ko te je strah, si rumen Ko ti je slabo, si zelen Ko umreš, si siv In ti praviš meni, da sem obarvan? Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si