I ŁŁTOLBKEML Kakšni so naši komunisti? Jabolko ne pade daleč od drevc^a, tako pravi stari pregovor. Komunisti po raznih državah so jabolka, ki nam jih pošilja boljševiška Moskva. Ta jabolka so pravtako brezbožna, nemoralna in ničvredna, kot tista, ki padajo v Rusiji od drevesa boljševizma. Zagrebški list »Mlada Hrvatska« je v 2. številki tega letnika fotografiral nastopaHje in ravnanje mladih komunistov v Gospiču. Zbrali so se — tovariši in tovarišice — na praznik sv. Štefana v hiši svojega tovariša, ki >> tamkaj največji hohštapler, ki nič ne dela, marveč postopa okoli, pije in pridiga komunizem. Bilo jih je 20: 10 tovarišev in 10 tovarišic, lepo razdeljenih na pare. Ko sd se napili, so postavili na mizo evojo tovarišico, jo polivali z vinom ter jo po božje častili, češ, ti si zdaj naš bog, stari bog je umrl. Pri tej ceremoniji so kajpada ostudno preklinjali. Tulili so komunistične pesmi v proslavo komunistične demokracije. Nato so prešli h glavni točki svojega programa: k svobodni ljubezni. Ljudje brez, vsakega sramu. Pa tudi brez socialnega čuta. Ko je namreč prišel neki star človek, ki je bil brezposeln delavec, prosit milodara, so ga ozmerjali in vrgli skozi vrata. Kot zadnja točka programa je bilo proizvajanje nasilnosti v zahvalo gostitelju, odnosno njegovemu očetu: pol'li so vsa tla z vinom, ki ga niso mogli popiti, jedila, ki jih niso mogli pojesti, so po sobi razmetali, z revoiverji '.reljai' v strop, razbili čaše, posodo in pohištvo. In potem so z divjaškim krohotom odšli. »Mlada Hrvatska« priporninja: »Mnogi, ki ste zapeljani, ali ne vidite, kam to vodi? Ali ne vidite naprej, kaj bi delali ti divjaki, če bi se ostvaril njihov komunistični raj? Hrvatski fantje in dekleta, osvestite se! Pokažite tem divjakom vrata, ki rušijo našo tradicijo, naše poštenje in našo bratsko »arodnost!« Ta opomin velja v istem obsegu tudi za elovensko mladino. Framasoni in ljudska froifrta. Proti koncu preteklega leta so se zbrali v Pragi zastopniki framasonstva iz vzhodne Evrope. Zastopano je bilo na tem zborovanju tudi framasonstvo Poljske, Čehoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. Zbrani framasoni so se vroče zavzernali za ljudsko fronto ter hvalili njene uspehe v Franciji in Španiji (požiganje cerkva in samostanov, morenje duhovnikov in redovnikov, državljanska vojna!). Priporočali so, naj se v vseh državah po svobodomiselnih časnikih pripravlja pot za Ijudsko fronto. O deležu, ki ga ima framasonstvo pri ljudski fronti. jasno in javno spričuje sestav sedanje vlade Ijudske fronte v Franciji. (Mani framasonske lože so namreč inaslednji ministri v Franciji: minister zunanjiU saciev, minister za mornarico, minister za vojno letalstvo, minister znotranjih zadev, tninister pravde, finančni minister, minister za kolonije, za gospodarstvo in mnogi vrhovni šefi po posameznih ministratvili. Tako je razložljiva vnema te vlade za framasonsko-komunistično Španijo. Sedemdesetletnica spreobrnjenca. Nedavno je obhajal v italijanskem mestecu Assisiju, domovini sv. Frančiška, 701etnico življenja slavni danski pisatelj in spreobrnjenec Janez Jorgensen. Rojen je bil 6. novembra 1866 v danskem mestu Svendborgu v protestantovski družini. Oče je bil mornar. V hiši je tudi stanoval stric, ki je bil profesor ter je imel veliko knjižnico. V to je mladi Jorgensen prav rad zahajal, ker je bil velik prijatelj čitanja. V tisti dobi je prevladovalo v duševnem svetu svobodomiselstvo, ki ga je tiral materializem (brezbožni nauk, ki zanika dušo v človeku, Boga in večnost) v odkriti boj zoper katoliško cerkev. Iz liberalizma porojeni socializem pa je obljubIjal zgraditi na svetu drug družabni red, ki bo uresničil raj na zernlji. Kaj čuda, da se je mladi Jorgensen navzel teh laži-svobodomiselnih in protikrščanskih načel, ki prešinjajo spise njegove prve pisateljske dobe. Moderni preroki nevere so ga pre-« slepili, pa tudi razočarali. Ker v prote« stantizniu ni mogel najti utehe v svoji no-< tranji borbi, se je obrnil na katolicizem. Čital je katoliške knjige, stopil v zvezo z izobraženimi katoličani, zlasti je Ijubil razgovor s takšnimi, ki so se iz druge vere spreobrnili v katolicizem. Mnogo je potoval po katoliških krajih, zlasti po Italiji^ Obiskal je prelepe cerkve v Rimu, šel v katakombe, klečal na grobih sv. apostolov ter našel vero. Dne 16. februarja 1896 je bil sprejet v katoliško cerkev. Postal je učenec Kristusov, katerega radostno ter močno izpoveda v mnogoštevilnih prelepibj delih, ki jih je spisal. Mnogo pozornosti je vzbudil njegov verski in socialni roman Naša Gospa od Danske«. Svoje življenje je Jorgensen čudovito lepo opisal v »Legendi mojega življenja«. Opisal je merj drugim tudi življenje sv. Frančiška Asiškega, sv. Katarine Sienske in 1. 1929 Don Boska. Zivi v priljubljenem mu Assisiju, kjer je obhajal 701etnico svojega zanimivega življenja in plodonosnega delovanja, proslavljen od številnih častilcev ,.:rom veta.