Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 16.
«E8LOYENIA
LIBRE”
BUENOS AIRES, 16. aprila (abril) 1959
Komunizem in mladina
Zahod se zbira
teili-í--
Sovjetska nota Moskva je v nedeljo poslala v Washington noto, v kateri zahteva od USA, da stori vse, da bo konferenca zunanjih ministrov, napovedana za 11. maj v Ženevi, uspešna in zavrača kot severnoameriško propagando obtožbe ZSSR, da so sovjeti tisti, ki so že začeli postavljati ovire za uspeh take konference. Moskva v noti trdi, da je bila ravno ZSSR tista, ki je sprožila in izpeljala idejo konference zunanjih ministrov.
Najnovejša sovjetska nota ima očivid-no namen že vnaprej obtožiti USA in vse zapadne zaveznike krivde za kakršen koli neuspeh konference zunanjih ministrov v Ženevi.
Sestanki v Londonu Medtem pa se v zavezniškem taboru pripravljajo z vso naglico na skupen nastop proti sovjetom na bližajoči se konferenci. V torek sta v London prispela na posvetovanja francoski min. predsednik Debré in zunanji minister de Mur-ville. Sestala sta se z Macmillanom in Lloydom na konferenco, za katero niso pripravili točnega programa razgovorov, so pa na njej razpravljali predvsem o problemu Berlina, obeh Nemčij pa tudi n. pr. o problemu skupnega anglo-fran-coskega črpanja iraškega petroleja.
V torek so se sestali tudi namestniki zunanjih ministrov z namenom, da izgla-dijo še zadnje razlike, ki so se pojavile med zavezniki glede rešitve berlinskega in nemškega problema. Na tej konferenci bodo izdelali točen program za ženevsko konferenco in se odločili, kakšno stališče bodo zavzeli proti sovjetom, ko se bo ta konferenca začela 11. maja.
Položaj med zavezniki Trenutno je slika med zavezniki naslednja:
Osamljena stoji Anglija, ki je pripravljena v gotovih ozirih popustiti pred sovjeti, zlasti kar tiče Berlina, ki naj bi ga n. pr. zapustile zavezniške čete v nadomestilo za oddelke ZN, ki bi zasedli zahodni Berlin, ne da bi se bilo zato tre-
ba sovjetom umakniti iz svojega sektorja. Proti takemu popuščanju so nastopile vse države v zavezniškem taboru.
Na drugi strani sta Francija in Zahodna Nemčija. De Gaulle in Adenauer sta se povezala v trdno enoto, v vseh ozirih nepopustljivo do sovjetov. Oba zagovarjata trdo in nepopustljivo politiko do ZSSR in smatrata, da bi kakršne koli koncesije sovjetom imele značaj popuščanja. Oba, De Gaulle in Adenauer, sta mnenja, da bi neoborožena cona, ki jo je predlagala ustanoviti sredi Evrope Anglija, ne imela nobenega pomena, če se ne bi raztegnila do Urala, kjer so sovjeti zgradili vrsto raketnih oporišč.
Sredi med obema skupinama pa je USA, ki se skoro v vseh ozirih strinja s Francijo in Zahodno Nemčijo, vendar pa bi bila pripravljena popustiti v nekaterih ozirih.
Namestniki zunanjih ministrov, ki so se sestali v torek, so začeli razgovore o izgladitvi teh razlik in o skupnem nastopu na konferenci zunanjih ministrov, ki se bo začela v Ženevi 11. maja. O svojem delu bodo namestniki zunanjih ministrov poročali svojim šefom, ki se bodo sestali še na zadnjo zahodno konferenco 29. aprila v Parizu, predno bodo vsi odšli v Ženevo.
^	Odločnost Von Brentana
Zahodna Nemčija je še posebej povedala svoje stališče do vprašanj, o katerih se toliko razpravlja v zadnjih tednih, preko svojega zunanjega ministra von Brentana, ki je imel velik govor krščansko-demokratski mladini v Bade-nu. V govoru je poudaril, da Zahodna Nemčija ne bo pristala na noben načrt, ki bi zagovarjal konfederacijo obeh Nemčij, kakor tudi, da bo Zahodna Nemčija nastopila proti slehernim poskusom razbitja Zahoda. Prav tako je izjavil, da Zahod nikakor ne more popustiti pred rdečim pritiskom, ker Hi to pomenilo dati komunizmu proste roke za nadaljne zahteve in izsiljevanja, katerih prvo bi bil Berlin.
ADENAUER KANDIDIRA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Napetost med Anglijo in Zah. Nemčijo
Komunistična propaganda je spretna. Dogodke in dejstva zna dobro potvarjati, predvsem v propagandi namenjeni za-padnim državam in množicam v državah, kjer ni komunističnih režimov. Tem hoče prikazati, kako lepo je v komunističnih državah in kakšno zadovoljstvo vlada tam.
V tej propagandi je pogosto omenjena tudi mladina, ki naj bi bila v komunističnih državah deležna posebne pozornosti. Razumljivo. Saj je od mladine odvisna bodočnost komunizma v državah, kjer vladajo komunistični režimi, če je tam mladina sprejela komunizem z vso njegovo ideoldgijo kot svoj življenski nazor, potem je komunizmu v teh državah bodočnost zagotovljena.
V	tem pa je jedro vprašanja. V komunističnih državah namreč mladina ne gleda komunizma skozi očala propagande, ampak ga vidi in doživlja neposredno in to takega, kakor je dejansko v vsej svoji vsakdanji stvarnosti.
V	naslednjem bomo na osnovi skrbno zbranih podatkov podali sliko, kakšna je mladina v komunistični Jugoslaviji, odnosno kako je ideološko usmerjena.
Ker so dokazi, da je ideološka usmerjenost mladine v vseh satelitskih državah, ki imajo komunistične režime vključno Sovjetsko Rusijo v bistvu enaka, zato ta prikaz tudi iz tega splošnega vidika nudi zanimive poglede.
Mladina v Jugoslaviji je razdeljena v tri glavne skupine:
Komunistična mladina: ta skupina, strumno organizirana, raste ppd vplivom družine in partijske organizacije ter uživa vso podporo šole. Smatramo jo lahko za del komunistične stranke, kateri je zvesta in vdana. Kljub temu pa je treba povedati, da jih je malo med to mladino, ki bi bili vezani na komunistično stranko zaradi lastnega dognanja in neodvisnega prepričanja. Ker je ta mladina vzgojena pred vsem v materialistični miselnoosti, živi večina v prepričanju, da je pot, ki jo gre zato najboljša in najprimernejša, ker ji omogočuje, da se tako dokoplje do lepih položajev v hierarhiji korriunistične zgradbe.
Mladina trdnih idealov in veri naklonjena. Tako bi lahko imenovali drugo skupino. Tudi na razvoj te skupine vplivata družina in okolice, v katerem živi. Toda vpliv samo teh ni odločilen. Razvoj te skupine in njeno vzgojo podpira cerkev, ki v teh časih igra s pomočjo duhovščine važno vlogo. Res pa je, da so njene možnosti zelo omejene in če vsi trije činitelji (družina, okolje in duhovščina) ne sodelujejo, so navadno uspehi skromni, kakor se je to izkazalo v nekaterih mestih in industrijskih krajih. Mladina, ki sedaj hodi v cerkev (in te je manj, kot je je bilo pred nastopom komunizma), jemlje svoje prepričanje resno, odklanja razne vabe in skušanje režima (plačane ekskurzije, izlete in zabave), organizirane predvsem z namenom, da bi ovirale obisk cerkve. Režim, ki povzroča mladini te skupine razne ovire, bo storil vse v bodočnosti, da bo ta mladina zapostavljena zlasti pri dosegi položajev v javnem življeju. Ta skupina pa je pogumna in občudovanja vredna. Nagnjenja te skupine k idealom in verskemu življenju so oprta predvsem na prepričanje, ki je sad lastnega spoznanja in razmišljanja; to pa je v človeškem življenju najmočnejša sila. Ta skupina po lastnem spoznaju vrednoti cilje, ki so vredni žrtev.
Neopredeljena mladina. Na žalost je ta skupina največja in številčno prekaša obe prej navedeni. Mladina tega tipa je dokazala ob najrazličnejših prilikah, da najbolj ceni surovi praktični materializem, katerega je spoznala v šoli, organizacijah in drugod. Ta mladina je žalostni sad komunistične vzgoje in rana na narodnem telesu. Ta mladina nima vere, ne pozna idealov in nima lastnega prepričanja; ima pa smisel za golo uživanje in osebne koristi. V njej prevladujeta egoizem in oportunizem. Značilno pri vsem tem pa je to, da moramo to mladino smatrati zgubljeno tudi za komuniste, če upoštevamo, da se komunisti borijo in žrtvujejo za komunistične ideale in načela. Ta skupina mladine pa ni zmožna, da bi se borila za kakršna koli načela ali ideale, kaj šele, da bi bila pripravljena na žrtve. In tukaj je tisto
Med Anglijo in Zahodno Nemčijo je v zadnjih tednih prišlo do poslabšanja odnosov zaradi napadov britanskega tiska na Adenauerja. Britanski tisk napada Adenauerja zaradi njegove nepopustljivosti proti Sovjetom ter je vsa zadeva prišla tako daleč, da jo je omenil Adenauer sam, ko je ob neki priliki izjavil, da so se v Angliji pojavili nekateri krogi, ki se trudijo, da bi poslabšali odnose med Anglijo in Zahodno Nemčijo. Zaradi te Adenauerjeve izjave je prišlo do debate na sestanku angleške vlade, ki jo je Macmillan sklical v ta namen. Na sestanku je potem Macmillan poskušal pomiriti Zahodno Nemčijo in Adenauerja z izjavo, da bodo zavezniki dali Zahodni Nemčiji vse orožje in vso podporo, ki jo potrebuje v njeni nepopustljivi borbi proti komunizmu.
Dva kandidata
Medtem je ves svet v pričakovanju, kdo bo naslednik Adenauerja na predsedstvu vlade. Adenauer se je odločil, da bo kandidiral za predsednika republike in bo tako prepustil položaj ministrskega predsednika mlajšim močem. Med mnogimi kandidati za ta položaj sta o-stala končno dva tekmeca, in sicer 62 letni Ludwig Erhard, gospodarski mini-
notranje nasprotje radi katerega bo komunistični sistem v svoji notranjosti razpadel: ali idealni materializem, ali materialni idealizem.
Rezultati teh nasprotij so vidni v tem, da zmaguje surovi materializem, kakor je tudi nazorno prikazal v svoji knjigi Milorad Djilas.
Iz navedenega lahko zaključimo, da so odnosi te skupine, t.j. večine jugoslovanske mladine do komunizma negativni, tako za sedanjost, kakor za bodočnost. Ne,-gativna pa je ta mladina tudi v odnosih do kakršne koli borbe za svobodo.
Ni dvoma, da komunizem stalno zgublja mladino, ki naj bi bila polna gorečnosti in zato postaja senilen. Umira počasi. Tega pa ne smemo razumeti kakor da je pričakovati njegovo smrt v bližnji bodočnosti. Rtes pa je, da od zadržanja svobodnega sveta zavisi, koliko bo po-
ster Zahodne Nemčije in Franz Etzel, 56 letni finančni minister te države. Oba sta gospodarska in finančna strokovnjaka in tvorca nemškega gospodarskega procvita po drugi svetovni vojni. Etzel je Adenauerjev favorit, ker je tudi on zagovornik nepopustljive politike do sovjetov. Erharda smatrajo pa za po-skuševalca, za človeka, ki je pripravljen vnesti v zahodnonemško zunanjo politiko novo prožnost, zlasti kar tiče odnosov s sovjetskim blokom.
Dve zaslombi
Erhard je sedaj obenem tudi podpredsednik vlade ter nadomešča Adenauerja, dokler bo ta na počitnicah. Za kandidaturo Etzela se skriva močna skupina parlamentarnih voditeljev in bančnikov, ki tudi že dolgo podpirajo Adenauerja. Erharda pa podpirajo vodje krščansko-demokratske stranke in njeno članstvo.
Če bo Etzel postal predsednik vlade, menijo, da se bo Zahodna Nemčija nagnila še bolj na desno, če bo Erhard zasedel predsedniški stolček, pa so mnenja, da bo nemško gospodarstvo ostalo na sredini, kakor je sedaj, zunanje politično pa da bo Zahodna Nemčija postala prožnejša.
Vsekakor pa namerava Adenauer kot
spešil neminovno smrt komunizma.
Pred neizbežno smrtjo komunizma pa bo človeštvo morda doživelo še novo nasprotje: da bo v prvih bojnih linijah, t. j. tam, kjer komunizma niso doživeli, ta pridobival na svoji udarnosti in ekspan-zivnosti. Lahko se zgodi, da se bo sovjetski imperializem razširil še na nova ozemlja in da bo uklenil v jarem komunizma še nove narode. Istočasno pa bo vedno bolj odmiral tam, kjer bodo do-raščale generacije vzgojene v komunističnih sistemih.
Tisti pa, ki bodo priče smrti komunizma, bodo priče nepopisnemu razdejanju v dušah in srcih onih, ki so ali bodo dopustili, da jih je vzgojil komunizem! Rodilo se bo spoznanje, da je komunizem v duhovnem razvoju napredka človeštva pomaknil kazalec zgodovine za več stoletij nazaj. ’
Frondizi na proslavi v Concepción del Uruguay
Predsednik dr. Frondizi je v soboto o-biskal mesto Concepción del Uruguay, kjer so bile velike slavnosti ob priliki 100 letnice župne cerkve, istočasno pa so prenesli v kripto te cerkve posmrtne o-stanke J. J. Urquize, prvega ustavnega predsednika republike.
Predsednik je je potoval na minono-scu “Drummond” v spremstvu še dveh vojnih enot. Prišel je v mesto ob 9.55. V pristanišču so ga pričakovali guvernerja provinc Entre Rios in Santa Fe ter vojaški, civilni in cerkveni dostojanstveniki. Župan mu je simbolično izročil mestne ključe, nato je pregledal častno četo. Po pregledu čet se je odpeljal do Colegia Nacional, kjer je počastil posmrtne ostanke J. J. Urquiza, ki so jih nato prepeljali na lafeti do župne cerkve. V cerkvi je imel nagovor župnik, nato pa je škof iz Gualeguaychu imel slovesni Tedeum. Po bogoslužnih opravilih so vojaki inženirske čete prenesli krsto v kripto, predsednik dr. Frondizi pa je položil venec. Po zaključku teh slovesnosti je dr. Frondizi v spremstvu obeh guvernerjev prisostvoval mimohodu čet, nato pa je odšel na ladjo “Drummond” na kosilo. Popoldne je ponovno počastil spomin Urquize. Ob 18 je sprejel v Colegio Histórico številne delegacije, ob 19 pa je prisostvoval cerkvenemu koncertu, ki ga je v župni cerkvi imel Slovenski pevski zbor Gallus. Po koncertu je bil na večerji, ki jo je pri-
pravil guvetner province Entre Rios, nato pa se je odpeljal v Buenos Aires.
Ob prihodu v Concepción del Uruguay je predsednik Frondizi, katerega je spremljala vsa víala, razen notranjega ministra dr. Vitola, imel pozdravni govor vsem prebivalcem. Počastil je spomin prvega ustavnega predsednika Argentine generala J. J. Urquiza, “ki je potegnil “sabljo iz nožnice v službi za svobodo naroda in za ustavno ureditev Argentine”.
Pri popoldanskih avdijencah je omenil tudi napore vlade za narodni gospodarski napredek. Dejal je, da je mora prebivalstvo biti pripravljeno na napore za dosego gospodarske uravnovešenosti. Samo s splošnim gospodarskim napredkom bo mogoče ponovno in do-konnčno izboljšati življensko raven prebivalstva.
Članom Srednješolske organizacije iz Concepción del LTruguay je glede zakona o privatnih univerzah izjavil, da je bilo nujno napraviti poskus in “da se bodo prav gotovo v kratkem videli rezultati”.
Pri večerji v navtičnem klubu je predsednik Frondizi izjavil, da bo država znala braniti neodvisnost z dostojanstvom in ne bo dopustila, da bi se ponovili dogodki, pri katerih so imeli prste mednarodni agitatorji. Vlada ne bo trpela tuje ideologije, ki “iz daljnih step moti mir v državi”.
Nehru z dvojnim obrazom
Tibetanski Dalai Lama je prišel v prvi direkten stik s predstavniki indijskega predsednika Nehruja v obmejnem indijskem mestu Bomdila, ko je končal enega svojih najtežjih potovanj po 2700 metrov visoki planoti Tovang. V Bomdili ga je pričakala velika množica budistov, ki se skušali približati svojemu kralju-bogu, da bi se dotaknili njegove obleke.* Mnogi so pobirali drevesno listje, ki je ležalo po tleh, na katero je stopil Dalai Lama. Vsem objektom, ki se jih je dotaknil Dalai Lama, pripisujejo budisti čudežno moč.
Medtem je Pančen Lama, komunistič-
predsednik republike obdržati v svojih rokah vse vodstvo države, «kakor ga je imel doslej, nekako tako, kakor si ga je priboril De Gaulle v Franciji. Adenauerjev vpliv bo čutiti v vseh pogledih v za-hodnonemškem in svetovnem dogajanju vse do njegove smrti.
ni rival Dalai Lama, prišel v Sian na poti v Peking, kamor so ga poklicali njegovi kitajski komunistični gospodarji. V Sianu je v govoru izjavil, da bo zatrl upor — kar pomeni, da upor še vedno traja — in da bo Tibet postal trden prijatelj komunistične Kitajske.
Indijski predsednik Nehru, ki se bori, da bi Indijo za vsako ceno obdržal sredi med obema svetovnima taboroma, je navezal stike tudi s Pančen Lamo. Menijo, da se bo z njim sestal 23. aprila.
Dva severna soseda Indije, Nepal in Butan, sta sporočila v Delhi, da smatrata, da se kitajski komunisti pripravljajo na vdor v obe državici in da bosta zato zaprosila Indijo za pomoč. Prav tako nameravata vladarja Nepala in Butana predlagati Indiji, da podpišejo med seboj obrambno pogodbo, po kateri bi morala vsaka podpisnica pogodbe priskočiti drugi na pomoč, če bi bila napadena od katere koli strani.
IZ TEDNA
Kubanski predsednik bradati Fidel
Castro, je v sredo prispel na enajst dnevni neuradni obisk v USA. Ameriška policija je mobilizirala mnogo svojih sil za zaščito tega gosta. Pričakujejo, da bo prebivalstvo uprizorilo demonstracije proti Castru na poti, ki ga bo peljala skozi Washington, New York, Princeton in Cambridge, kjer namerava tudi govoriti publiki.
Churchill bo v maju za tri dni obiskal v Washington!! Eisenhowerja, kot svojega starega vojnega tovariša.
Revolucionarji s Haiti so prisilili haitsko vojaško letalo, da je pristalo na Kubi, kjer se zbirajo njihove sile za nastop proti haitskejnu predsedniku Duvalieru. Vodi jih Dejoie, ki je bil poražen na volitvah leta 1957. Kakor skoro v vseh srednje in južnoameriških republikah, tako tudi v Haiti igra v notranji politiki vlogo osebno maščevanje politikov in ne njihova ideologija. Zato bo na Haiti ponovno prišlo do revolucije.
Japonski princ Akihito se je v soboto poročil s hčerko japonskega mlinarskega magnata, Močiko Šoda in tako prekinil 2619 let staro japonsko tradicijo, da v japonsko kraljevo familijo nima vstopa navadna japonska državljanka. Na poti skozi Tokio, kamor sta se podala novoporočenca v veliko navdušenje prebivalstva, je prišlo do incidenta, tudi prvič v japonski zgodovini, ko je namreč neki Japonec vrgel kamen proti mlademu paru in glasno protestiral proti “takšnemu razkazovanju običajnih ljudi, kakor sta Akihito in Mičiko.” Policija je nezadovoljneža zaprla.
Preteklo nedeljo, 12. t. m., so prenesli
V TEDEN
posmrtne ostanke sv. Pija X. iz Rima v baziliko sv. Marka v Benetkah.
Monarhistične stranke v Italiji, katere so doslej nastopale na volitvah vsaka zase, so se v nedeljo združile v novo stranko, ki se imenuje Italijanska demokratska stranka. Monarhistične stranke so v celoti dosegale na volitvah pet odstotkov sedežev v parlamentu.
Po letopisu OZN je bilo leta 1957 na vsem svetu 2.795 milijonov ljudi, napram 2.493 v letu 1959. Letni prirastek ljudstva na zemlji je 1.6%. V Aziji živi 56% vsega prebivalstva. Z ljudmi najbolj naseljena je Evropa, v njej je pa v zadnjem času tudi najnižji odstotek rojstev. V Jugoslaviji se je umrljivost povečala od 93.3 na 101%. Po istiji podatkih je bilo leta 1957 na svetu 335 milijonov radijskih aparatov, televizijskih sprejemnikov pa v istem času 64. milijonov. Od tega števila jih je bilo 50 milijonov samo v USA, 12.5% v Evropi,
700.000	v Južni Ameriki in prav toliko v Aziji.
Na Madžarskem so začeli hudo gonjo proti mlajšemu katoliškemu kleru in katoliško usmerjenemu dijaštvu zaradi “neposlušnosti komunističnemu režimu” Fi-lokomunistični “katoliški” list “Katoli-kus Szo” ostro napada katoliško dija-štvo, ker je odklonilo sodelovanje s komunistom naklonjen člani kat. klera.
Škotski protestanti se zelo razburjajo nad novicami, da bo princeza Margareta s kraljico materjo obiskala Rim in sedanjega papeža Janeza XXIII. Angleški dvor je novice o obisku kraljice matere in princeze Margarete pri papežu dne 22. aprila t. 1. sam potrdil.
Predsednik države čestita Gallusu
Gallusov koncert v Concepción del Uruguay
Slovenski pevski zbor “Gallus” je preteklo soboto, 11. t. m. zopet doživel eno svojih pevskih epopej pred argentinskim občinstvom, tokrat' s to razliko, da je nastopil pred najvišjimi predstavniki države in Cerkve, se pravi, pred predsednikom republike dr. A. Frondizijem in dvema škofoma, iz Paraná in iz Concepción del Uruguay.
Entreriansko mesto Concepción del Uruguay je v soboto, 11. t. m., kakor je obširno poročalo vse argentinsko časopisje, proslavljalo 100 letnico ustanovitve župnije Brezmadežnega Spočetja. Ob tej priliki so s slovesnimi ceremonijami ob navzočnosti preds. republike dr. A. Frondizija, obeh omenjenih škofov in drugih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov prenesli^ posmrtne ostanke grala. Urquize, prvega argentinskega ustavnega predsednika, ki je bil ubit leta 1870., v kripto v baziliki.
Slovesnosti se je poleg predsednika dr. A. Frondizija in obeh škofov udeležili ministri zvezne vlade dr. Luis R. Mac Kay, dr. Justo P. Villar, dr. David Blejer, grab Hector Solanas Pacheco, kontraadmiral Adolfo Estevez in dr. Bernardino Horne, guverner province Entre Rios dr. Raul Uranga, ministri provincijske vlade, narodni in provincij-ski poslanci in druge visoke osebnosti.
Za zaključek celodnevnih slovesnosti je bil povabljen v Concepción del Uruguay Slovenski pevski zbor “Gallus”, da da omenjenim odličnikom in drugemu občinstvu mesta cerkveni koncert v baziliki, napovedan za soboto, 11. t. m., ob sedmih zvečer.
Koncert
Ob napovedani uri so prispeli v baziliko preds. dr. A. Frondizi, oba škofa, guverner prov. Entre Rios, zvezni in provinci jski ministri in poslanci in drugi. V baziliki so dopustili zasesti samo vse klopi in sedeže, tako da se je morala velika množica meščanov zalo-voljiti s poslušanjem koncerta na trgu pred baziliko.
Zbor je nastopil pred glavnim oltarjem bazilike, ki je bil za to priliko zastrt. Program je obsegal, v prvem delu: Gallusove Missa super Mixolydium (Kyrie in Agnis Dei), Ecce quomodo moritur justus in Gavisi sunt diseipuli, Palestrinovo O vos omnes, Victoriovo Ave Maria, Bachovi Mir nach in Wie schön leuchtet der Morgenstern, Schubertovo Ave Maria in Schwabovo Zdrava Marija; v drugem delu Mozartovo Ave verum, Müllerjevo O Deus, ego amo te, Sattnerjevo Za Tvoj evharistični tron, Haydnovo Mariazellermesse (Kyrie in Gloria) ter Händlovo Allelujo iz oratorija Mesija.
Solisti so bili: Silvo Lipušček v Schubertovi Ave Maria, Nuša Kristanova v Schvabovi Zdrava Marija, Müllerjevi Q Deus, ego amo te in Haydnovi Gloria ter Roza Golobova v Sattnerjevi Za Tvoj evharistični tron.
Uspeh
Kakor je iz programa razvidno, je imel koncert dva dela. Prvi del je Gallus odpel brez orgelske spremljave, v drugem delu pa ga je z orgijami odlično spremljala Anka Savellijeva. Orgije so postavljene na desni strani velikega oltarja, pred katerim je Gallus pel, zroč proti publiki.
Bazilika je izredno akustična, tako da je Gallus mogel podati ves koncert s popolno ubranostjo glasov, pokazati vso svojo tehniko izvajanja in obvladati o-bokan prostor bazilike do skrajnega kotička. Kakor je bilo pričakovati, so občinstvo najbolj zajele Schubertova Ave Maria, Schwabova Zdrava Marija, v drugem delu pa Miillerjeva O Deus, ego amo te in Haydnova Gloria ter Sattner-jeva Za Tvoj evharistični tron in Hän-dlova Aleluja iz Mesije. Po baziliki je zlasti po omenjenih pesmih zašumelo med občinstvom, ki zaradi značaja kon-
KOROŠKA
Krščanska kulturna zveza je imela v Celovcu občni zbor. Pa niso napolnili velike dvorane samo delegati Katoliških prosvetnih društev in Farnih igralskih družin, ampak tudi ljubitelji slovenske besede in pesmi.
Za začetek je globaški pevski zbor zapel Prešernovo “Zdravljico” in ustvaril slavnostno razpoloženje. Sledila je deklamacija pesmi, ki jo je ravno za to priliko zložila Milka Hartmanova, Nato je pozdravil občinstvo predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. P. Za-blatnik in podal poročilo o delu. Njegovemu poročilu je sledilo poročilo tajnika prof. V. Inzka. Bavil se je podrobno s šolsko problematiko in drugimi kultur-
'certa ni moglo s ploskanjem dati duš-ka svojemu odobravanju.
Celotem program je bil tako pripravljen, da je zasegel umetno cerkveno pesem iz najznamenitejših slovenskih in tujih skladateljev. Gallus je v vsem zadovoljil poslušalce, ki so mu pozneje izražali vse priznanje za uspeh in za izredno podan program.
Pred začetkom koncerta je pevovodja krajevnega cerkvenega zbora podal publiki jedrnat curriculum vitae Gallusa. Ves koncert je prenašala radio Porteña po republiki naravnost iz bazilike. Tako zbor med petjem, predsednika dr. A. Frondizija in druge dostojanstvenike ter organistinjo Anko Savellijevo so filmali za TV in za tednike v kinematografskih dvoranah.
Dr. A. Frondizi čestita
Po končanem koncertu se je preds. dr. A. Frondizi približal k dirigentu dr. Juliju Savelliju, se z njim pred vso publiko rokoval in mu v priznanje dejal: “Le felicito, muy lindo”, (čestitam Vam, zelo lepo). Dr. Savelli se mu je zahvalil z besedami: “Gracias, Sr. Presidente.” Čestitali so dr. Savelliju za preds. dr. A. Frondizijem še oba škofa, ministri in drugi. Po odhodu pevcev izpred velikega oltarja, je občinstvo s preds. dr. A. Frondizijem na čelu zapustilo baziliko.
Gallus se je s tem koncertom ponovno predstavil argentinski javnosti kot najboljši slovenski pevski zbor v Argentini, ponovno afirmiral slovensko ime in opomnil s. svojo navzočnostjo javnost na razloge, zaradi katerih se je na tisoče Slovencev moralo po drugi svetovni vojni razkropiti iz domovine po svobodnem svetu.
Župnik bazilike Brezmadežnega Spočetja, č. g. D. Juan A. Fiorotto je nato povabil pevce na mrzel prigrizek in pijačo v župnijsko dvorano, kjer so vsi v prijaznem in veselem pomenku, ob slovenski pesmi Gallusa in argentinski pesmi krajevnega pevskega zbora prebili lep večer.
Na prigrizek je prišel tudi nadškof iz Paraná ter je v lepih besedah pozdravil delo Gallusa. Potrdil je, la je Gallus ta večer dal publiki izreden večer duhovnih užitkov, pevovodja krajevnega zbora pa je nato po kratkem nagovoru, v katerem je tudi potrjeval povezanost, u-branost in tehniko predvajanja Gallusa, izročil v imenu župnije Brezmadežnega Spočetja dr. Julija Savelliju spominsko listino z umetniško naslikano baziliko. Na listino so se podpisali preds. republike dr. A. Frondizi, oba škofa, vsi zvezni ministri, župnik in pevovodja in druge osebnosti mesta.
Iz Concepciona se je Gallus odpeljal prebiti noč v Plaza Hotel v 32 km. oddaljeno mestece Colón ob reki Uruguay, kjer so pevce čakale lepo opremljene sobe. še pred koncertom, se pravi, takoj po prihodu v Concepción, se je ženski del zbora odpeljal na osVežitev v bližnji nunski samostan, može in fante pa so meščanske družine razvozile vsaka v svoj dom na prvi odpočitek.
Odhod
V nedeljo popoldne se je Gallus skupno udeležil pontifikalne maše v baziliki ob desetih dopoldne, odšel opoldne na pripravljeno kosilo v hotel Ysandú, kjer mu je župnik č. g. Fiorotto želel še na-daljnih uspehov, poudarjal ponovno zbo-rovo izredno podajanje in zatrjeval, da bo krajevni pevski zbor na lepem zgledu Gallusa skušal graditi svojo bodočnost, dasi, kakor je trdil g. župnik, je gotovo ne bo mogel zgraditi do take popolnosti, kakor je to storil Gallus. Po kosilu so odbrzeli proti Buenos Airesu ob navdušenem pozdravljanju prireditvene komisije in drugih meščanov, ki so bili takrat na trgu pred baziliko.
'* * *
Potovanje tja...
Potovanje z omnibusom vojaške Viso-
nimi vprašanji v zvezi s členom 7. Dejal je, da koroški Slovenci ne smejo čakati na pomoč od drugod, ampak je rešitev v samopomoči. Tega so se Korošci zavedali že pretekla desetletja. Sledilo je še blagajnikovo poročilo.
Prisotni so nato dali zaupnico odboru in izvolili odbor, v katerem so dr. P. Zablatnik, predsednik; Janko Tolma-jer in Janko Olip, podpredsednika, dr. V. Inzko, tajnik, namestnik V. Zaletel; A. Gregovič, blagajnik; in odbornika M. Hartmanova in M. Baumgartner.
Na popoldanskem programu so nastopili člani Kat. prosv. društva iz Globasnice. Najprej so odpeli šopek narodnih pesmi rojaka Lesičjaka, nato pa uprizorili igro “Zlatorog”. Gledalci so bili nad vse zadovoljni z nastopom Globašanov.
ke tehnične šole, pod nadzorstvom argentinskega podčastnika, je bilo svojevrstno in zanimivo na obe strani. Preza-nimiva je bila (dvakratna vožnja z bro-dovi čez rokava in prelive široke in ob bregovih bujno, s tropskim restlinstvom zaraščene velereke Paraná, daje čez brezštevilne griče in mimo neštetih močvirij proti mestecu Gualeguaychú, od tam haprej pa preko lepo valovitega področja, ki spominja na dolenjske griče, vsega zaraščenega s pomarančnimi in limonimi nasadi, posutega s kravami, ovcami in konji, mimo redkih estancij in čaker, čez mnoge mostove napete preko rečic in močvirij, v Concepción del Uruguay. Med vožnjo je bilo zanimivo opazovati čaplje, ki so iskale žabe v močvirjih, štorklje, ki so se dvigale v zrak pred brnenjem z omnibusa, noje, ki 'so pasli svoje mladiče, srake, postovke in drugo perjad. Deseturna vožnja — na brodovih in čez 25 km dolgi otok v delti so minile tri ure — je bila resnično tako zanimiva, obenem pa vesela, polna smeha in dovtipov, da je ni bilo težko prenesti.
.. .in nazaj
Nazaj grede pa je v popoldanskih lirah pokrajino zajela silovita nevihta, lilo je kot iz škafa, s strahovitim viharjem. Avtobusu je zletel kamen izpod zadnjega kolesa in predrl gorilni tank, 'tako da je gorivo začelo curljati po cesti. Zato je moral šofer' avto večkrat ustavljati, orhajevati motor, tako da je prispel za deset minut prepozno za zadnji prevoz z brodom čez Paraná v Zarate. Hočeš nočeš, se je moral ves zbor
“Sem 'pevec in peti Mi vse je na sveti Zakaj bi ne pel?-.
Ta prekipevajočega veselja polni mot-to, nas je pozdravil s programov Cerkvenega pevskega zbora, izdanega ob desetletnici obstoja. Zbor je proslavil ta slavnostni praznik s pevsko-glasbenim nastopom zadnjo soboto in nedeljo v ra-moški cerkveni dvorani.
Več društev in združenj je bilo ustanovljenih po našem prihodu v to novo deželo. Od teh jih je le nekaj preživelo desetletje, druga so se pretopila v nova združenja z istim/ali sorodnim ciljem, nekaj jih je tudi jiimolknilo. Tem bolj se veselimo, če moremo proslavljati take vesele obletnice, ki jih naša društva dosegajo, saj so priča požrtvovalnosti, nesebičnosti in razumevanja skupnega dela. Pa še: pričajo o visokem poslanstvu naše slovenske kulture v tujini.
Težko si je prav predstavljati, koliko nesebičnega dela in odpovedi je združenega v življenju pevskega zbora v de-stih letih: brez števila pevskih vaj, žrtvovane ure počitka, ki bi ga po dnevnem delu člani zbora potrebovali, dolge in s stroški zvezane poti. ¡Še posebej pa delo dirigenta, ki pripravlja program, ga izbira, prepisuje, študira, prihaja prvi in odhaja zadnji od vaj.
V vsem tem delu je malo prijetnosti, nič donosnosti, veliko pa žrtev in trdega dela. Vendar mnogi vztrajajo! Nagiblje jih k temu velika sila do ustvar-javanja lepega in sladko občutje, ki navdaja človeka po dovršitvi plemenitih del. Zato je pravično, da vsem, ki so pripomogli do te desete obletnice našega Ra-moškega pevskega zbora, čestitamo in jim želimo srečno delo tudi v prihodnjih letih. (Mimogrede: le šest članov je vseh deset let vzdržalo: gdč. V. Kokalj in M. Javoršek, ge. M, Glavan in P. Kokalj ter gg. T. Javoršek in I. Starič).
Zborovo slavje je pričel njegov predsednik, g. Jereb, s pozdravom in zahvalo za naklonjenost navzočemu ramoške-mu župniku, direktorju g. Oreharju, predsedniku Društva Slovencev, g. Horvatu in z zahvalo vsem, ki so se zbrali in tudi vsa dosedanja leta s prijaznostjo spremljali zborovo delo. Omenil je tu-
ki mu je vztrajno in neumorno sledil sedanji, g. čamernik.
želel je spregovoriti tudi ramoški župnik, g. M. Bažan. Ker tega že v našem jeziku ni mogel, je izrazil svojo ljubezen do slovenske skupnosti, kajti “el corazón es el lenguaje de todos nosotros”. Potem je obžaloval, da tako vzorni skupnosti, ki je v vsakem primeru vzgled tudi njegovim domačim vernikom, tako v verskem kakor društvenem življenju, medsebojni povezanosti in požrtvovalnosti v delu za skupno dobro, ne more nuditi več. Izrazil je najvišje zadovoljstvo nad delom naše lokalne skupnosti in njenim sodelovanjem v skupnem življenju v njegovi župniji.
Duhovni vodja zbora, g. Kalan, je spomnil na trdo delo in žrtve v pevski
udati v usodo čakanja v pristanišču Constanza naslednjih dvanast ur, se pravi od šestih zvečer do ponedeljka zjutraj do šestih, ko je odplul prvi brod. Nekateri so se spravili spat v omnibus, drugi so se “zabili” v edino gostilno, tipično podeželsko, zakajeno, pajčevina-sto, polno komarjev, velikih kakor muhe, toda z za kakršno koli pesem navdušenimi lastniki, tako da je noč minila v veselem razpoložanju. V gostilni se je našla stara klavirska harmonika, razglašena kitara, ki jo je vešči ded, oče gostilničarjeve žene, uglasil in zadoneli sta muzika in pesem skozi zaprašena okna v noč. Zunaj je muziciral večsto članski zbor žab po močvirjih ob roki, čez široko Paraná in po ravnini pa je odmevala slovenska in tuja pesem. Gostilničar je presenetil pevce z igranjem na običajno žago, iz katere je privabil doneče tone iz melodij Mozarta, Smetane, Schuberta in drugih. Spremljal je tudi slovensko pesem, ta z žago, stari ded pa s kitaro, da je bilo veselje poslušati.
Gallus se je nato v ponedeljek zjutraj odpeljal s prvim brodom čez reko do Zarate, od tam pa po suhem v Buenos Aires, kamor je prispel opoldne.
* * ★
Gallus si je priboril nov uspeh in dobil nov sloves, tokrat v bogati provinci Entre Rios, pa preko radia po vsej državi in zaradi navzočnosti preds. države in drugih dostojanstvenikov tudi v samem Capitalu, kjer je središče njegovega delovanja.
F. P.
'skupnosti, čestital vsem članom in jih bodril v vztrajnosti.
To je bil prvi del, tisti, ki je vtisnil pečat zborovi desetletnici. Deset let, kar so nam govorile tudi letnice nad odrom: 1949—1959 — ovenčane s slovensko in argentinsko zastavo.
* * *
Drugi del je obsegal program pesmi, s katerim sta nastopila mešani in ženski zbor, ter glasbeno enodejanko Vasovalci. Je to tretja spevoigra, ki nam jo je zbor pripravil (Srce in denar, Snubači, Vrag in čevljar).
Mešani zbor je odpel Medvedovo Nazaj v planinski raj, Izseljence, ki jo je skomponiral zborov dirigent, g. čamernik, Železnikovo Jutro ter Vodopivčevo Ves dan je pri oknu. Ženski zbor pa se je predstavil z Vodopivčevo Stara mati, Čamernikovo Nocoj se mi je sanjalo in Geržiničevo Kaj mi pravi ptiček ta. Tako so tri kompozicije pripadale med nami živečima avtorjema. Ženski zbor je žel več priznanja od mešanega, pokazal več zlitosti in čistoče (Nocoj se mi je sanjalo), dasi so tudi trda mesta Izseljencev zahtevala od mešanega zbora preizkus njegove zmožnosti.
Slovenska šola iz Ramos Mejia je zboru in dirigentu po svojih treh malih članih čestitala in mu izročila šopek.
Vasovalci so opereta-šaloigra v enem dejanju. Besedilo je sestavila iz narodnih pesmi pisateljica Ljuba Prener, muziko pa Janko Gregorc. Obsega koš prijetnih liričnih pesmi, ki jih pojo fantje na vasi. Pravim, da je bila to lepa reminiscenca starejšim na mlada leta v domovini, mlajšim pa košček tistega življenja, ki jim je tu v tujini med mestnim vrvežem in njegovi naglici odvzeto. Tako so fantje doma na večer kljub trudnemu dnevu zavili na vas in v pomladnih in poletnih dneh prilili vaški romantiki svoj dalež: “rekli so” marsikatero teh lepih pesmi. Škoda, da nekaterih niso zapeli dvoje ali troje kitic. . .
V Vasovalcu so nastopili: ga. čamer-nikova v vlogi matere France, ki je pela z mehkih altom (predvsem: Ah, mladost ti moja...); gdč. T. Glavanova kot prijetna hčerka Marička, gdč. V. Koka-ljeva kot druga hčerka Angelca, g. Starič v vlogi očeta Gašperja, g. F. Miklavc kot sin Jaka in g. Tomazin v vlogi Jurija. Če upoštevamo, da je oba dni vreme bilo s svojo preobilo vlago naravnost sovražno pevcem, so kljub temu odpeli nekatere dele s prijetnim zanosom (Angelca: Srce je žalostno, Jaka: Čakaj ti deklica in Jurij: Jaz sem eno dekle imel). Bilo je tudi nekaj intonanč-nih in ritmičnih spodrsljajev: s tehnično popravo partiture bi jih bilo možno preprečiti. šestčlanski orkester je zadovoljivo spremljal pevce.
Dirigiral je g. čamernik, režirala ga. Blejčeva in sceno oskrbel g. Vresnik. Dvorana je bila oba večera polna, dobro upanje naše letošnje kulturne sezone, ki jo je ta večer pričel.
Pripominjam, da je bil nedeljski večer neprimerno boljši od sobotnega.
-jkc
DESETLETNICA CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA V RAMOS MEJIA
ARGENTINA
Zadnji izgredi in njih ozadje. V prejšnji številki smo poročali, da je v zvezi z izgredi 3. aprila t. 1. vlada označila 5 diplomatov držav izza “železne zavese” za “personna non grata”. Vlada se je odločila za ta korak p0 skrbnem preučevanju dogodkov in je prišla do zaključkov, da so bili ti neredi dobro pripravljeni; aktivno pa so sodelovali pri tem 4 diplomati Sovjetske zveze in sicer N. A. Belous, V. J. Ivasov, K. Monakov in D. Diakonov, razen tega pa še romunski diplomat A. Marin. V torek /. t. m. je tiskovni šef zun. ministrstva sporočil novinarjem, da je víala označila N. Belousa za nezaželenega in da mora imenovani zapustiti Argentino v 48 urah. Za ostale pa niso postavili roka. Belous je zapustil Argentino 9. a-prila, ostali bodo odpotovali 24. aprila.
Uradna poročila so lakonična, zato pa je v dnevnem časopisju tem več komentarjev in informacij o podtalnem delovanju diplomatov izza zavese. “La Prensa” se je bavila tudi v uvodniku o tem. Piše, da bi morala vlada dati vsa pojasnila prebivalstvu, kajti ni mogoče zanikati podtalnega delovanja. Znaki za to pa niso samo v Argentini, ampak dogodki v Mehiki tudi kažejo na to, razen tega preiskuje položaj tudi urugvajska vlada. Dalje pravi, da je bilo v zgodovini mnogo izgonov diplomatov, toda zgolj zaradi špionaže. Slučaja v Mehiku in Argentini pa kažeta naravnost na vmešavanje v notranje zadeve, ki ima za cilj uničenje pravnega reda. Dnevnik “Co-íreo de la tarde” je prinašal mnogo podatkov o gibanju in podtalnem delovanju diplomatov. Tedniki se tudi ba-vijo v svojih člankih o odločitvi vlade, je pa njih mnenje različno, kakor je pač njih politična linija. Tako “Voz del Mayo” piše, da je vse skupaj samo vladna mahinacije, da bi preusmerila zanimanje prebivalstva. \
Poslanik ZSSR Kostilev je osebno izročil zun. ministru dr. Floritu noto. Besedilo še ni znano, je pa gotovo slično izjavi, ki jo se dal poslanik Kostilev no-vinarjern na tiskovni konferenci v soboto. Izjavil je, da se funkcionarji poslaništva niso nikoli pečali z dejanji, katere jim očita argentinska vlada. Zato ni po njegovim mnenju nobene osnove za mere, ki jih je podvzela argentinska vlada ter smatra te mere za nepri-jateljsko dejanje napram Sovjetski zvezi.
Notranji minister dr. Vitolo je prejšnji teden govoril prebivalstvu po radiu o političnem, socialnem in gospodarskem položaju ter pozval k notranjemu pomirjenju pod okriljem zakoma in svobode. Dejal je, da vlada želi konstruktivno kritiko in borbo proti korupciji. Pristavil je tudi, da vlada želi enotnost delavskih sindikatov, toda to enotnost ovirajo voditelji sindikatov, ki delajo iz strankarskih vidikov in ne v dobrobit delavstva. Glela izgredov 3, aprila je dejal, da ima vlada dokaze, da so jih izrabili v politične namene. Bili so po-■ drobno organizirali ne samo od lokalnih vodij, ampak je bilo vse tudi organizirano od zunaj. Prav zaradi tega je moralo zapustiti državo nekaj diplomatov. Vlada je podvzela ukrepe, da se to ne bo več ponovilo in bo v bodoče v kali zatrla vsak poskus motenja javnega reda in notranjega miru: preprečila pa bo tudi vsako zunanje vplivanje. Vlada bo vse storila, da bo uspel gospodarski načrt. Potrebno pa je sodelovanje vseh, da se doseže cilj: dvig Argentine na gospodarskem polju.
Stavkovna gibanja v državi so precej pogosta. Prejšnji teden so stavkali u-službenci pristaniških vlačilcev, kar je precej oviralo delo v pristanišču, toda potniške ladje so kljub temu prihajale in odhajale. V Rosariu stavkajo mestni uslužbenci že en mesec; v Avellanedi pa se prav tako mestni uslužbenci stopili v stavko za nedoločen čas.
Prinašamo tudi pregled stavkovnih gibanj v Buenos Airesu v začetku tega tedna: Bančni uradniki so stavkali v torek; če do četrka ne bo rešeno vprašanje, bodo šli v stavko za nedoločen čas. Stavkajo pa uslužbenci Frigorífico Nacional in člani Sindikata mehanikov; v pripravi za stavko so: Sindikat prodajalcev časopisov; v pripravnem stanju za stavbenih delavcev, delavci kavčuka, gostinsko osebje, telegrafisti, lesni de-pa: Zveza metalurgičnih delavcev, Zve-lavci, civilno državno osebje, telefonisti in civilno osebje Oboroženih sil. Razen tega je tudi Organizacija “62” sindikatov proglasila pripravno stanje. Združenje grafičarjev je sklenilo delati po “normi”. Zahteva povišanje 900,-— pesov, dočim so lastniki ponudili samo 400.— poviška.
/Ilcvice iz Sfantenye*-
Izjava Mihe Marinka, komunističnega predsednika v Sloveniji, inozemskim časnikarjem v Ljubljani da “slovenska narodna manjšina v Italiji ne srečuje problemov, ki bi obrnili nase pozornost jugoslovanske oblasti” ni smela biti objav-vljena v nobenem slovenskem listu in tudi v nobenem drugem listu ne na Hrvat-kem ali v Srbiji. Komunistični Miha je sprevidel, da se je “zaletel” in je dal hitro nalog cenzuri, da ta izjava ni bila nikjer objavljena. V Sloveniji so listi objavili samo sliko s sprejema inozemskih časnikarjev. Ljudje so pa zanjo doma vseeno zvedeli, ker jo je oddajala tudi tržaška radijska postaja. Povsod je vzbudila ogorčenje.
V Sloveniji so nedavno izšle tri pesniške zbirke. Veno Taufer je v samozaložbi izdal svojo prvo pesniško zbirko “Svinčene zvezde”, v založbi Obzorja v Mariboru sta pa izšli pesniški zbirki Cirila Zlobca “Ljubezen” in Slavka Juga “Dobro sonce”.
Rektor Akademije za glasbo Julij Betetto in pianist prof. Anton Trost sta za zasluge za glasbeno kulturo dobila diplomi častnega članstva Zveze glasbenih umetnikov Jugoslavije. Odlikovanje jima je izročil prof. Karol Rupel, predsednik Društva glasbenih umetnikov v Sloveniji.
Prof. Franko Baš spada med zelo delavne muzeologe. V času službovanja v Mariboru je uredil tamošnji Pokrajinski muzej, v Ptuju je uredil tamošnji muzej in dal dokončno obliko ptujskemu gra-
du, v Ljubljani je pa njegovo delo Tehniški muzej, v katerem je tudi ravnatelj. Njegovo delo je, muzej za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v Bistri. Dal je tudi pobude za ureditev krajevne tehniške zgodovine v Kropi, Idriji, Železnikih, Kamniku, Ravnah in drugod. V Ljubljani je nedavno slavil 60 letnico svojega življenja.
Komunisti v Sloveniji hočejo tudi iz ciganov napraviti prave komuniste. V njihovem naselju v predmestju Murske Sobote so ustanovili zanje krajevni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ti cigani imajo tudi svoj nogometni klub, ki je menda edini ciganski nogometni klub v državi. Poročevalec v listu navaja, da s cigansko mladino še nekako gre in se uči tudi kakih obrti, s starimi cigani pa so vsi poizkusi, da bi jih pripravili na stalnejšo naselitev in urejeno življenje v kraju, ostali brez uspeha.
Delavski oder v Ljubljani je razpisal natečaj za izvirno slovensko dramsko delo. V natečaj je bilo predlaganih 64 del. Nagrajena so bila naslednja: Komedija “Dobrodošla-, Miss Agata” Vlada Novaka, nameščenca iz Vevč; satira “Manev- i ri” — avtor ni poslal osebnih podatkov; I satira “Na semnju človeških čednosti” J. Novaka, prof. v Slov. Bistrici; drama “Postaja ob veliki cesti” Ignaca Kamenika, prof. v Bistrici, ljudska igra “Jirga Butolen, direktor” Manice Lobni-kove, učiteljice v Ajdovščini ter Marin-čeva igra iz sodobnega življenja “Muza na mansardi”.
III. SLOVENSKI ŠPORTNI DNEVI
Velika presenečenja v šahu
Kot je bilo napovadano, se je v soboto pričelo tekmovanje v šahu. Igralci Mladinskega Doma iz Don Bosca, Našega Doma iz San Justa, SFZ iz Morona in slov. skupnosti iz okraja San Martin, so se zvečer ob 19h zbrali v prostorih kluba “Circulo de ajedrez de San Martin”, kjer so se odigrale šah. tekme tretjih slovenskih športnih dni v Argentini.
Kdorkoli je pred pričetkom delal in predvideval razvoj posameznih tekem, se je bridko zmotil. Najprej je San Martin nekoliko razočaral. Vsi so pričakovali, ■da je najresnejši kandidat za prva mesta, ker se je govorilo o močnih igralcih, ki do sedaj še niso nastopali, in jih nihče zaradi tega ni poznal. Od štirih tekem z. Našim domom pa je dobil le 1/2 točke. Nihče pa ni mislil na izid med morončani in donboskovci. Kmalu je Mo-
1 pa je bila prekinjena, za katero donboskovci ponujajo remij.
V	drugem kolu je San Martin dosegel boljši uspeh. Izenačil je z Mladinskim domom 2 : 2. SFZ —• Moron pa je klonil pred Našim domom z rezultatom 1 1/2 : 2 1/2.
V	nedeljo popoldne se je tekmovanje nadaljevalo v Našem domu v San Justo, s precejšnjo zamudo. San Martin je zopet padel 1 : 3 za SFZ — Moron. Eno igro je izgubil, ker ni bilo vseh štirih igralcev. SFZ — Lanus je odvzel Našemu domu 1/2 dragocene točke, izgubil pa je z Moronom 0 : 4. Kar nihče ni mogel verjeti, se je zgodilo v srečenju med Mladinskim domom in Našim domom. Sanjuščani so doživeli katastrofalen poraz 3 1/2 : 1/2 s čemer so izgubili možnost za prvo mesto. Razpredelnica jasno pokaže, kakšno je stanje in kakšni so iz.gledi za prvenstvo v šahu, ki bo odločeno prihodnjo soboto ob 19h
ron imel dobljeni dve igri, 1 izgubljeno,		v prostorih Mladinskega doma.			
	i d	izg	izč	točke	
Naš dom San	Justo 16 8	4	4	10	
Mladinski dom	12 6	4	1	6 1/2	1 prekinjena
San Martin	12 3	8	1	3 1/2	
SFZ — Lanus	8 —	7	1	1/2	
SFZ — Moron	16 10	4	1	10 1/2	1 prekinjena
Razvidno je,	da sta tako ostala resna	ločili	razvrstitev prvih		treh mest. Mo-
kandidata za prvaka v letošnjem tekmo-		rončani se pa		samo muzajo in prav pre-	
vanju SFZ —	Moron in Mladinski dom.	vidno	in tiho	(da jih ne	bi slišali v obeh
San Martin v zadnji tekmi z Lanusom ne more več vplivati na končen izid. Pač pa bodo Lanuščani s svojo igro od-
domovih) ponavljajo star in zelo poznan pregovor: “Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima”.
NOV SEVERNOAMERIŠKI umetni satelit
Severno-ameriško letalstvo je v ponedeljek izstrelilo s svojega oporišča Van-denberg v Kaliforniji, 270 km severno od mesta Los Angeles, raketo, ki je uspešno ponesla nov umeten satelit na pot okrog zemlje. Tridelna raketa je bila visoka kakor sedemnastropna hiša in dve uri po njenem odstrelu so strokovnjaki sporočili, da kroži 720 kilogramov težki satelit okrog zemlje v smeri sever — jug. Leta torej čez Severni in Južni tečaj. Satelit oddaja brezžične signale, ki so jih prav dobro sprejemali na Havajskem otočju, na Alaski in na oporišču Vandenberg. Njegova pot okrog zemlje je elipsasta. Ko se najbolj približa zemlji,' je oddaljen od zemeljske površine samo 255 kilometrov, najvišja točka njegove poti pa dosega višino 715 kilometrov. Ker satelit ne leta visoko, ne bo krožil okrog zemlje posebno dolgo, toda vsekakor dalj časa kot prva dva Sputnika. Za eno obkrožitev potrebuje 94 minut in dve desetinki, torej dobro poldrugo uro.
Novi satelit naj omogoči pomemben poskus, ki naj pokaže, ali je že mogoče izstreliti iz satelita posebno kapsulo, ki bi padala hitro nazaj na zemljo in sicer na določeno mesto, tako da bi jo bilo mogoče poiskati. To nameravajo doseči
takole: Prvih 24 ur njegovega kroženja bodo kar najbolj natančno z, vsemi sredstvi zasledovali njegovo pot. Sproti bodo računali z pomočjo elektronskih računskih strojev na podlagi dobljenih podatkov natančnejšo oznako njegove poti v naslednji rundi. S primerjavami računov in dejanskih ugotovitev bodo sproti zmanjševali napake, tako da upajo v 24 urah že imeti čisto točne podatke, kako leta okrog zemlje. Ko bo to ugotovljeno, bodo lahko v naprej izračunali, kdaj in kje bo letel nad zemljo čisto v vodoravni smeri. Na njegovi krožni poti o-krog zemlje sta samo dve taki točki in si ležita približno diametralno nasproti. V trenotku, ko bo letel skozi eno od teh dveh točk, bodo z brezžičnim signalom, ki ga mu bodo poslali, izstrelili iz njega posebno kapsulo tako, da se bo hitrost kapsule na poletu okrog zemlje zmanjšala v dobri minuti vsaj za 4000 metrov na sekundo. Med tem, ko bo satelit brzel naprej okrog zemlje s približno 8000 m na sekundo, bo kapsula imela le še kakih 4000 m na sek. Zaradi tega bo hitro začela padati proti zemlji in izračunati se da, kam bo približno padla. Po načrtu naj bi padla nekam v Tihi ocean. Na v naprej določenem območju v Tihem oceanu bo krožilo celo
“Moda 1959” je bil naslov IV. sejmu konfekcije, modnih tkanin in usnjenih izdelkov, s katerim so v Ljubljani januarja meseca začeli domače in mednarodne sejme v Jugoslaviji.
Med Višnjo goro in Ivančno gorico so na Polževem zgradili novo postajno poslopje.
Delovni pogoji slovenskih železničarjev so zelo slabi. Tako bi n. pr. morali v Sloveniji nastaviti 10.000 ljudi več, da bi vsi železničarji lahko imeli 8urni delavnik. Zaradi nepravilnega razporejanja dopustov, lani ni moglo izkoristiti letnega odmora okoli 30% železničarjev, medtem, ko so morali nekateri železničarji delati tudi po 300 ur mesečno. Železničarji dalje nimajo zadostnega števila bivalnic odnosno prenočišč, med vožnjami. Kjer pa so, so slabo urejene. Slabo je urejena tudi “družbena prehrana”. Pomanjkanje stanovanj med železničarji je tudi občutno, saj jih je kar 7000 brez stanovanj. številnih nesreč med železničarji je kriva slaba razsvetljava ponoči na raznih postajah, 24.000 bolniških primerov in 312.782 izgubljenih delovnih dni pa kaže na nezadostno zdravstveno zaščito. Vse to so ugotovili železničarji na svojem sestanku v Ljubljani.
Mariborska tovarna pohištva namerava na Pobrežju zgaditi novo tovarni--V novih prostorih bo tovarna pohištva ško poslopje na površini 7.000 kv. m. lahko dvignila svojo zmogljivost od
11.500	na 24.000 kuhinjskih garnitur letno. Te izvažajo tudi v inozemstvo, zlasti na Madžarsko. Letos jih bodo poslali tja 2.000.
Na Dolenjskem mislijo preorati in zboljšati malo donosno zemljo in tkzv. steljnike, katerih je v Beli krajini o-koli 2.500 hektarjev, v novomeškem o-kraju je pa okoli 4.000 hektarjev zemljišč, za katero sodijo, da bi jin bilo mogoče izboljšati. Ljubljanski list poroča, da je bilo “nešteto sestankov in razgovorov s prizadetimi take zemlje, bilo je obilo dokazovanja in prepričevanja, vendar zastonj. Stari način obdelovanja zemlje je pri večini lastnikov neplodnih površin tako zakoreninjen, da ga nobeno dokazovanje in prepričevanje ne o-maje.” List v svojem poročilu nadalje pravi, da so “posamezniki, ki bi dali zemljo v najem za 10 let, drugi del lastnikov bi dal le košček, te zemlje tretji del pa kategorično zavrača vsak pameten razgovor o tem vprašanju.” List dočno pove, da do konca julija ni bila sklenjena z zatrugami še nobena pogodba za rigolanje, čronomeljski občinski odbor je na predlog tamošnjega kmetijskega sveta izdal odločbe o obvezni izboljšavi vseh zemeljskih površin, ki so določene za kultiviranje. Proti tistim, ki bi v določenem času ne sklenili pogodbe za rigolanje dosedanjih neobdelanih ali nedonosnih površin ali drugače zadostili predpisom zakona o racionalnem izkoriščanju zemlje, bodo njegovo parcelo dodelili v najem Kmetijski proizvajalni zvezi. Lastniku zemlje nameravajo v takem primeru plačevati najemnino na osnovi sedanjega donosa. Na ta način misli sedanja komunistična oblast pritisniti na kmete, da bi na eni strani zvišali pridelek na že obdelanih zemljiščih, odnosno, da bi obdelali vso svojo razpoložljivo zemljo, t. j. tudi steljnike.
brodovje ameriških tovornih letal tipa C-119, ki bodo s posebnimi napravami skušala prestreči kapsulo, če jo bodo seveda videla. Ko bo kapsula v svojem padcu na zemljo padla že v nižje zračne plasti, bo sprožila iz sebe posebno padalo, ki bo zavrlo hitrost njenega padanja. Hkrati pa bo padalo zaradi svoje velikosti olajšalo iskanje kapsule. Verjetnost, da bi se vse to že pri prvem poskusu v celoti posrečilo, je kakor 1 : 1000.
Američani nameravajo s tem poskusom, napraviti vajo, kako bi v prihodnje kdaj poslali s satelitom na pot okrog zemlje opice, ki bi jih žive dobili nazaj. V nekoliko bolj daljni bodočnosti bi pa tako pot tudi poskusil človek.
Prav tako v ponedeljek je, izstrelilo ameriško letalstvo z rtiča Cañaveral raketo Vanguard, ki je na svoji konici nosila kar dva' satelita. En satelit je bil opremljen z merilnimi instrumenti, drugi pa je bil le velik zložen balon iz plastičnega materiala, ki bi se potem, ko bi satelit dosegal »krožno pot, avtomatično napihnil, tako da bi ga bilo mnogo laže opazovati. Na žalost je v redu delovala le prva stopnja rakete, druga pa se sploh ni vžgala. Raketo so ali z brezžičnim signalom; razstrelili v zraku, ali pa so samo počakali, da. je strmoglavila v morje.
DINKO BERTONCELJ, REŠEVALEC IN PONESREČENEC
Poročali smo že svoj čas, da se.je naš rojak g. Dinko Bertoncelj srečno vrnil po dveh letih z Antartike. Po krajšem bivanju v Buenos Airesu je odpotoval v Bariloche, kjer je hotel v jeseni obiskati se čim več vršacov, po katerih se mu je tolikokrat tožilo na antarktičnih ledenih poljanah. Žal pa ga je kmalu po prihodu v Bariloche zadela huda nesreča, o kateri je pisalo tudi tukajšnje časopisje. Iz pisem raznih njegovih prijateljev in iz časopisov posnemamo naslednje:
Ob koncu svojega dopusta v Barilo-chah se je odločil režiser gledališča Colon v Buenos Airesu Otto Erhardt, da bo naredil še izlet z vzpenjačo na Ca-tedral. Ko je istopil iz vzpenjače, je hotel iti proti koči, ki je kakih 300 m naprej od koče in dokaj više. Ubral jo je kar po svoje in zašel. Popolnoma je zgubil smer ter zašel končno na rem je hotel priti kar v dolino. Pobočje je postajalo vedno strmejše, tako da je parkrat spodrsnil, se opraskal in malo potolkel. Začelo se je mračiti, ko je obtičal sredi pobočja. Ker se je režiser še-isti dan nameraval odpeljati z letalom nazaj v Buenos Aires, so hito opazili, da ga ni in “Club Andino Bariloche” je takoj začel sestavljati reševalne odprave, ki naj bi ga šle iskat. Domnevali so nesrečo. V eni teh odprav je bil tudi Dinko Bertoncelj. V poznem mraku je Dinko našel na kamnih prve krvave sledi. Tem znakom je sledil, ko pa je padla trda noč, on in njegova skupina niso mogli več nadaljevali z iskanjem. Prenočili so kar na mestu v spalnih vrečah.
K sreči noč ni bila posebno mrzla, zato je režiser precej potolčen in truden prenočil sede v strmem pobočju pod prvimi drevesi, ki so tam rasla. Sredi noči ga je seveda tresel mraz in kljub
SLOVENCI V
Poročila sta se v soboto dne 4. aprila v župni cerkvi v San Justo mizarski mojster g. Feliks Oblak in gospodična Marica Draksler. Za priči sta bila ženinov brat Ciril Oblak in nevestin brat Jože Draksler. Poročne obrede je opravil g. Janko Mernik. Poročno slavje pa je bilo v prostorih “Našega doma” v San Justo. Novoporočencema iskreno čestitamo.
EZEIZA
Če pregledujemo številke “Svobodne Slovenije” iz prejšnjih let, bomo našli, da se je prej veliko več pisalo v ta naš list o življenju in dogodkih v raznih naših slovenskih naseljih oziroma “ba-rrios”^ kjer žive Slovenci. Mislim, da imam prav, Če trdim, da smo ta poročila vsi rali brali, kajti vsakdo izmed nas ima mnogo poznanih in prijateljev še iz časa življenja v taboriščih. Vse nas zanima, kako gre temu ali onemu in kako se kaj udejstvujemo. Zato je škoda, da se naši ljudje tako poredko oglašajo z dopisi v “Svobodni Sloveniji”. Okoraj-žite se, dragi rojaki, kot smo se n. pr. mi z Ezeize, ko Vam sporočamo:
Tukaj na Ezeizi nas. živi okrog 45 Slovencev. Nekateri smo zaposleni v državnih ali zasebnih službah, drugi imajo razna podjetja kot n. pr. mizarstvo, prevozništvo, trgovino itd.; nekateri grade hiše “na svoje”. Smo se že nekako vživeli v to okolje. Po nedeljski maši se zmeraj zberemo in se kaj pogovorimo. Včasih tudi v cerkvi slovensko zapojemo, ker je posebno všeč tuk. župniku g. Severu Babuggio, ki je velik prijatelj Slovencev. Umevno je, da včasih nalijemo tudi kozarce in jih izpraznimo na razna “zdravja”, da se ne pozabijo lepe stare navade.
Sicer pa nam pride vest izprašat za vsake večje praznike g. direktor Ore-har, ki ima potem pri Janezu še po navadi takozvane “male duhovne vaje”.
Pobemben dogodek v zadnjem česu je bil zlasti ta, da je novi škof iz Lomas de Zamora našo obsežno faro Ezeiza razdelil na dva dela in je tako nastala nova fara “Tristan Suarez” z približno 6 tisoč dušami. Kraj, po katerem se fara imenuje je od nas oddaljen 4 km. Kar pa je za nas važno in veselo je to, da je bil na to faro imenovan naš rojak g. Novak Štefan, dosedanji kaplan v mestu Banfield.
Že na Vel. soboto je imel na skrbi blagoslovitev velikonošnih jelil, ki bilo pri g. Melharčiču. zdaj pa nam je obljubil, da, že v soboto 11. t. m. prične poučevati tukajšnje slovenske otroke 12 po številu v krščanskem nauku. Pozneje bomo videli, kaj bo tudi s slov. šolskim tečajem. G. župnik iz Ezeize je radevolja dal v uporabo cerkveno dvo-
Vsak teden ena
TAKIH PRIJATELJEV ...
Takih prijateljev
veliko pač ni,
da bi odkritosrčni bili.
Nekaj se kaže, nekaj pa laže,
kdor mu verjame, temu gorje.
Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca, ene krvi.
Vince pijemo, pesmi pojeim^, trčimo, da zadoni.
65 letom je imel zadosti volje in moči, da je vstal in se začel prestopati sem in tja, ker se je bal, da bi zmrznil.
Dinkova skupina je v ranem jutru takoj začela z iskanjem ponesrečenca in ga je po dveh urah tudi našla. Z doline so prihajali na pomoč vojaki, toda kljub vsemu temu sta morala dva od reševalne skupine podpirati obnemoglega režiserja na poti v dolino. Pot je trajala polnih pet ur in na koncu so režiserja posadili na konja, ki ga je po eni uri privedel do avtomobila, ki je po nesre-čenca takoj odpeljal v bariloško bolnišnico.
Tukajšnji časopis “Arg. Tageblatt” piše ob koncu tega poročila dobesedno takole: “Erhardta pa je našel znameniti gornik Dinko Bertoncelj, ki je bil v Himalaji in na Antarktiki. Tega so pol drugo uro po Erhardtovem sprejemu v bolnišnico, prav tako pripeljali v bal-nišnico. Bertoncelj se je namreč na ba-riloški glavni gesti zaletel z motornim kolesom v konja, ki ga je jezdil pijan Čilenec in si pri padcu zlomil v tegnu — štiri mesece v mavcu!”
Našemu rojaku g. Dinku Bertonclu želimo, da bi čim prej okreval!
ARGENTINI
rano. Torej začrtek je relo dober, upamo, da bodo tudi uspehi.
Gospoda Novaka je prišel predstaviti na novo faro sam škof, msg. Schell iz Lomas de Zamora, ki je v lepi in prijazni cerkvici v Tristan Suarezu imel nagovor, kjer je zlasti poudaril veliko srečo tega kraja, da je v tej dobi pomanjkanja duhovnikov dobil g. Novaka za svojega duhovnika in župnika. Po sv. maši ob priliki prigrizka, smo bi li škofu predstavljeni tudi Slovenci z Ezeize, s katerimi se je prisrčno rokoval in želel vsem obilo sreče.
Mi Slovenci iz Ezeize g. Novaku iskreno častitamo k imenovanju, mu želimo mnogo uspehov v novi službi in se tudi zahvaljujemo že naprej za njegovo sodelovanje pri “naši” stvari.
• • k •. .i.
CARAPACHAY
Sestanek Društva Slovencev. V nedeljo 12. aprila je sklical krajevni odbor Društva Slovencev v Floridi sestanek, namenjen vsem Slovencem v Carapacha-ju in okolici, kjer se je v zadnjih letih naselilo večje število Slovencev. Ob pol enajsti uri je v kapeli, ki jo v glavnem oskrbujejo Slovenci, daroval sv. mašo č. g. Avguštin Albin, ki je imel po e-vangeliju lep govor.
Po maši se je v cerkveni dvorani vršil sestanek krajevnega odbora Društva Slovencev, ki ga je vodil g. ravnatelj Ivan Prijatelj. Predaval je tajnik Društva Slovencev g. Rudolf Smersu o slovenski narodni zavesti ter je orisal nekaj velikih slovenski mož, ki so ponesli slovensko ime v široki svet in na katere smo lahko opravičeno ponosni. Po tem predavanju se je vršil razgovor o ustanovitvi slovenskega šolskega tečaja na Carapachaju. Za ureditev vseh priprav za ta tečaj je bil izvoljen šolski svet, v katerem so gg. Žnidar, Aljančič in Pirc. Končno je bilo sklenjeno, da se bodo odslej vršili sestanki bolj pogosto in da se bo tudi uredila pogostejša slovenska služba božja v Carapachaju.
Čas je zlato!
Zato ga ne izgubljajte! Čimprej si nabavite dobro
MOTORNO KOLO
pri iLoJzetis Wovakii
Izključno zastopstvo BUMAR, SRL •
Avda de Mayo 302, T. E. 658-7083 Ramos Mejía •
TUDI MOŽNOST DOLGOROČNEGA PLAČEVANJA!
Kako se reče
Še nekaj pravnih izrazov
Prescripción — zastaranje, p. adquisitiva — priposestvovanje, personería jurídica — pravna osebnost, persona jurídica — pravna oseba, persona física (de existencia visible) — fizična oseba, poder — pooblastilo, poder especial — posebno pooblastilo, apoderado — pooblaščenec, poder general — generalno p„ legado — volilo, legat, legislación — zakonodaja, libro de nacimientos — rojstna matična knjiga, medio de prueba — dokazno sredstvo, matrimonio — zakon, zakonska zveza, skleniti zakonsko zve-to, adoptar — adoptirati, posvojiti, posinoviti, pohčeriti, hijo adoptivo — posvojeni otrok, posvojenec, adoptante — posvojitelj, instrumento público — javna listina, uradna listina, bienes gananciales — skupno premoženje (zakoncev), gravar — obremeniti, enajenar — do-svojiti, escritura pública — notarski akt, uradna listina (v obliki uradne listine), instrumento (escritura) privado — navadna listina, divorcio — razveza (zakonske zveze), razporoka, derecho civil — civilno pravo, državljansko p., d. común — obče (običajno) p., d. administrativo — upravno, administravno p., d. marítimo — pomorsko pravo, d. penal -— kazensko pravo, d. de familia — rodbinsko pravo, d. sucesorio — dedno p., d. de minería — rudarsko pravo, d. constitucional — ustavno p., d. comercial (mercantil) — trgov(in)sko p., boletín oficial — uradni list, pagaré — (lastna) menica, menica (na lastni ukaz), póliza de seguro — zavarovalna polica, demandante, acto — tožitelj, demandado — toženec, juicio — tožba, pravda.
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B U MAR S. E. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7063
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
SLOVENCI
KANADA — Toronto
'Življenje v cerkveni dvorani. Ni ver
večera, da dvorana ne bi bila zasedena. Nasprotno: dostikrat je težko vzpore-dlti v dvorani, na galeriji in v sobah cerkvene hiše vse sestanke, seje in razne vaje. Znamenje živahnega življenja. Navedli bomo samo kratko glavne prireditve koncem januarja in v februarju. Sem niso všteti redni sestanki organiza-zij in še manj pevske,. igralske in druge vaje:
■—24. januarja: družabni večer cerkvenega odbora. — 25. januarja: Baragova proslava. Kratka je bila in zgoščena. Poleg petja, deklamacije in polurnega barvnega filma o duhovniškem poklicu je bilo središče proslave predavanje ge. Helene Golobove, v katerem je predavateljica vzporejala Barago in našo emigracijo. — 31. januar: družabni večer ZSPB. — 1. februar: igra “V Ljubljano jo dajmo”. Prvič je nastopil Mladi dom z igro. Sodelavci so pokazali oboje: da so začetniki in da imajo dar ter veselje za igranje —	7. februar:
pustna zabava, ki jo je priredil cerkveni odbor, —i- 8. februar: družabno popol-
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Meddobje. Izšla je 3. številka IV. letnika revije Meddobje, ki jo izdaja Slovenska kulturna akcija in jo urejujeta Zorko Simčič in Ruda Jurčec. Vsebina: Misli Pasternaka o revoluciji v romanu Doktor Živago (Pavel Krajnik); Pisma (Milena šoukal); Kresnica (Rafko Ve-deb); Pred začetkom pisma, Goli jesen (Vinko Beličič); Tri pisma (Aurelius Augustinus — Fr. Ks. Lukman); Večerni pogovor (Valentin Humar); Novi sosedje (F. Frank Bukvič); Svoboda v demokraciji (Ivan Ahčin); Vlak v Barilo-če (Ruda Jurčec); Čas na tribuni: Čisto na robu (Vladimir Kos); črke, besede, misli: Dogajanje je skromno... (Ruda Jurčec); Knjige: Dve knjigi o ZDA (Robert Mazovec); Zapiski: Nekaj imen iz sodobne nemške književnosti (Alojzij Šuštar); Anketa o sodobni slovenski prozi (M. P.); Plečnik; Kulturni večeri Slovenske kulturne akcije v letu 1958; Izid nagradnega natečaja božične knjižne nagrade z& leto 1958. — Uprava je na Al-varado 350, Ramos Mejia; cena zvezku v Argentini 40.— pesov.
Športni odsek Našega doma v San Justo
HIPOLITO IRIGOYEN 2756
vabi vse na
DRUŽABNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 19. aprila s sledečim programom: dopoldne ob 10,00: nagradno tekmovanje kegljačev;
12,30: kosilo
popoldne ob 14,30: vlečenje vrvi in tekma mladincev v odbojki. Sledi prosta zabava s plesom. Sodeluje orkester Moulin Rouge.
PO SVETU
dne prosvetnega društva “Baraga”. Nov način družabnih prireditev, ki ga je začel uvajati Mladi dom, dokazuje, da ni samo ples in pijača njih program. Kratki prizori, petje, folklora ustvarjajo vse lepše razpoloženje in kar je morda še važnejše: domačnost. — 15. februar: članski sestanek prosvetnega društva “Baraga”. Spored: predavanje o tisku in čtivu (g. Peter Markež), beseda o Prešernu in tri njegove deklamacije (člani Mladega doma), razgovor. — 21. februarja: francoska igra “Hotel pri dobrem počitku”, ki jo je uprizorilo Slovensko gledališče.
Poročili so se: g. Mihael Brinovec iz Cerkelj ob Krki in gdč. Bogomira Gomboc iz Pertoče; g. Karel Potočnik iz Bodoncev in gdč. Kristina Šinko iz Tišine. Bilo srečno in obilno blagoslovljeno!
HAMILTON
Z motorjem se je do smrti ponesrečil
mlad slovenski fant. Doma je bil iz Pristana v župniji Št. Vid pri Stični in je lani prišel s svojim bratom v Kanado. Njegovo ime: Jože Zupančič, star 21 let. Pokopan je bil v Hamiltonu, kjer sta z bratom stanovala.
PO ŠPORTNEM SVETU
Šahovski turnir v Mar del Plati. Pretekli teden so v Mar del Plati zaključu-li šahovski turnir. Prvo in drugo mesto si delita Najdorf (Argj) in Pachman (čsl.) z 8% točkami, tretje in četrto
OBVESTILA^
Slovenska kulturna akcija posveti v soboto dne 2. maja 1959 prvo prireditev petletnici svoje ustanovitve. Proslava bo obenem uvod v letošnje kulturne večere. V dvorani Círculos Obreros Católicos na Junin 1063 (kjer je bila uprizoritev Eliotove komedije Družba pri koktalju) bo v izvedbi glasbenega odseka SKA koncert kvarteta Fink, ki bo izvajal tudi nove skladbe komponista Al. Geržiniča in nastop pianistke gdč. Anice Kralj, v drugem delu pa bo gledališki odsek SKA uprizoril novo dramsko delo pisatelja Branika Rozmana, enodejanko “človek, ki je ubil Boga”. Režira Nikolaj Jeloč-nik, oprema: arh. Marijan Eiletz. Začetek ob 19. uri.
Za petletnico SKA priredijo naši u-metniki slikarsko razstavo v prostorih Umetniške šole na Alvaradu 350, Ramos Mejia. Razstava se bo pričela v soboto
18.	aprila t. 1. ob 19h in bo odprta tudi še vso nedeljo 19. aprila. Razstavljajo
I.	Bukovec, A. Kržišnik, A. Makek, Fr. Papež, D. Šušteršič, J. Vombergar in M. Žirovnik.
Vsi slovenski delavci in delodajalci v
Velikem Buenos Airesu bomo proslavili prvi maj, ki je praznik sv. Jožefa Delavca na ta način, da se bomo udeležili ob deveti dri sv. mašo na Ramón Falco-nu, nato pa bomo ob 10. uri prisostvovali občnemu zboru Družabne pravde.
Društvo Slovencev bo vsako zadnjo soboto v mesecu prirejalo prosvetne večere v Slovenski hiši na Ramón Falcón 4158. Prvi prosvetni večer bo v soboto
25.	aprila ob 19,30. Predavanje o satelitih in luni s skioptičnimi slikami bo imel g. Janko Hafner. Vsi vabljeni!
V soboto 18. aprila ab 5. pop. bo v župnijskih prostorih Marije Pomočnice v Don Bosco sestanek Dekliškega Mia- * V
ESLOVENIÁ LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 S824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
dinskega doma. Po sestanku lep film v cinemascope.
Vse člane in prijatelje Družabne pravde najlepše vabimo, da se udeležijo dne
l.	maja dopoldne ob pol deseti uri občnega zbora Družabne pravde, ki bo v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Pred občnim zborom bo ob deveti uri sv. maša v kapeli Slovenske hiše.
Družabna pravda
Vse ljubitelje športa opozarjamo na nadaljevanje III. športnih dni. V soboto bo nadaljevanje šahovskega turnirja v Don Bosco ob 19., v nedeljo ob 10. pa nogometna tekma med Mladinskim domom in SFZ Moron na igrišču v Don Boscu.
Ob priliki žegnanja starotrške župne cerkve sv. Jurija so vljudno vabljeni vsi rojaki iz ložke doline v nedeljo, 26. t.
m.	ob 10. uri v Ramos Mejia, ulica Saa-vedra k sveti maši, ki jo bo daroval č. g. Janez Kalan za žive in mrtve iz ložke doline. Po sveti maši v Iliriji prijateljski sestanek.
pa Ivkov (Jug.) in 16-letni Fischer (ZDA) z 8. Najdorf je edini, ki ni izgubil nobene igre, 7 iger je dobil, 7 pa remiziral. Pachman in Fischer sta dobila največ iger, po 8. Ivkov je dobil 7 iger, 6 remijev in izgubil eno, z zmagovalcem turnirja.
Ivkov in Fischer sta igrala v zadnjem kolu eno najbolj napetih iger. Oba sta igrala na zmago, kajti, kdor bi zmagal, bi osvojil prvenstvo. Izgledalo je, da bo
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribdno Público
Uruguay 387
T. E. 40-1605	Buenos Aires
Družabna prireditev
SLOVENSKE
BESEDE
bo ob svakem vremenu v soboto dne 18. aprila t. 1. v običajnih prostorih kluba Excelsior, Calle PATRICIOS 457, Santos Lugares.
Dohod z železnico FCGU, kolektiva 19 in 143
IGRA MOULIN ROUGE
Ivkov, ki je silovito napadal, premagal Fischerja. Ta pa se je učinkovito branil. Proti koncu je prišel znova v prednost Ivkov, toda zaradi časovne stiske je naredil nekaj napak, ki jih je Fischer izrabil in tako je igra po 53 potezah bila remis.
Turnir v Mar del Plati se je igral prvič 1. 1928, od tedaj pa še 21krat. Od Jugoslovanov sta si osvojila prvenstvo Gligorič 1950 in 1953, Ivkov pa 1955.
V Sofiji je Bolgarija v finalni tekmi premagala mladinsko moštvo Italije z 1:0 in osvojila naslov evropskega mladinskega prvaka v nogometu.
Argentinska damska ekipa v hokeju na travi bo nastopila na tekmah za svetovno prvenstvo, ki se bo pričelo 26. t. m. na Nizozemskem. Ekipa je že v Evropi in je odigrala že nekaj prijateljskih tekem z angleškimi in irskimi ekipami.
PROIZVEDBA
Kdor ve za naslov Frančiške Kunčič, je naprošen, da ga sporoči na upravo našega lista. Njen zadnji znani naslov (nekako iz leta 1952) je bil: Marco Sa-stre 4313, Capital.
Jožef Andrejčič, rojen blizu Tolmina 1. maja 1897. je prišel v Argentino v juniju ali juliju leta 1927. V domačem kraju ima sorodnike, v Avstraliji pa nečakinje. Ker se že več let ni nikomur javil, se sorodniki zanimajo za njegovo u-sodo. Kdor koli kaj ve o njem ali mu je znana oseba, ki bi mogla dati podatke o Jožefu Andrejčiču, naj to sporoči uredništvu Svobodne Slovenije.
Prosvetni večer Društva Slovencev
Sobota 25. aprila ob 19,30 v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158
SATEUITI IN TUNA
(skioptične slike)
Predava g. Janko Hafner Vsi vabljeni!
Blagoslovitev slovenskih šolskih prostorov v San Martinu
nedelja, 19. aprila 1959 v ulici Tucuman 171
(4 kvadre od trga pred cerkvijo)
Spored: blagoslovitev, nastop otrok in pevskega zbora. Sledi družabni del. Začetek ob 15,30	Vabljeni vsi rojaki!
—----V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo -
JOŽA VOMBERGAR
Zakleta
Pri fari je počil možnar, da je strel večkrat odjeknil med griči in gorami, in zvonovi so slovesno zapeli svojo božično pesem.
“Hitro, da ne zamudimo! Polnoč bo že,” je odločno velel Tine. “Ne smemo zamuditi kače... vsak hip se bo prikazala!”
Previdno smo nadaljevali svojo pot po ozki stezi in se tiho približali skrivnostnemu studencu. Tine, ki je hodil prvi, je nenadoma opazil v snegu sveže stopinje, ki so vodile k Zatrepu.
“Nekdo je že hodil tod”, je presenečeno ugotovil. “Kajsivedi, če ni še tudi kdo drug šel reševat zaklete gospe ?... Stopinje so približno take kot od naših čevljev...”
“Spodimo ga!” je predlagal Francelj. “Poglejmo, če ni že kdo pri studencu!”
Tine in Francelj sta se hkrati pognala do studenca. Grenka zavist je premagala strah, da na kačo zdaj še pomislila nista. Jaz pa sem nekam neodločno stopal za njima in si ta hip zaželel, da bi res še kdo bil tu in bi namesto nas opravil dvomljivo reševalno dejanje.
“Nikogar ni!” je pritajeno in veselo ugotovil Tine. “Zdaj pa mirno počakajmo in pazimo! Pa brez strahu!” se je opominjajoče obrnil k meni. “Če te je strah, se raje umakni na stezo in naju tam počakaj!”
“Kaj bi me bilo strah!” sem ga z u-žaljeno samozavestjo zavrnil. “Tu bom ostal.”
“Prav! — Zdaj pa tiho — in pazimo na vsak šum in gib!”...
Molče smo stali nad studencem in plaho zrli v temno globino, iz katere je
(13)
Vernica
medlo odsevala nemirno svetlikajoča se voda. Razločno smo slišali rahel šumot nevrevajoče studenčnice od zdolaj. Istočasno pa smo neprestano plaho pogledovali na breg nad studencem, kjer naj bi zdaj zdaj prilezla iz skrite'votline pošastna kača s peklensko srepimi očmi in se ozrla v nas...
“Da bi je vsaj ne bilo!” sem si iskreno zaželel ta hip. četudi sem že kar pošteno dvomil v njeno bivanje in v skrivnostne okolnosti, ki nam jih je pripovedovala Alenka — pa pozneje nekako sama podvomila vanje — mi je srce vendarle močno bilo, ker navsezanje tudi Alenka ni povsem zanikala te možnosti!... In če je — potem bo kača vsak trenutek tu! Ali bomo vzdržali njen pošastno zelen pogled in še strahotnejši nastop silne medvedke in zmaja ? ...
Bog se nas usmili in sveti patroni nam stojte ob strani! In angeli varhi, zdaj nas še posebno močno in skrbno varujte, da se nam res kaj zlega ne pripeti! ...
Ozri sem se po obeh tovariših. Francelj se je nemirno prestopal in kar slišal sem, kako so mu glasno šklepetali zobje... Tudi on se je plaho ozrl po meni. Položil si je roko na srce... Verjetno mu je še huje razbijalo nego meni. .. Tine pa je krčevito stiskal leskov-ko v roki in- napeto strmel v breg, čakajoč odločilnega trenutka, da se bo kakor ris pognal na svojo “žrtev” — na kačo, da bi jo udaril. Da, Tine bo vzdržal! Njegov pogum je tudi naju bodril in nama dajal upanje, da se bo vse srečno izteklo...
Daleč pri fari je slovesno potrkova-
lo in pesem božičnih zvonov je skrivnostno odmevala med bregovi Straže, Kantele in Kamnjaka ter se izgubljala nekje v globini temnega Šmidola. Od druge strani so se oglasili šenturško-gorski zvon6vi in se združevali v čudovito harmonijo s cerkljanskimi, da je vse ozračje nalahno hrnelo, kot bi bile čez vse nebo napete nevidne in zveneče strune.
Sveta noč...
Znova mi je boleče udarilo v spomin Alenkino svarilo in opomin, “naj na sveti večer ne iščem zemeljskih zakladov, ob uri, ko se je sam božji Sin na svet rodil”... Očitek vesti je postajal vedno silnejši in me bolel v dno duše... Zakaj nisem šel raje k polnočnici, kjer bi se mi ne bilo treba ničesar bati in bi se mi ne stiskalo tako boleče srce kot tu, v plašnem pričakovanju nečesa, kar mi utegne škodovati kakor je škodovalo Glavačevemu Martinu in Drnjavovemu Roku? Morda ne bo nič, ali — kdo ve? V sijajno razsvetljeni cerkvi bi mogel radostno prepevati z vso faro novorojenemu Jezuščku v jaslicah, ki ga obkro-žujejo pohlevne ovčice — tu pa mi trepeče srce v pričakovanju morebitne' peklensko ostudne kače in strahotno divjih zveri!... Prezrl sem Alenkino dobrohotno svarilo in se v poželjenju zlata raje odločil za nasprotno pot, proč od milega Jezuščka, v temotni in nevarni gozd, k Zatrepu, nad katerim visi že davno prekletstvo!...
A tolažila me je vendarle zavest, da izpolnjujem dolžnost — kakor so rekli Belečanovi oča — dolžnost, izpolniti slovesno dano besedo, čeprav preveč nepremišljeno in morda celo v prevelikem pohlepu po zlatem bogastvu rojeno...
Toda ni bilo več časa za takšno razmišljanje. Zvonovi pri fari in tudi na
šenturški gori so utihnili. Znova je odjeknil možnar med gorami.
Polnočna ura je udarila!.. . Pozor!. ..
Zbal sem se, da mi bo od strahu odrevenelo srce!...	i
Zdaj!. ..
Nič!...
Pa vendarle!...
V bregu nad studencem je tajinstve-no zašumelo!...
Mogoče pa je le veter zavel med suho listje v grmu ? ...
Franceljnu so znova zašklepetali zobje. Oba hkrati sva se plašno in vprašujoče spogledala.
“Zebe me,” se je opravičil, kakor da ga je postalo sram svoje strahopetnosti. Pogumno se je vzravnal in mi z nekako prisiljenim pogumom namignil, naj vztrajam. Tine pa je še vedno v napetem pričakovanju odločilnega dogodka krepko prežal na kačo, ki se bo vsak hip priplazila iz svoje luknje. Edino tresoča se šiba v roki je izdajala njegov notranji nemir....
“Pogum!” je pritajeno, a odločno siknil Tine.
Se razume — zdaj ni čas, da bi se vdajali kakim plačljivim mislim in občutkom! Prišla je odločilna ura, trenutek junaštva, ki naj odloči našo usodo ■— ali — ali! Na vsak način — našo srečo! a to zavisi edinole od naše odločnosti!... Vsaka strahopetnost nam utegne prinesti neuspeh — ali celo nesrečo!...
Pod grmom nad studencem je znova zašumelo in nekaj se je z rahlim šumom potrkljalo po bregu navzdol in padlo v studenec, da je voda skrivnostno za-pljusknila.
Pa se je spet vse umirilo in tišina je bila tako ostra, da nam je kar pozvanjala v ušesih...
Kaj ne bo kače ? ... Ali se nas je morda ustrašila, ker smo trije, in se nam je skrila ? . ..
Reševalec bi moral biti pravzaprav le eden — saj je govorila Alenka le o sedemletnem dečku, torej le o enem! — me je preblisnila misel. In mi smo to važno okolnost prezrli!...
“Umakniva se!” sem šepnil Franclju, ki me je prestrašeno pogledal.
—Toda — čuj!... Zašumelo je znova, in zdaj močneje...
Kri mi je zaledenela po žilah in. v čudni bolečini se mi je stisnilo srce.
Torej kača le prihaja!.. .
V gozdnem bregu je plahotno kriknila neka ptica in se z lahnim šumom spreletela.
Glej!...
Izpod grma se je počasi, komaj vidno, nekaj črnega, dolgi kači podobnega, pomikalo proti studencu!
“Kača!” je ostro zasiknil Tine. “Ni nas še spoznala... Najbrž se ritensko pomika iz luknje in skriva svojo glavo še pod grmom...”
“Udari!” je kakor blazno kriknil Francelj in neusmiljeno porinil Tineta proti grmu, sam pa istočasno odskočil za dva, tri korake proti meni in me skoraj podrl na tla. Tine pa je komaj vzdržal ravnotežje in za las je manjkalo, da ni telebnil v studenec. Jezno se je ozrl in siknil Franceljnu, naj ga pusti pri miru.
Tista temna, kači podobna reč, pa se je počasi in vztrajno pomikala navzdol in že skoraj dosegla rob studenčne globeli. čudno se je stresala, se včasih nekoliko potegnila nazaj, se pomikala na levo in desno, kot bi previdno otipavala breg, da ne bi padla v vodo. Listje pod njo je skrivnostno šuihelo.