Cerkvena in — svobodna šola. iii. Sedanja svobodna šola je baje kriva vsegafzla na svetu; ona je baje kriva, da ljudstvo propada graotno in nravno, šola pohujšuje mladino itd. Kdo bi naj pojrail, česa vsega so že dolžili in še dolžijo šolo in učiteljstvo! — Vsa taka natolcevanja so bedasto hudobna, rodila jih je grda zavist, časti- in vladohlepnost, ter niso vredna, da bi se radi njih tratil dragoceni čas, zakaj kdor ne opazuje vsega le skozi črne klerikalne ocali, ve, kje je resnica in kje hudobija in laž. Kdor je zaslepljerr in zastrupljen s sebičnim, napuhnjenim klerikalizraora, ali koraur so vtepli v glavo, da jč sedanja šola »prokletstvo ža ljudstvo", te raoramo le porailovati: Oče odpusti jira, saj ne vedo, kaj delajo ..." A enega argumenta ne sraerao prezreti, katerega klevetniki svobodne šole kaj spretno rabijo, in kateri na prvi pogled res priča zoper sedanjo šolo in učiteljstvo; t. j. popačenost nekaterih mladih individuvov in pa ža- lostna prikazen mladostnih samomorilcev.*) Glede na prve oraenim le to, da nasprotniki ne ločijo poulične svojati od šolske raladine ter ju ali radi nevednosti ali pa celo iz hudobije zarne nj^s&^^n. spajajo. — Število mladih samomorilcev se vedno množi, in Ijudstvo je po pravici kolikor toliko razburjeno radi njih. To izkoriščajo naši klevetniki z zavijanjera in natolcevanjem zelo spretno ter na ta način najbolj škodujejo ugledu in vplivu šole in učiteljstva. Saraomor otrčk pa ni prikazen le novejše dobe, ne le od tedaj, kar iraamo svoboden šol. zakon, temveo tudi prej se že ni redko dogodilo, da so si otroci sami pretjgali nit življenja. Samomor najdemo tudi pri najstarejših narodih, in tudi v srednjeveških šolah so se pripetili saraoraori otrčk. (Glej besede M. Neanderjeve v I. članku pod tera zaglavjem, ki pripoveduje, da se je en deček obesil, le da bi jezil in užalil svoje učitelje.) *) uelo v gosposki zbornici dolžil je klerikalni deželni glavar Rhomberg v svojem infamnem govoru (_. sušca t. 1.), da je svobodomiselno udteljstvo krivo samomorov otrok. Samomor otrok torej ni nič novega, in zelo hudobno je, če se dolži sedanjosvobodno šolo, da je ona kriva te žalostne prikazni. Pa tudi tega šola ni kriva, da se samomori v slednjem času množe. Dognano je, da se z napredujooo prosveto število saraoraorov množi; a to nas ne sme strašiti, da bi naj po nasvctu Rousseaua zbežali v gozde, temveč spodbuja naj nas k napredku, ker prava izobrazba, etična izobrazbajači voljo, in ko se bo naše šolstvo razvilo do vrhunca, ko ne bodo metali, smeli raetati se trudečemu uči.eljstvu polen pod noge ter spodkopavati ugled in vpliv šole, bode se število mladih samomorilcev znižalo n a n i č. Pomisliti pa morarao tudi sledeče: prej ni bilo časopisja i. dr., ki bi bilo vsak posamezen slučaj takoj raztrobilo v svet, in če se je zgodil kak saraomor, zvedelo je zanj le malo bližnjih krajev, ostalerau svetu pa je ostal neznan; dandanes pa ve že najbolj skrita gorska vas, kar se je včeraj zgodilo tuintara. Vidi se nam število mladih samomorilcev mnogo večje v primeri s številom v prejšnjih dobah, nego je v resnici. Durand-Fardel pravi, da je bil na Francoskem, kjer vendar niso poučevali »demoralizirani lumpje", teraveč redovniki, v letih 1835 —1844 med 20 samomorilci 1 ralajši nego 5, 2 ralajša nego 9, 2 mlajša nego 10, 6 mlajših nego 12, 7 mlajših nego 13, 3 mlajši nego 14 let. Marselli je sestavil o vzrokih samomora pri individuvih mlajših nego 15 let sledečo tabelo: bolezni 0 0 0 45 naveličanje življenja ... 28 25 0 0 pregrehe 28 8 0 0 Največ se jih je torej usmrtilo, ker so se bali kazni in ker so se sramovali, potera radi duševnih bolezni na Pruskem in radi doma.ih nadlog in skrbij v Italiji. Pri takih in enakih razmerah poloti se otroka melanholija, in če ta obvlada voljo, porodi se kraalu sklep, uničiti saraega sebe, da se reši nadlog; zmaga torej egoizern. Svobodno torej trdirao, da je povzročilo samoraor pri »neznanih vzrokih" oslabljenje inteligence, volje. Pri strasteh in pregrehah se moramo ozirati na psihotične razmere. Vsi mladi samoraorilci so nprezgodaj dozoreli" in pravi vzrok samomorov je torej napačna vzgoja i n nepovoljniživljenski pogoji. Takih razmer pa nikakor ni zakrivila sedanja šola, ne, temveč ona vpliva baš nasprotno, vpliva v tem oziru zelo blagodejno, ker podpira pravo dornačo vzgojo, nadomestuje nepovoljno in nedostatno in po svojih mooeh paralelizuje slabo in napačno. Ge bi ne vplivala šola tako blagodejno, bilo bi še ranogo, mnogo samomorilcev in izpridenih individuvov, ker domača vzgoja bi bila še slabša in nikogar bi ne bilo, ki bi jo blagodejno paralelizoval. — Lahko bi vplivala šola še bolj blagodejno, ko bi nje klevetniki ne rušili kar sproti, kar šola s trudora zida, V svoji hudobni zavisti zadržujejo njen razvoj, paralelizujejo njen blagodejni vpliv s tem, da denuncirajo in blatijo učiteljs.voter da naravnost ščujejo stariše in še celo otroke (glej 4. štev. lista »Jahrbiicher d. W.-d. hl. Kindheit Jezu in Oest.-Un." str. 100!) zoper šoloinučiteljstvo. Zdrav razura pove vsakomur, kdo v resnici pohujšuje mladino; ali učitelj, ki se trudi po svojih raočeh in po svoji vesti, da zasaja v mlada srca kali kreposti, ki otroku bistri um, blaži srce in jači voljo, u.-itelj, kateremu so otroci iz srca vdani ter poslušajo njegove nauke kot besede iz božjih ust — ali isti klevetniki šole, ki rujejo zoper njo, ki zagovarjajo zanikerne stariše, ki sramote učitelja v očeh otrdk, da ti slednjič jaraejo dvojiti ne le nad svojim učiteljem, temveč tudi nad njegovirni nauki!? In internacijonalna garda je dosegla svoj srnoter, trud šole in učiteljev je uničen, zanikerni stariši in hudobna tovarišija dopolni, kar so isti, ki bi rnorali baš tako skrbeti za otrokov blagor kot učitelj, fino prekanjeno pričeli — otrok propade in potem se še škodoželjno krohotajo, rekoč: ^Glejte, to so uspehi sedanjih šol, to so dosegli napredni učitelji!" Pa to so le posamezni slučaji: splošno mladina nitako surova in propadla, kakorkričeklerikalci in kakor — bi radi Tideli, da bi bila, da bi tem preje dosegli svoj namen: da bi izpodkopali tla svobodni šoli. Kdor ni popoln pesimist, ali komur strankarska strast še ni popolnoma oslepila oči in otemnila uma, raora pripoznati: sedanja mladina ni nič slabša od iste v cerkvenih šolah, da, bolja je, desetkrat bolja! Da pa se iste žalostne izjeme, ki jih tudi v cerkveni šoli ni manjkalo, odpravijo, treba je več znati in storiti, kot le blatiti svobodno šolo in učiteljstvo! »Napota." Dečki Deklice Vzroki >22 Umobol 138 sram, strah pred kaznijo . . 0 domača beda in skrb . . . 250 neznani vzroki 528 finaricijelne izgube .... 28 strasti 0 1872 na Itus 1869—1 117 200 67 435 8 24 ©^ 00 v Italiji 1868-: 300 0 300 319 C 200 Eg na Prus 1869—1 91 409 45 200 91 0