Gospodarske stvari. Velika koristnost domače perntnine. M. Domača perutniua, kar se uje tako imenuje, kakor kokoši, race, gosi, purani, golobje itd. našim kmetovavcem ni kaj preveč priljubljena. Gledajo jo radi veči del po strani in trpijo jo le bolj zarad ljubega domačega mira, zarad gospodinje. Pravijo, da perutnina gospodarstvu ve6 škode kakor koristi prinaša. Ta misel se airi od očeta na sina in od tega na vnuka in tako naprej. In po stoletih bode med kmetovarci morda ae ravno tako močno razairjena kakor dan današnji, 6e se ne posre6i kmetovavcev prepri6ati, da je to kriva in gospodaratvu škodljiva miael. Sicer je precej umevno, če gospodar rejo petutnine nima ravno v previsokili čislib, ker ima ravno on najmanj časa o prevelikej koriatnosti ravno te vr8te gospodarstva 8e do dobrega po rajtanju in skušnji prepiičati. Vse drugače je to pri mestnih kokošinekih t. j. kokoajih rejcih, ki morajo vsako zrno, vsako bilko trave za svojo perutnino za drage denarje kupovati. Ti vedo na tanko do zadnje pičice, kaj jib vsaka kokoa stoji in 6udom čudil se bode kmetovavec, ko bode videl po številkah dokazano, da mu kokošja re.ja na leto in dan vaak na kokoši potrošen goldinar podvoji. Sto in stokrat so že izrajtali in se do živega prepri6ali, da jedna kokoš ne more na dan vec ko za pol krajcarja zrnja pozobati, in sicer če se ji najboljša pšenica pred njo postavi tudi ne, in 6e se ji razun zrnja druga nic ne vrže. To stori v jednem letu 1 fl. 83 kr. Rokoš pa iznese v letu poprek najmanj 100 jajc, kar v letu iznese 2-^250 gold. Na kmetib pa, kder se kokoai po tratah in guojiščih pa8ejo, po njivah zrnja, ki bi sicer brez vse koristi pod nič šlo, pobirajo, potrebuje kokoš dosti manj vrženega zrnja, kakor pa je bilo gori povedano. Po tem takem mora koristnost kokoaarstva vsakemu jaena biti kakor beli dan, kdor le količkaj rajtati zna. Seveda pa je treba kuretini ve6 skrbi obra6ati, kakor pa je seni ter tje po kmetih pri nas v navadi. Treba je tadi kokoš skrbneje gleštati, za dobro pleme akrbeti in tako navadno doma6o kokoa požlahtniti. Le na dobrem polju etori tudi dobra setev. Kakor vsaka druga reja, sami sebi in slučaju, prepuščena slabeja postane in se izrodi, ravno tako tudi kuietnina. Vrla goapodinja, ki se zna z kokošarstvom urano peeati, si prej in z manjšim trudom prisluži krajcar v goapodaretvu kakor gospodar. Vse je, kakor je že bilo re6eno, na tem mar, da se prava plemena izber6, živali prav branijo, kurji hlevi v snagi imajo, da se one kokoši, ki v nesenju neniarne postanejo, odpravijo in da se vedno za dober zarod skrbi. Res je sicer, da kure obsejane njive razbrskajo, neizmlačeno žito hudo kaznujejo, po hlevib jasli onesnažijo in tako je nmevno, da jih gospodarji imajo za nadležne in bolj škodljive kot koristne živali. Vendar pa kteri razumni in pametni kme tovavec si ne bode znal pomagati v teh nadleščinah ? Slednjič naj bode še omenjeno, da smo te besede le v korist našim kmetovavcem pisali in jim rejo razne perutnine prav gorko priporocamo. Morda pride čas, da nam bode marsikteri kmetovavec, ki zdaj kuretnino se po strani gleda, nje vesel postal. Gnojivna vrednost pepela iz črnega in rujavega premoga. M. Gnojivna vrednost tega pepela je iz slede6ega primerleja razvidna: Kalije Apna fosf. kisl. Jv. klsl. Pepel listnega lesaima: 10-0%, 300°/fl, 6-5%, 1-6% „ rujav.premogaima:0-5°/0, ? 0-2°/0,8-5°/0 „ 6rnega „ _ 0-l»/0, ? 01%, 5-0°/0 Iz tega se vidi, da ima pepel 6rnega in rujavega premoga prav malo kalije in fosforove kieline, ve6 pa žveplene kisline, množiua apna se preminjava, zato se v obče še določiti ne da. Pepel rujavega premoga more na travniku jedenkrat prav dobro dejati, drugokrat pa brez vsega nasledka ostati. V prvem slučaju ima več kremenokislega kalija in posebno sidre ali gipsa v sebi. Če ima pa teh tvarin le malo ali poleg njih celo škodljive tvarine v sebi n. pr. zveze železnega okisa, tako ga je treba prej v kompost podelati. Še manj vrednosti ima pepel črnega premoga. Crna redkev dober pomoček, 6e se komu voda zapira. Redkve se nastrže ali nariba, naribana rahlo izžame in potem na maslu ali v putru nekoliko opraži. Ne prevro6a se potem na trebuh nad mehurjem položi in to večkrat po potrebi ponovi. Tudi proti hudemu kašlju je redkovin sok z sladkorjem pomešan dobro sredstvo. Sejmovi Da Štajerskem. 4. febrnarja: bv. Barbara v Halozab, sv. Juri na Savnici, Jarenina, Koprivnica, Maribor, Zeleni travnik, Videm; 6. febr. Gornjigrad; 9. febr. Konjice, Pilstanj. Sejmovi aa Koroikem. 3. febr. v Koti6ah, v Brežab.