271. številka. Ljubljana, v petek 26. novembra XIX. leto, 1886. IthaJA vsak dan neffr, izimši nedelje in prazuikc, ter velja po poŠti prejetrian za .. \ trT)l»ko»oguTsk« deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., u eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na ddba /.a -se leto 13 . ':i • trt !.r:, :< jrld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra^ur.a se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — '/. * ttfAt) dežele toliko vuc, kakor poštniua znaša. Za <> z n :'.-., t. j. vse administrativne stvari. Iz Bolgarije. 19. novembra. [Izv. dop j Sedanji položaj mlade bolgarske države je go tovo najkritičneji, in kar je najžalostneje, ni upanja za srečen izid iz tega labirinta, v katerega go za blodili nezreli bolgarski državniki a la Stambulov in drugi. Ti so sedaj že tako rekoč izgubili gl a v o. Jedino dobro znamenje v teb burnih časih je to, da so se našli vsaj nekateri staroj i Bolgari, mej njimi zaslužni učitelj Petko Slavejkov, kateri so se v poslednjem času, ko je že skoro začela voda v grlo teči, spametovali in razvideli, da so poprej grešili zajedno z mlajšimi „državniki". Oni kot stare j i in razumne j i uvideli so svoje pogreške ter da-vajo sedaj dobre svete in nauke oholim mladičem. Ti jih seveda nečejo slušati, nego gonijo svojo trmo, dokler ne bodo upropastili sebe in narod. Zanimivo je čuti starega Slavejkova, kako s svojim hripavim glasom ves skesan oznanuje Bolgarom žalostno osodo, katera jih čaka, ako se ne po botajo z Rusijo. Ne manj zanimivo je, čuti kokodakanje brezbradnega mladiča, ki zna pisati in brati, ter za silo francoski blebetati, kako se šopiri po predalih vladnih listov in psuje Rusijo in nje privržence v Bolgariji. Zatorej podajem častitim Vašim čitateljem od vsakega po jeden izvod: Slavejkova organ „Istina" piše v svojej najnovejši številki v uvodnem članku mej drugim to-le: „Ničesar ni bilo iz spočetja one na videz veličastne ideje v angleških glavah, da bodo mogli iz Bolgarije storiti kitajsk zid, kateri bode zadrževal napredovanje one velike severne moči. ter da bodo iztok preporodili soglasno z angleškimi interesi. Niti ni koristila zmaga nad Srbijo, niti obuzdanje in za-mazanje ust G reci ji, ko so jo prisilili, da se odpove svojih pravic; niti je kaj pomoglo javno narušenje onih naredeb Berolinskega traktata, s katerimi so se angleški politiki hvalili, da so najblagotvorneji za Turško, niti mnogošumno povračanje našega malega Aleksandra Velikega, ki se je zgodilo po svetu Angličanov, in njegov sijajen vsprejem povsod, niti je kaj pomoglo izbiranje regentstva, katero se odu ševljuje z antiruskimi Čuvstvi, niti patrijotični proglasi regentstva in njegova najkonstitucijonalneja „so-padžijska" *) dela, da dobijo protirusko večino v so- *) Sopadžiji se imenuje nekoliko vagabundov, kateri bo oboroženi s „šopami4, t. j. b teškimi toljagami in bi- branji, niti je moglo donkišotsko hrabrenje in naj brezobrazneje brbljanje bedastega Svirča**) uničiti moč in upliv Rusije v Bolgariji. Nasprotno, vse to je pomagalo, da se ukrepi s Mer, kateri zna brez truša delovati . . . Rusija se bode okoristila od te okolnosti, ko se Bolgarija punta, da še jedenkrat dokaže kakor 1. 1854, da je Črno morje rusko blato, in naša vlada ali bode pokorna poveljem generala Kaulbarsa, ali pa bo pretrpela neko strožjo očetovsko kazen od one velemoči, katera jo je osvobodila. „Se soumettre de gre ou do force" (da se podvržeš dobrovoljno ali na silo), to je dilema, v kojo je do-karala Anglija tužno Bolgarijo; a sedaj ko je zvršila svoje delo tako kakor (z besedami bolgarske prislo-vice) pes na njivi, sedaj si mije roke za Bolgarijo ter obroča svojo pamet in svoje brige na Egipet. Po besedah nekega razumnega tujca zašel je bolgarski narod od IMovdivskega prevrata sim v pustolovno politiko, ter si je otrova 1 precej v začetku izvore svojega političnega obstanka in svoje nezavisnosti; a nehvaležnost (nepriznatnost), koja soglasno z neko aksiomo donaša blagor narodom, prinesla je nasprotno, popolno odkazovanje od neod visnosti, čemur je najbolji dokaz navzočnost ruskega zapovednika v Bolgariji, kateri izdava ohole neod-menljive zapovedi s sodovoljenjem vseh kontinentalnih močij evropskih. Bolgarija po mnenji istega razumnega moža več ne obstoji, niti jej bode zana-prej obstajati mogoče, razen [»od pogojem, da točno izpolnjuje zapovedi iz Petrograda." Na drugem mestu piše isti Slavejkov časopis še bolj jasno in goreče: ,V Rusiji, v Petrogradu vzdiguje se spomenik vojne za naše osvobojenje, a mej tem v Bolgariji, v Trnovem vzdigujemu mi osvobojeni neobdelan spomenik neapoštovanja in nehvaiežnosti do naših osvoboditeljev! Kako žalosten kontrast! Kako sramoten fakt za nas! Recite, kar hočete, gospodje, no to je z jedne strani brezvestno, z druge jako jejo vsakega, kateri ni slep privrženec sedaj vladajočo rtranke. Policija jih ne lovi, nego jih še protežira. **) Svireo jo priimek uredniku Nezavisime Bolgarije", poluradnega organa. Prej jo uredoval bumorističen list „Svirko" v najbrozohraziiejem zmislu; od tod njegov priimek. Imenuje se D. Petkov, je Človek brez vsake Sole, omike in tudi brez 'ere, a sedaj pokazuje, da tudi brez — domovine. Ou psuje vse, kar je slavjansko: Kuse, Čehe, Hrvate itd. A bvali Nemce in Angličane. Zato mu pravijo „ političen uoreu". žalno. Spominek se vzdiguje za osvobojenje Bolgarije, a nobeden Bolgar ni navzoč pri spominu na ta za nas prevažen dogodek, nego samo oni, ki so razžaljeni z obnašanjem Bolgarov. Car se celo imena našega ne spominja pri tem slučaji. Ni spomina na Bolgare, ko se povzdiga spominek njih osvobojenja, oni so izključeni iz spomina, izključeni iz svobode. Evo, kam nas je dopeljalo in kam nas še dopelje ničeven egoizem in detinska politika mladičev, naših ultra-razutnnih patrijotov." Sedaj si pogledimo nekoje paskvile „SvirČa" in njegovih posnemovalcev, mej katerimi je najvrleji Zaharija Stojanov. On piše v vladinem glasilu „Plovdivu" otvoreno pismo generalu Kaulbarsu, v katerem se mej drugim nahajajo sledeči stavki: „Bilo, kakor bilo, Vaša razjarjena satanska duša dopeljala je v Varno dve strašili. Znači, vi ste sigurni, imate za pomagače tudi ljudi, kakor Karavelova in tolstega starca P. R. Slavejkova, „koji se je 40 let boril za — bolgarsko svobodo" . . . Slavjanstvo se ne bo nikdar pokorilo takim ničlam. In mi Bolgari, ki smo Slavjani, bomo priznali samo tako vlado, ki ima močno in krepko roko.u „Guje se, da so vaši junaki oficirji: Grujev, Benderev, Pakov, Dimitrijev i. dr. došli spet na delo po Bolgariji. Sluh se goni, da hočejo »vagabundi "regenti in njih vlada njim zapreke staviti. E, prosimo vas, generale, zamore-li se to trpeti ? Ni — li to prosta drznost in pustolovje ? Oh Anglija in Avstrija! „Ek, generale, generale, vaše ime se bode pomnilo dolgo pri Bolgarih. Ono bo napravljalo iste mrzle utiske kot imena: Mehtat, Fazlu, Tusun, Ernrotb, Remlingen in drugi. Bolgari bodo pribavili k svojim v zdi h I jajem tudi to: da so besede p o-krovitelj in blago detelj analogni z besedami: II a t i- II u m u i n in Hati-Šerif". V uvodnem članku istega „Plovdiva" (št. 23) stoje na konci samouadejne besede: „Vlada naj se ne boji niti ljudij, kakor je Giers, niti takih, kakor je Kaulbars; glas bolgarskega naroda je močen v razmeru s takovimi žalostnimi bitji." Tako se pljuvajo Rusi. A časopis „Nezavisima Bolgarija" psuje (v štev. 16) prav po SvirČovski Čehe in Hrvate s takimi izrazi, da jih tukaj niti navesti ne morem. — Dosti tega. Videli bomo, kam dovede taka poulična „politika" Bolgare in slo-vanst v o. LISTEK. Caiigiad. (Po D' Amicisu.) Kavarna. (Dalje.) Na eni steni visi zrcalce, poleg pa nekakošna polica, polna britev; kajti turške kavarne so ob jednem brivnice in kavarnar je pogostoma zoboderec in krvopustnik, ki svoje žrtve mrcvari v taisti sobi, v kateri mu gosti srkajo kavo. Na nasprotni steni je druga polica, polna kristalnih nargil (vodenih lul) z dolgimi gibkimi cevmi, zvitimi po kačje, ter polna prstenih pip z višenjskimi cevmi. Pet zamišljenih "Turkov j sedi na divanu, kadečih nargilo, drugi so pred vratmi ščenjeni po nizkih slamnatih stolčkih brez slonila, drugi pri drugem, sloneči s plečmi na zid, s čibukom v ustih; kavarnarjev pomagač brije glavo telesnatemu dervišu, oblečenemu v kamelnino. Nobeden naju ne pogleda, ko sedeva, nihče ne govori, pa tudi se ne giblje, razen karar narja in njegovega pomagača. Ne sliši se drugo šumenje razen plapolanja vode v nargilah, ki je podobno glašenju mačke, kadar prede. Vsi gledajo pred se, buleči tako, da njihova obličja prav nič ne povedo, kakor bi bila ta soba majhen muzej voščenih kipov. Koliko takih prizorov mi je ostalo udol bi jenih v spominu! Deskana (lesena hiša), sedeč Turek, lep razgled v daljavo, veliko svetlobe, nič govorjenja: taka je Turška. Kadarkoli mi to ime šine v glavo, vselej mi prilete tudi taiste slike, kakor slike vet-rovnic in prekopov, kadar slišim ime Nizozemske. Predel Pjali paša. Odtod, mimo velikega moslemskega pokopališča, od vrha Kasimpašinega griča do Treskane se spušča-jočega, popneva se spet proti severu, prestopiva dolinico PjalipaŠino, kjer .se skriva majhen predel mej zelenjem gajev in vrtov, ter obstaneva pred džamijo, ki je kraju drla ime. Džamija je bela, šestih prijetnih kupel, z dvoriščem, okroženim z obloki, z nežnimi stebriči, s prav lahkim minaretom in vencem orjaških cipres. Oni trenotek so bile za- prte vse hiše na okolu, ulice puste, dvorišče pred džamijo osamljeno. Svetloba in dušeča poludnevna soparica je silno pritiskala, ni se slišalo druzega, ko zumzenje brenceljev. Pogledava na uro, majkalo je le še pet minut do poludne, jedne izmej onih petih svečanih ur muselmanskih, ko muezini stopajo na hodnike minaretov, da razupivajo na vse štiri strani sveta svete besede islama. Vedela sva dobro, da v celem Carigradu ni minareta, na katerem bi se oni določeni čas natanko kakor možic na uri ne pokazal prorokov služabnik. Vendar se nama je pa čudno zdelo, da bi se tudi tukaj, na tem pozabljenem kraji ogromnega mesta, na tej samotni džamiji, ta čas, v ti globoki tihoti pokazala muezin-ska podoba ter dala glas od sebe. Držeč uro v roki in pazljivo gledeč na sekundno kazalce pa na vrata minaretovega hodnika, visokega kakor tretje nadstropje navadne hiše, sem čakal z živo nepotrpežlji-vostjo. Kazalec pokaže šestdeseto črtico, nihče se ne pokaže. — „Ne pride/ pravim. — „Vidiš ga!" odvrne Junk isti hip. Res je prišel prorokov hlapec, muezin. (Dalje prili.) Pol i t ičii i razgled. V Ljubljani 26. novembra Državni poslanec Plener je 23 t. m. v „I)ru Štvu prijateljev napredka" na Dunaji govoril o Jezikovnem vprašanji, zabavljal proti Čehom in hvalil Scharschmidov predlog. Po njegovih mislih je jezikovno vprašanje v zvezi z vnanjo politiko, in v dokaz svoje trditve navajal je, da so Čehi, ki podpirajo sedanjo vlado, še nedavno simpatizovali z Rusijo. Nemški stranki se je bilo posrečilo že pogladiti pot za modus vivendi mej Čehi in Nemci. Namesto da bi bila sedanja vlada gojila to razmerje, ga je začela rušiti. Slovanom daje koncesije za kon cesijami v škodo države. Scharschmidov predlog je bil potreben, da se nemškemu jeziku pomore iz omahljive jednakopravnostne formule elana XIX in se kot državni jezik povzdigne nad ta član osnovnih zakonov. Njegova stranka bode zategadelj glasovala proti načrtu češkega deželnega šolskega so-veta o neobligatnem pouku druzega deželnega jezika, ker nemščina kot svetovni jezik, kot avstrijski posredovalni jezik, mora biti obligatna in njeno poučevanje ne sme biti odvisno od dobre volje ravnatelja kake dvojezične šole. Schar.schmidov predlog napravil je tak utis, da se razen Čehov nikdo ni upal naravnost proti njemu glasovati. Čehi zahtevajo absolutno jednnkopravuost in smatrajo nemščino za drugi deželni jezik. Za tem stališčem tiči češko državnopravno stališče, s katerim se Nemci nikdar ne morejo sprijazniti. Potem se je spravil Plener nad Pražakov najnovejši ukaz, ki še mnogo bolj škoduje Nemcem, kakor jezikovna naredba iz 1880. leta. Namen temu ukazu je, popolnem počešiti Praško in Brnsko višje deželno sodišče. Nadalje se je izjavil, da bode stavil v češkem deželnem zberu predlog proti temu ukazu in priporočal zbranim, da naj sklenejo resolucijo, s katero bodo izrekli popolno zaupanje nemškej opoziciji, zlasti Schmerlingu, ki se upira temu ukazu pravosodnega ministerstva. Dolžnost Dunaja je v prvoj vrsti protestovati proti temu ministerskeniu ukazu. Resolucija je bila z navdušenjem vsprejeta. S tem govorom je Plener pokazal, da je sporazumljenje avstrijskih Slovanov z nemškimi liberalci nemogoče. Xeni.slto t Heueilišvc v Pragi je jako slabo obiskano, odkar se je osnovalo češko vseuči lišče. Xo se ve da ni po volji našim Velikonenicern. Poslednji čas so začeli premišljavati, kako bi se temu odpomoglo. Nekateri premišljujejo že, kako bi privabili dijakov iz Nemčije. Poudarja se potreba, da bi se od pruskega naučnega ministerstva dobilo dovoljenje, da bi semestri, ki jih je kdo prebil na nemškem vseučilišči v Pragi, veljali tudi za Nemčijo. V n a n j c drža*«*. ItolgarMka vladna stranka jako dvoumno postopa. Na jednej strani >e laska Rusiji, na drugej strani jej pa nasprotuje, prav tako, kakor bi se hotela norčevati z osvoboditeljicO bolgarskega naroda. Včeraj smo povedali, da je Caharija Stojanov pri odhodu ruskega konzula obžaloval, da so se zveze z Rusijo pretrgale, kakor se pa poroča iz Bukurešta, je ravno isti Caharija Stojanov potem odpotoval s petimi drugimi poslanci v Nemčijo h knezu Aleksandru, posvetovat se ž njim, kaj n;ij sedaj store ko princ Valdemar volitve ni vsprejel in je odpotoval general Kaulbars. — V Sofiji se je tudi pripravljala zarota proti regentstvu. Profesor vojaške šole Te-pavičarov je nagovori! več učencev dotične šole, kateri so se že udeležili državnega prevrata 21 avgusta, a so bili pozneje pomiloščt.ni. da naj po noči napadejo in kam odpeljejo regente. Nekateri gojenci vojaške šole so pa zaroto izdali. Ko so se zarotniki ravno po noči posvetovali v šoli. obkolil je Sofijski vojaški povtljnik šolo z jednim batalijonom vojakov in razorožil kadete ter upeljal strogo preiskavo. Profesorja kapitana Tepavičarova so zaprli. Še sedaj se za gotovo ne ve, je li knez min grelski res ruski kandidat za boIgarski prestol ali so na to le domnevanja. „ Pester Corr." misli, da ga Rusija oficijaino predlagala ne bode. dobro vedoč, da bi ga ne potrdile vse velevlasti, ko bi bil tudi voljen. — Po druzih poročilih je pa Kaulbars odpotoval v Carigrad zategadelj, da bi sultana pre govoril, da imenuje kneza miugrelskega vzhodno rumelijskem generalnim guvernerjem, predno bode voljen bolgarskim knezom. Bolgarom bi seveda po tem druzega ne kazalo, kakor voliti ga, ker sicer bi se zjedinenje obeh Bolgarij razrušilo. — S princem Valdem rjein bi Busija ne bila zadovoljna, kakor se poroča iz Peterburga nemškim listom, ko bi ga tudi bilo volilo zakonito sebranje. Bolgarska ustava določuje, da se otroci bolgarskega kneza mo rajo odgojiti v pravoslavni veri. Ta določba je jako po volji Rusiji. Ko se je princ Valdemar poročil z Marijo Orleansko, se je sporazumel s papežem, da bodo otroci ženskega spola, ki bodo izvirali iz tega zakona, odgojeni v katoliškej veri. Že sedaj je Sveta sinoda v skrbeh, zaradi hitrega širjenja katoličanstva v Bolgariji; ko bi bil pa Valdemar prišel v Bolgarijo, bi se pa katoličanstvo utegnilo še hitreje širiti. — Gadban efendi je bolgarsko vlado ofici-jozuo vpraša), ali bi knez mingreiski ugajal Bolga rom, in če bi vlada bila zadovoljna, da 1'orta se Stavi novo regentstvo v sporazum)jenji s Curigraj-skini ruskim veleposlaništvom. Vlada je odgovorila, da kneza voliti je samo v liku sebranje kompetentno, sestava regentstva in mit .isterstva je notranja zadeva, ki izključuje vsak tuji upliv Gadban efendi vprašal je potem Karnvelova, Turčijo. Angleški komisar H. D. Woltl in turški komisar Mukt.ai paša sporazumela sta se že o tej zadevi in poručila dotične predloge svojima vladama. Po tem spora/.umljenji Anglija priznava turško vrhovno gospodstvo v Egiptu, za red v notri: njem in varstvo dežele proti vnanjim sovražnikom bode skrbela Anglija, za kar bode dobivala letno odškodnino od Egipta. Angleške čete bodo ko Ukor hitro je mogoče ostavile deželo, egiptska domača vojska se bode pa preorganižovala in pomnožila. Dobila bode več. angleških in nekaj tu'škdi častnikov. Ako tri mesece ne bode nobene ustaje na meji, bodo angleške čete umaknile se v Assiut in mejo od Assiuana do Wadi-Halfe bodo nadalje varovali egiptski vojaki. I/, »vetega mesta Kajire se bodo tudi umaknili angleški vojaki. Državne finance in javna dela bode pa Se nadalje nadzirala Anglija, notranje zadeve in pravosodje so bode pa popolnem prepustilo Egipčanom. Izgredi delavcev v lic Ig, i ji se vedno ponavljajo. Ta teden bilo je zopet v Gentu več izgredov. Delavce so morali razganjati vojaki. Delavci zahtevajo, da bi jedno uro na dan manj delali, plačilo bi se njim pa zategadelj ne pomanjšalo. Tovarnarji se nečejo udati tej zahtevi. Dopisi, % Notranjskega 23. novembra. [Izviren dopis.] Volilni shod v Postojini minulo nedeljo, bil je v istini: shod notranjskih voljakov. Imel sem prilike že večkrat udeležiti se ljudskih oziroma volilnih shodov in to, v naši Kranjski, kakor izven nje, ali jednacega, kjer bi lilo skupaj toliko narodne inteligence, odličnih, značajnih ter rezkih mož, nesem še doživel. Od vseh stranij Notranjske zbrani so bili možje, možje značajni, katerim se je na obrazih bralo, da se zanimajo za stvar, radi katere se je shod sklical, in to, da se odloči, kdo naj nas zastopa v državnem, kdo v deželnem zboru. Da se ne bode g. vladni svetnik Globočnik tega shoda udeležil, to smo pač dobro vedeli, kajti on sam ne kandiduje, ampak bode mandat le prevzel, če bode voljen. Čast nam je pa bila dana, pri tej priliki, spoznati se z velecen jenim g. dr. F e r j a n č i č e m, pravim ter jedinim kandidatom za državni zbor. Ni humbug, kar se o njem piše in govori; mož ima res elegantno obnašanje, dar govorništva mu je na razpolaganje, da ima srce na pravem mestu, to ovaja njegov govor. Dovolj 1 Mož je, kakeršnega trebamo za svojega zastopnika v državnem zboru. Vsem, ki ga dosehmal še nesmo imeli čast poznati, napravil je s svojim nastopom ter izvrstnim govorom velik utis in vprašanje, zakaj da ga njegovi znanci tako visoko spoštujejo se nam je tukaj re-šdo. Pač črna nehvaležnost bi bila ta, ako bi ta-cega narodnega moža, čvrstega boritelja za naše narodne pravice, kakor je g. dr. Ferjančič, ne odlikovali s svojim zaupanjem ter ga prezirali pri taki ugodni nam priliki. Torej možje volilci, pokažimo javno svetu, da smo Notranjci vredni tacih mož kakor je naš državnozborski kandidat, ter volimo po svojem prepričanji, v' dan sv. Miklavža g. dr. Ferjaučiča, našega domorodca, Notranjca za poslanca v državni zbor. Kar se tiče druzega g. kandidata, za deželni zbor, o tem nam jo pač malo govoriti, ker njega itak cela Notranjska dobro pozna. Njegov jeklen značaj, potrjuje od iskrenih narodnjakov mu dani priimek „Nanos". O njem ni dvoma, da bi kedaj stopil z narodnega pota, ki ga je nastopil v svojih še mladih letih. On je narodnjak iz prepričanja, kmetovalec uzoren, sadjorejec, da mu ni para. Kar je nas zavednih Notranjcev smo si pač v tem jedini, da nas mora zastopati v deželnem zboru mož iz naše Mede, torej kmetovalec, in ta je g. Hinko Kavčič. Če komu, so pač njemu v srce priraščene, nepozabljivega pokojnega Jurčiča svarilne besede: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar bianiti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!' Da bode g. Hinko Kavčič voljen deželnim poslancem, o tem pač ni dvojbe. O nadnem kandidatu g. Poldetu Deklevi pa pač nečem govoriti. Njegov nastop v Postojini bil je uprav smešen. Sam bil je kandidat, vsaj sramožljiv, a priporočal je druzega, o katerem je znano, da bi mandata za deželni zbor niti ne prevzel. Zato je pa tudi njegov predlog obveljat jednoglasno. Ix škorijana 24. novembra. [Izv. dopis.] Škoeijau, oziroma Škocjanska jama postala je izza nekaj časa znamenita. Vsak dan vidiš tujce vsakovrstnega stanu, ki prihajajo semkaj. Moj namen ni, da bi opisaval naravna čudesa, marveč omenjam naj, da dan na dan prihaja semkaj zini raj več ljudij in umetnikov, ki skušajo divno naravo naslikati na platno ali na papir. Pred štirimi meseci prišel je semkaj, v julskih planinah dobro znani akademični slikar Jan IIavli re k , rodom Čeh, navdušen za vse, kar je slovanskega. — Prejšnja leta slikal je okolu Triglava po Trenti in Soči. Ljudje in pastirji po planinah, pri kojih je cela poletja prebil v bornih pastirskih kočah, so ga vsako leto veselo vsprejemali, nazivajoč ga; „naš malar". Navdušen za tamošnje kraje in divno okolico, svest si, da tu ni bilo umetnika, ki bi skušal po onib divnih krajih posneti slovenski svet, slovensko, bratsko mu zemljo, ki je tako lepa, tako slikovita, da nikoli na svojih potovanjih ni naletel na jednako krasoto, bival je s pravim navdušenjem v naših planinah. Ljudje, bratje mu, so ga ljubili in z jednako ljubeznijo oklenil se je on njih. On ni šel v Italijo, na Grško, Francosko, v Švico prizorov iskat, marveč našel je krasnejših na Slovenskem. Iz teh slovenskih krajev naslikal je mnogo slik, koje je potem na Dunaji razstavil. Občinstvo in slikarji občudovali so njegove proizvode, ki vsa-cega na prvi pogled vnamejo. Posebno laskavo izrazil se je o priliki njegove razstave, o njegovem talentu in o njegovih slikah iz Trentske doline, prof. Šchaffer, predsednik „Ktlnstlergenossen-Bchaft." na Dunaji in vodja c kr. slikarske galerije na Belvederu. Častitala sta mu oba in občeznani slikar Lavaček, ki je napravil znano sliko mesta Dunajskega, je javno predaval o njegovih slikah iz Trente in Soče. Havliček naslikal je tu več prizorov iz Škoci-janske jame, na pr. Velikanska vrata s prelepim slapom in Tomasini jevim mostom; razgled iz Brucke rjo ve otline v nasprotui Gozdič z S c h m i e d 1 o v o otlino. Najkrasnejša slika pa je razgled s „Stephanie-Wartheu. — čim dalje to sliko ogleduješ, tem lepša se ti zdi. Nihče bi ne verjel, da je vse v naravi tako, kakor slika predstavlja, marveč rekel bi vsakdo: izreden talent je sliko izmislil. Res ponosni smemo biti Škocijanci, da nas taki umetniki obiskujejo in s tem naš kraj s svo-jimi slikami proslavljajo. Razen navedenih, naslikal si je Havliček tu mnogo raznih prizorov iz tukajšnjega kraja, ki mu bodo služili pri raznih kompozicijah. Jan Havliček študiral na Dunajski akademiji, potem pa se je izobraževal v slikanji narave pri nekem nemškem slikarji. Večino pa si je pridobil s svojo lastno pridnostjo. Pretrpel je početkom mnogo v naših planinah. Po mesec dni ni v raznih krajih videl človeka, sam si je kuhal, ter v največjih nevihtah potikal se po skalovji. Vse to je radovoljno prebil, ker svest si je svojega umetniškega poklica. Umetnik šteje sedaj nekaj čez trideset let in je velike in lepe postave. Omeniti moram, da je njegove slike iz Trente in Soče razstavilo pred dvema letoma v Trstu društvo: „Alpenverein" v prostorih: „Borsa vecchia", in da so našle veliko priznanje. Mi upamo, da nas tudi drugo leto obišče, če ne pojde, kakor nam je rekel, zopet v svojo Trento in Sočo, ali če ne bode kje drugje zadržan. Prej omenjeni prof. Šchaffer, predlagal ga je kot sotrudnika pri izdajanji knjige: „Oest. Ungar. Monarchie in Wort mul Bild" in sicer imel bode nalogo narisati slike iz slovenskih krajev. — Veseli bodimo torej Slovenci, da se naši češki bratje tako zanimajo za nas in za naše kraje. — Ponosni bodimo na svoj dom, ki je krasan ! A. Š. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 23. novembra. (Konec* Odbornik dr. Dolenec poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o štirske eskomptne banke prošnji, glede veže v njenej hiši na mestnem trgu št. 17. Banka kupila je hišo od ranjcega trgovca Aicbolcerja. Da je slednji hišo smel urediti in prezidati, zavezal se je 7. septembra 1822, da bodo oboje vrata ves dan odprta, zjutraj, ko se dan prične, zvečer pa po zimi do 9. po letu do 10 ure. Zavezal se je, da najame vratarja, ki bode na to pazil, razen tega pa da bode izročil policiji in mestnemu magistratu po jedenjtljuč obeh vrat. Štajerska eskomptna banka želi, da bi se te na hiši uknjižene pravice za Ljubljansko občino izbrisale in utemeljuje svojo prošnjo s tem, da se je dozidalo Fran-covo nabrežje, da so se odpravile stopnice k Ljubljanici, da torej uknjižena služnost nema za mesto nikake vrednosti, a ovira prodajo hiše. Banka obljubu je, da bode „status quo" sicer vzdržavala tudi V prihodnje, da bodo vrata po dnevu vedno odprta in tudi po noči, ko bi nastal v obližji ogenj. Poro -čevalec dr. Dolenec pa trdi, da ne gre uvažati te prošnje ne iz gospodarskih ne iz gmotnih uzro-kov, sploh pa zato ne, ker se vsi sosedje protivijo. Zakaj bi mestni magistrat zavrgel uknjižene pravice, ki so le prometu v prospeb, zdaj celo bolj, nego preje, ko ni bilo Francovo nabrežje še dozidano. Nasvetuje torej, da se prošnja banke ne usliši, sklep pa naznani zastopniku dr. pl. Seli rev u. Podžupan Vase PetričiČ pozdravlja radostno ta sklep, kajti ravno sedaj, kar je pot po Franco-vem nabrežji odprta, je ta prehod izvestno potreben. Samo to bi želel, da se mestnemu magistratu naroči, da pri zadnjih vratih te hiše ne bode samo jedna durnica odprta, ampak obe. Predlogi se vzprejmo. V imenu stavbinskega odseka poroča cesarski svetnik M urnik o mestnem donesku za polaganje plinoviti cevij na Tržaški cesti do jahalnice. Stroški znašajo 700 gld. Polovico plačalo je jahalno društvo. polovico mora plačati društvo za plinovo svečavo. Ker bode mesto rabilo že položene plinove cevi, ako bode v tem mestnem delu uvelo plinovo svečavo, nasvetuje poročevalec, naj se dovoli polovica zneska, katerega je plačalo jahalno društvo. Pred log se vsprejme. Odbornik Valentinčič poroča v imenu po licijskega odseka o prošnji občanov v Gradišči, da se žitni trg preloži s Poljanskega trga na Križev niški trg. Prebivalci imenovanega okraja uložili so to prošnjo, naglasujoč, da ni v njih predmestji ni kakega prometa, ker se vse pomika proti sv. Petra predmestji in proti Poljanah, kjer je živinski, žitni trg, vojašnice itd. Prebivalci na Poljanah in pri sv. Petru pa so uložili tej prošnji baš nasprotno, naj ostane žitni trg, kjer je bil. Poročevalec na svetuje, naj ostane žitni trg, kjer je, in naj se prošnja prebivalcev v Gradišči ne usliši. — Odbor nik Ničman nasprotno uasvetuje, češ, da v tem delu mesta res ni nikakega prometa, k večjemu par voz šote na sv. Jakoba trgu. Odbornik Vel-kavrh opomni, da je žitni trg čisto neznaten, ker prekupovalci že na mitnicah večino pokupijo. Pred Križanki je zavoljo sodnije gotovo več prometa nego na Poljanah zaradi žitnega trga. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog. — Dr. vitez Bleiwe is-Trsteni ški poroča o računih za zdravila mestnim ubogim 1. 1885. Zapisalo se je 2743 receptov v obče pravilno, kakor je predpisano za uboge. Stroški znašali so 1100 gld. 50 kr., ka tere mestni zbor odobri. Na predlog dr. Z a r n i k a se javna seja sklene in se bode fijakerski red obravnaval v prihodnji seji. Domače stvari. — (Iz Vipave) se nam piše: Te dni hodi je v uradnih opravkih po naši dolin^ gospod, ki ima res lepo stališče, a se še mogočnejega šteje, nego je v istini. Od takih gospodov pričakuje se uglaje- nost in spoštovanje onih oblik, ki so sicer mej omikanci običajne. Žal, da omenjeni gospod vsega tega ne pozna. Zabavljal je in psoval na vse strani. Volilce, ki so bili pri shodu v Postojini, pital je z naslovi, ki se ne nahajajo v nobenem „Complimen-tirbuch", pač pa v najnižjih krogih mej težaki in Tržaškimi iakini. Pomilujemo gospoda, da mu je togota tako dilno razjarila živce, da več ne pojmi, kaj se ujema z njegovim dostojanstvom. Priliko bo-demo imeli, baviti se še obširneje ž njim, navajali bodemo morebiti njegova „ipsissima verba" o visoko stoječej osobi, za danes pa mu povemo samo to, da se mi Notranjci ne bodemo nikdar klanjali Gesslerjevemu klobuku, niti osobi, ki bi rada igrala Gesslerjevega klobuka ulogo. — (Pisateljskega podpornega društva) zabavni večer bode jutri ob navadnej uri v čitalnični restavraciji. — (Imenovanje.) Gosp. Karol Lubec, davčni nadzornik v Brežicah, premeščen je v istoj lastnosti v Maribor, na njegovo mesto pa pride g. Ivan Jane, doslej v Ljutomeru. -- (Iz Celja) se nam piše, da so v odbor tamošnje čitalnice bili pri jako dobro obiskanem zboru dne 21. t. in. izvoljeni naslednji gospodje: Dr. Jos. Sernec predsednik, Josip Žičkar podpredsednik, Urli. Letne ž tajnik, Miha Žolgar blagajnik, Jos. K r o n v o g 1 knjižničar, odborniki pa: dr. Vrečko, Ivan Dečko, Ivan Jerman in M. Ve ršec. — (Načel ništvo poddružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu) poziva na prvo veliko svečanost na korist družbi sv Cirila in Metoda v torek 7. decembra 1880 v gledališči „Armonia". Razpored: 1. Mendelsohn: Ouvertura k operi „ttuy Blasu, vojaška godba. — 2. F. S. Vilhar: „Bojna pjesma", moški zbor. — 3. „*, „Slavnostui govor", gospodična Ana Kobalova. — 4. A. Fdrster: „Ave Marija" iz operete »Gorenjski slavček", moški in ženski zbor s spremljevanjem vojaške godbe. — 5. V. Kosovel: „Dve solzi", romanca, samospev za tenor, poje g. P. s spremljevanjem vojaške godbe. 6. J% „Potpourri slovanskih napevov", vojaška godba — 7. Benj. lpavic: „V mraku", osmospev. — 8. Ivan pl. Zaje „Večer na Savi", zbor in Čve-terospev s spremljevanjem vojaške godbe. — 9. Gol-doni: „Dvo gospoda pa jeden sluga", gluma s petjem v 1 dejanji, preložil D. Hostnik. — 10. Svobodna zabava in ples. — Pevovodja gospod Srečko Bartelj. Godba c. kr. Gl. pešpolka carja Aleksandra. — Ustopnice in lože se prodajajo v kavarni „Com-mercio" in v „Delavskem podpornem društvu", zadnji večer samo v gledališči. Blagajna se otvori ob 7. uri, začetek ob H. uri zvečer — (Predrzna tat vi n a.) Preteklo noč ulo mili so neznani tatje v g. Perdana prodajalnico na cesarja Josipa trgu. V veži prepilili so Werthheimove ključavnice in potem prodrli v prodajalnico, kjer so se prav brezskrbno zabavali Popili so dve steklenici žganja, pojeli nekoliko sira ter si privoščili celo par kislih kumar. Seveda so pobrali tudi drobiža za kacih 70—80 gld. Počastiti so s svojim pohodom tudi pisarno in poskušali svojo moč nad železno blagajnico, katerej se pozna, kako so dleto nastavljali. Werthheimerico so sicer premaknili, a odprli je neso, zatorej neznanih lopovov plen ni bil velik. Koliko so odnesli, se ne da točno določiti, ker je v prodajalnicl blaga veliko, a škoda se ceni na kakih 120 gld. Poropali bi bili gotovo več, da jih ni preplašila neka ženska. — V deželni bolnici u omil je preteklo noč neznan tat v mrtvašnico, ter pokral nekoliko obleke umrših. Sumi se, da je to storil človek, ki je bil pred par dnevi ozdravljen izpuščen iz bolnice. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Maribor 25. novembra. Vsled pritožbe slovenskih veleposestnikov Mariborskih po dr. Babniku je upravno sodišče ovrglo odločbo političnih oblasti j, vsled katere so se hišni posestniki uvrstili v listo veleposestnikov pri volitvah v okrajni zastop. Budimpešta 26. novembra. V oger-ske delegacije vnanjem odseku dokazoval An-drassv, da se obe delegacije strinjate v političnem vprašanji. Konstatoval je, da obe državni polovici želite miru, a da se popolnem čuvajo naši jasno določeni interesi. Po mnenji Andrassvjevein naši in ruski interesi neso taki, da bi bil spor neizogiben. Avstro Ogerske smotri neso taki, da bi bili Rusiji nevarni. Govor- nik to dokazuje iz preteklosti, naposled pa poudarja, da se od naše države ne more zahtevati, da hi se spoprijaznila s tem, da bi se Rusiji omogočilo, napasti nas na našem ozemlji, od zadej pa po državah od Rusije zavisnih. Andrassv preiskuje potem vprašanje, so li življenski interesi Rusije taki, da bi bil spor mej obema državama neizogiben, ter dokazuje, da temu ni tako. Ko bi se Rusija širila proti Balkanom, imela bi iz tega le škodo, ker bi izgubila sedanjo strategično ugodnost in bi kompromitovala sedanji svoj upliv na balkanske narode. Budimpešta 25. novembra. Vojni minister grof Bvlandt Rheidt končal danes svoj ekspoze o puški repetirki, ki se more izdelavati jedino v dobro opravljeni tovarni. Cena 34 l/a do 35 gld. za puško je primerna. Mannlicher ima za svojo puško patent in se je zavezal, da je ne bode ponujal nobeni drugi armadi. Za odškodnino dobi 130.000 gld., ali od 100.000 pusek po 50 kr., za nadaljnih sto tisoč po 40 kr. itd., kar bi mu neslo 263.000 gld. S troški za preiskavo, prevažanje, strelivo stoji jedna puška 47 gld. 30 kr., vsega vkupe bi se torej potrebovalo za puške repetirke 34,700.000 gld. Za bodoče leto bi se razen zahtevanih 3 l/, milijona goldinarjev, še pol milijona za Werndlove puške stavilo v račun, 83.000 pušk se bode prvo leto napravilo, v drugem letu 210.000, v tretjem letu 300.000. Sturm je izjavil, da je vojnega ministra ekspoze" pomnožil zaupanje nanj in delegacija dovolila je soslasno 3 */a milijona goldinarjev. Beligrad 25. novembra. V vojašnici v ječah in v trdnjavi več koleri podobnih slučajev. Alepo 25. novembra. Nek kristijan ustrelil je trikrat z revolverjem na Džemil pašo, sprehajajočega se po ulicah. Guverner ni bil zadet in je napadovalca sam prijel. London 25. novembra. Iz Afganistana se javlja, da je emir zbral sedaj več vojakov in je poslal krotit Ghilzaje. Razne vesti. * (General Kaulbars), ki nemško-židov-skim listom močno preseda, ni brez dobrega humorja, kajti v listih čita se nastopna njegova izjava: „Mojim protivnikom iz inozemstva najsrčneja zahvala na veliki množini brezimnih pisem. Razveselili so me mnogokrat, ob jednem pa so pomnožili moje hčerke zbirko poštnih mark." ♦(Mornarska prostodušnost.) Kapitan Campvvell odlikoval se je, kakor se piše iz Londona, dolgoletnim izvrstnim službovanjem. Zategadelj rekel mu je lord Arnson pri admiraliteti: „ Predlagal bodem, da Vas kraljica imenuje plemičem." Kapitan je odvrnil: „Strehi me ubij. a Vaše lord-stvo, ne vem, kaj bi mi to koristilo." Ko mu lord prigovarja: „Vaša soproga bi tega bila gotovo vesela!" odvrnil je mornar: „Če je pa taka, naj pa kraljica mojo soprogo napravi plemenito, meni pa naj pusti moje pošteno ime." 1,listnica npraviiiNl vu : Čast. gospod F. K. v 1). Poslani 4 gld. 80 za zadnjo četrtletje. Meteorologično poročilo. . /. Stanje r,. Ve- zovanja peratu.-.i tro vi Mo- Seb < kri na v > 7. zjutraj 744-14mm. —02" O al vzli. d. jas. \ s 2. pob, 742li2i!«. 4 0" si. vzli. d. jas. J0-O0i .« 9. /.večer 742 14mm. — 20" C Isl. vzh. jas. j s* Srednja temperatura 06°, za 20° pod normaloro 8 „80 . 114 „ f)0 . 101 „ 20 . fSS „ — . 2S>3 „ «0 126 m 05 ZD\xr^aosl5:£i borza dne 26. novembra 1.1. {Izvirno teleffrafifino poročilo) Papirna renta......... «4 gld. 05 kr. .Srebrna renta....... Zlata renta ......... 5°;t. marčna renta ...... Akcije narodne banke..... Kreditne akcije....... London . . ...... Srebro............. ~ n ^ Napol. .......... I 0 in C. kr. eokim • - ? " an Nemftke marke........ til » *Ji 4'V, državue srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 . 75 Državne Bročke iz 1. 1864 100 gld. 172 , — Ogrtka zlat h renta 4«/, • ll)4, » J« Ogrska papirna renta 5" , 9r " 6' štajerske zeinljiSč. odvez. obli«. 100 „ >>0 Dunava r.-*. srečke 5° „ 100 gld 118 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4,/1«/o zlati tast. listi 123 „ 75 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sov. žele'.' ce H9 B 90 Kreditne srečke . . , 100 g'.. 17« „ 25 Kudollbvo srečke ... 10 „ 11) „ —- Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 117 25 rramiuway-drust. velj. 170 gld. a. v. . 215 — H / luii. a. .u..././j.'; u la.u in j!>iti cist in krepak glas. za akrofelj-naate, kr vične, slabotne, b le dične m kr vire v ne je kranjskih planinskih zelišč, n potil "oslonio kislim apnom In železom pomešan. '~'š-*&. Lastni izdelek. Cena 50 kr. Dobiva ee v (727—7) LEKARNI TRNKO CZY ■ravan rotevža v Ljubljani. ■B Razpošilja se vsak dan po pošti. ■§ ICACAO ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradn > regiatrovano varstveno znamko in firmo. (856—5) Dobiva «e pri vseb bolj šib trgovcih in prodajalcih de likates, v IJiiltljani pri g. n*eti*ii l,assnili-u. Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Paznik drvarjev (Holzmeister) za prevažanje lesa po Sumskej železnici, ki more uložiti kavcijo, VMprejiu«* m«' pri n«"lt«p ifo%«lnriJi nu llr-\>*t«kem. — Pisma pošiljajo naj se gozdarju Kratocli-»ill-u. poŠta \ rl»o\« < . na II ri utMkeni. (876—1) Uradnika vsprejme I. januvarja 1887 glavni zastop banke „S L. A VIJE" v I .\ii I > 1 j tin i. (Koii^roNiit ti-^- tit. 7^). Prosilci, ki so vešči pi-arničnega poslovanja, poseouo pa oni, katerim je znana manipulacija zavarovalnih pisarnic, imajo prednost. (878—1) ti IDI r S i so 20. nov.: \Varuiuml Kar-ničnik, umirovljeni < brat, 70 let, Karlovska cesta št. 22. za jer i ko. - Marija Bertoncelj, goetifa, £4 let, Ueber št. 7, za mrtvonilom. 21. nov.: Marija Zadel, gostija, 77 let, Kravja dolina št. II. za starostjo. 22. nov.: Florijana Brus, učiteljica, 27 let, Lingarjeve ulice št. 7, za jetiko. Karol Kovačić. pisarjev sin, 2 nies., iMinajska cesta št. 7, ta božja stjo. 23. nov.: Marija Mali, delavčeva hči, 2 leti, Kolezijsku ulice št. 12, za vnetjem sapnika. 25. nov.: Urša Slihar, ku-rica, 61 let, Ribje ulice št. 7, za rakom. V deielnej bolnici: 19. nov.: Janez Pugelj, delavec, 25 let, za pr zadeto poškodbo po naključbi. 20. nov.: Franca Prerani, kondnkterjeva hči, 1 mes., za jetiko. 22. nov.: Andrej Naglic, kajžar, 36 let, za vročinsko boleznijo. — Marija Malavrb, delavka, 40 let, za vročinsko boleznijo. — Mhrija Lukančič, gostija, 6■) let, za sušico. 23. nov.: Janez Fabjan, delavec, 47 let, za jetiko. 21. nov. - TomaŽ Urankar, dninar, (50 let, za oslabljenjem. v irebanje ze prihodnji HLesec. Glavni dobitek v gotovini l 10.000 *<•> 5000«'« 20% || 4788S. Sinscem-srečlco dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ltmliiii|M'šia. WnitznergasMe O. (787—28^ VELIKA 500000) kot največji k v uajttre nv-jciii slučaji ponuja vHiku o«l Ilaiu-hurftke driave zajamčena denarna loterija. Spccijelno pa: 1 prem. a mark 00000 1 dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 2 dobit« a mark 70000 1 dobit, a mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000 5 dobit, a mark 20000 3 dobit, a mark 15000 26 dobit, a mark 10000 56 dobit, a mark 5000 106 dobit, a mark 3000 253 dobit, a mark 2000 512 dobit, ii mark 1000 818 dobit, a mark 500 31720 dobit, a mark 145 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100 , 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURttU dovoljena, in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se lzireba 50.500 are&k. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda Bnaaa 50.006 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena poUpftaanl trgovHkt h!*l in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj so neposredno na njo obrne. Častiti naročevalei se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eela originalna Nreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne »reelte av. v. gld. 1.75. 1 eetrtina originalne srceke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se tuadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče bitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1886 nam direktno doposlati. (773—12) VALENTIN & C0., i Bankgeschaft, Izd atol j in odgovorni urednik : Ivan Železni k a r, Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne" X1