Govor poslanca Robiča za Celje. (V drž. zboru dne 10. julija t. 1.) Akoravno so mi gospodje tovariši naklonili čast glavnega govornika, vendar bodem kolikor mogoče ob kratkem razložil svoje stališče ter nasprotnim govornikom odgovarjal le najbistvenejSe. Vprašanje celjsko je povsem tako jasno, da le bistvo vsega ponovim. Poslanca dr. Kraus in Hahvich sta opetovano naglašala, da hočemo posloveniti nemški šolski zavod. To ni istina. Mi le hočemo samostojno dvojezično gimnazijo, in nemSke gimnazije Nemcem nihče ne jemlje. Gospod poslanec dr. Kraus se je pri tem vpraSanju izjavljal tudi o ljudski šoli na Spodnjem Štajarskejn, da-si niso na vrsti ljudske šole. Z ozirom na opravilni red ne govorim o Ijudskem šolstvu, toda odločno moram zavračati njegove napade na slovensko duhovščino. To vendar ni čudno, če slovenska duhovSčina slovenskih otrok noče v veronauku podučevati nemSki. Da je isti gospod poslanec celo nesrečo, ki je vsled potresa zadela Slovence iD Nemce v Ljubljani, spravil v razgovor, to ni plemenito in ne taktno. Gospod poslanec Kokoschinegg je grajal mariborsko gimftazijo ter gledč reda in razmerja med neraSkimi in slovenskimi dijaki povedal toliko neresničnega, da je gotovo zajemal iz jako kalnega vira. Kdor pozna razrtiere na mariborski gimnaziji in ondotni izvrstni red, kakor jaz, mora odločno zavračati take napade. Toda napaka je, katero je gospod Kokoschinegg javno naglašal, da je ravnatelj rojen Slovenec. — Predgovornik dr. Menger je trdil, da imajo Slovenci pet slovenskih gimnazij, toda pozabil jih je našteti. Neumevno mi je, kako se more kaj tacega trditi, kakor mi je neumevna trditev dr. Mengerja, da Žalec šteje 1400 prebivalcev, dočim jih ima le 657. Znano je, da je čisto kulturelno in pedagogično vprašanje sedaj postalo politično. Mala stvar je vsled vedne agitacije, o kateri bi dr. Foregger vedel mnogo povedati, postala velepomenljiva. Iz prepira za nekaj dvojezičnih gimnazijskih razredov je nastalo veliko državno vpraSanje. Z mirno vestjo rečemo, da mi k temu nlsmo pripomogli. Mi nismo nikdar tirjali samostojne gimnazije. Pred leti smo zahtevali, naj vlada upravnim potom ustanovi vsporednice. To bi se bilo zgodilo brez hrupa, kakor v Mariboru, in vpraSam gospoda dr. Kokoschinegga, ali je vsled tega trpel nemški značaj mariborskega mesta? Tu se gre le za dvojezične vsporednice, na katcrih se bodo trije predmeti učencem razlagali v materinem jeziku. In s tem rušimo nemško posest ? Upravna pot bi bila v tem vprašanju najprimernejSa. Zakaj vlada tega rii storila? PrejSnja vlada je naravnost priznala, da tega ni storila zaradi nemške levice. Prejšnja vlada je rekla v proračunskem odseku: »Vlada se je zaradi tega odločila za samostojni zavod, ker so se z nemSke strani čuli glasovi, vsled katerih se je vlada bala, da bi dvojezični razredi utegnili škoditi nemškemu značaju celjske gimnazije. In tej želji je vlada ustregla. Ona noče škoditi nemškemu značaju, teraveč hoče le poleg tega ozirati se na slovenske potrebe«. Saj ni tajnost, da \e nemška levica, ali recimo, da so odlični njeni člani več časa bili mnenja, da samostojna dvojezična nižja gimnazija ne more Skoditi Nemcem. Le polagoma se je nemška levica umikala in udajala nemškim nacijonalcem, tako, da je prišlo do razpada koalicije. VpraSam: Ali si je neraška levica s tem postopanjem pridobila zahvalo nemških nacijonalcev, ali sta se zbližali te dve stranki? Gotovo ne! Be- rimo glasila nemških nacijonalcev in prepričamo se, kako gospodje sodijo o tem. (Konec prih.y