2®3„ it®«. tthsjs ssesJeSi in praznikov ussli « se ob 10, u?S rovizorni režim". t SL Ta provizorni režim je imel gotovo svoje slabe, imel pa je tudi svoje dobre strani. Njegova glavna napaka pa tiči v tem. ker je provizorii in ni nič določnega, nič definitivnega. Glavna naloga konstituante. kot jasnega izraza suverene ljudske volje, bo torej, da nam prinese namesto sedanjega provizorija nekaj končnoveljavnega ali z drugimi besedami: Glavna naloga konstituante ie. da nam prinese namesto provizoričnega režhna državo. To potrebujemo v prvi vrsti, da bomo vedeli tako mi sami kakor tudi vnanji svet pri čem da smo in kaj imamo oziroma če kaj imamo ali ne. Vsa druga vprašanja, ki so v zvezi s konstituanto. so napram tej glavni nalogi vprašanja druge vrfte. Vprašanje: republika ali monarhija. centralizem ali avtonomija ali samouprava niso prva in najvaznet-ša ampak sekundarna, ker vsa predpostavliajo definitivno rešitev prveea: ali imamo oziroma bodemo imeli eno državo ali več držav??? Kadar bomo imeli jasen odgovor na to glavno vprašanje, kadar bomo vedeli, kdo ie pravzaprav pravi subjekt te države: ali so to samo Srbi zase. Hrvatje zase in Slovenci zase. ali pa vsi trije skupaj, in to definitivno sknnai kot izraz skupne narodne voiie. potem je čisto vse eno, kakšne pravne forme dobi trenotno nova država. Glavno ie bistvo t. j. država kot taka. forme se pa dajo vedno še menjati. Ce se odloči kon-stituanta za republiko, je to nrav, kadar pa ta forma ljudstvu ne bo več všeč. io vedno še lahko zamenja. Ce se odloči konstituarta za centralizem — prav: kadar ljudstvu ne bo več všeč. ga bo zavrgel, če vpelie sovietski sistem — dobro; kadar ga bo liudstvo sito. ga bo zavrglo: če se bo pa izkazal kot dober in praktičen, ga bo obdržalo. — Forme se vedno lahko menjavajo; slavno ie, da ostane bistvo, t. j. država. To naj nam ustvari konsti-tuanta. Radičevo zborovanfe v Zagrebu. Zaereb 8. Ob desetih dopoldne se ie vrš la v Zairreby elavna skun-ščina Hrvatske nučke seliačke stranke. Na skunščino so nrišli vsi izvo-lieni Doslanci seliačke stranke. Za-stonane so b;le mnoeobroino tudi vse hrvatske žuoaniie. O ool enaistih ie stonil na govorniško tribuno narodni ooslanec Stefan Radič, ki ie začetkom noz;val k miru ter noudarial da le hrvatsk; narod dne 28. novembra Izrar.il svoio svobodno volio. da bodi Hrvatska v mednarodnih meiah iuž-nth Slovanov kot celota kmetska republika. Pravi, da to ni skupščina ?ne stranke temveč skupščina osvobojenega hrvatskeera naroda. Renu,-fcFka nomenia za hrvatsko rentibli-knnsiV« večino nooolnn zrnato kmetskega nrav«, da bo kmet svoboden nn svoiem domu da bo imel Diiliko in nravico b:tl nnnnin trosDodar v svoli občini, da kontrolira delo v ob-čfni ekrani. žtiraniii in v sami vladi in da kontrolira sam direktno. Po-udarial ie. da poslanci nieeove stran-I ke niti za las ne bodo ponustli od j Itrvatske^a kmetskega rentiblikan-j skefa nroprama da Hndo Izvršili ta nro?ram v sporazumu s svoiinv sosednjimi narodnimi brati. Politika hrvatske nučke stranke se ni iznre-rre.nMa ter stoli še danes na stališču, da so vsi Slovenci. Hrvati. Srbi in Bolgari ena narodna celota. Mi smo h»-vat«ki kmetski narod, no soelas-nt.m sklenit hrvatski sabor neodvisne hrvatske države in 00 glasovaniu ogromne ve^ne volilcev kmetska reoublika. Smo proti vsakemu koraku deianiu in besedi, s katerim bi se damšnle fakt:čno staroe rušilo s silo. na miren in nravičen način bomo oži-v otvoril5 svoi nroirram Pri volitvah fe zmagala človečansko hrvatska kmetska duša. Ako bodo volitve v vsei državi uničene bomo dobili zopet še večio cečmo Hočemo kmetsko remtbliko snorazumno z brati v meiah. ki nam Mh ie dala Evrona. — Pn govoru zt. Radiča so bite sprelete nastonne resohtc!ie: I. Strank« se ne imenuje več Hrvat- ska pučka seliačka stranka (HPSS), tem- i Dvoina i^ra klerikalcev. Klerikalna stranka se očividno deli v dva tabora: prvi je ztnerneiši. n?i ie .krščansko-sociialno radikalen". V prvo strujo spadajo dosedanji klerikalni voditelji in taki. ki So se navadili že na korita in avtomobile, v drugo struio pa takozvana krščansko-socijalna Tadikalna omla-dina z dr. Gosarjem na čelu. (Šu-stercijanci stoie ob strani.) ..Večerni so s. okm irali »radikalni« ..Slo-Venca" pa prvi. Med obema stuja-tna obstoje rreceišnia nasprotja, kar se kaže v f-isavi obeh listov, ki si Večkrat naravnost nasprotuifejo. ».Večerni list“ sedi med boljševlki, »Slovenec« na nri vladi. Če stvar Drmotrimo, vidimo, da ie to politično slepomišje: ne zameriti se zgoraj, od spodaj pa pridobivati s hujskanjem in demairogiio zapeljanih pri-stažev. V Ljubljani pišeio tako, v Belgradu pa delaio drugače! Ali. sedaj, mislimo, bo tega sle* Doniišenia in dvojne igre konec. Vsaj toliko, da ne bo mogoče zabavljati. obenem pa oblastno sedeti na Stolčkih. Moeoče jim bo le še prvo, v čemur pa je tudi dvoličnost, ker klerikalci vpiiejo proti kapitalizmu. So pa sami kapitalistična stranka in store ničesar zoper kapitalizem, ^etudi so na vladi. Sicer pa pri „ra-j*!kalnih“ opazujemo že dalj časa Prav resno nezadovoljstvo s klcri-finimi politiki, ki se udejstvujejo v ?elgradu. posebno pa z dr. Koro-..Večerni list“ tega notranjega Pora že ne more več prikrivati. V ‘®rek ie pisal o prisegi, ki io vsebuje osiovnik za konstituanto. Zavzel je da je usilievanje take pri-kršitev suverenosti konstituan- te, in ie pri teni dr. Korošca javno ožigosal vsled njegove politike. — „SLS“ vendar ni politična vlačuga, ampak stranka krščanskih ljudskih načel, govori ..Večerni list“ doktor Korošcu na ušesa. Sicer pa se tudi to kričanje vsai gladko ne strinja s predlogom glede ustave, kakršnega je dr. Korošec v imenu cele SLS predložil vladi, ker tudi ta predlog itak — kakor vladni ustavni načrt — hoče. da bodi naša država kraljevina. Dalje sta dr. Korošec in doktor Hohnjec v ministrskem svetu odobrila ono prisego v imedu SLS. proti kateri .,Večerni list" protestira. Ni težko reči. katera izmed obeh klerikalnih skupin ie klerikalni poH-tikj doslednejša, čeprav za klerikalizem trenotno ne ravno najoportunej-ša. B*ti dosleden princ-pem demokratizma, obrseni pa služLi prindponi klerikalizma, ie huda in silno težka stvar — zato ta nesporazum v SLS. in nezadovoljstvo radikalne struje dr. Gosarjeve, ki se v tern oziru ukvarja s Sizifovim poslom. Demokratizem spraviti na vrh gore. tb-j enem pa zastopati klerikalizem, se pravi, spraviti ga morda izpod vrhunca. potem pa izneveriti se prvemu ali drugemu. Kakor ie pa razvidno iz „Slo-venca“ z dne 8. t. m. se je tudi glavno glasilo SLS že pridružilo skupini ..Večernega lista“ in obljublja, da bo pod firmo krščanskega ..radikalizma" gradila „grad Božji na zemlji", ki ga gradi že skoro 2000 let. pa še danes ni gotov... Ko preditate «,Naprei‘\ ga oddajte Vašim prijateljem! več Hrvatska republikanska seljaSka stranka ali Hrvatska Radičeva seliačka stranka (HRSS). Nato so prisedli poslanci stranica, da bodo na vsak pravični način delali na to, da se Hrvatska uredi na temelju pravice samoodločbe v sporazumu z jugoslovanskimi narodi v nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južn«h Slovanov kot ena narodna celota in da bodo v ten nevtralni kmetski republiki oii-votvorili za vse stanove enake človečanske pravice, za kmetski stan pa popolno lemetsko pravo. Za njimi so prisegli tudi vsi navzočni skupščinarji v enakem smisla. 2. Druga resolucija zavzema stališče HRSS napram konstituantl, da so njeni poslanci pripravljeni iti v Belgrrad, toda samo s pogojem, da v konstituantl ne bi bili majorizlrani, da so pripravljeni raztovarjat! se * zastopniki Srbov ta drujflii narodov v Jugoslaviji; ako M- te ne sporazumeli, bi se razšli. V hrvatskl banovini zahtevajo, ker ima4o večino nad vsemi drujrim strankami, zase bansko mesto In vlado. Protestirajo proti temu, da bi morali poslanci v konstituantl najprej priseči kratiti. 3. Po načalu pravice samoodločbe ima HRSS pravico, da prevzame v banski Hr-vatski vso državno vlado in upravo v svoje roke tako, da bekrajska vlada prizna hrvatskl državni sabor, ki Izmed sebe Izbere bana oziroma predsednika republike banske Hrvatske in vlado ca vse dr. žavne posle, kakor je to bito faktično in pravno na Hrvatskera od prevrata do 1. decembra 1918. 4. HRSS smatra danaSnio bolgarsko sellačJco stranko in bolgarsko seljačko vlado za naravnega zaveznika pri delu za nevtralno jugoslovansko zvezno republiko Slovencev, Hrvatov, Srbov io Bolgarov nazlic temu, da je današnja bolgarska seliačka stranka 5e monarhistična. Ob enem bo stranka poizkušala, da sporazumno s drugim kmetskimi strankami v Srbiji, Bosni, Dalmaciji, Sloveniji in Vojvodin! z ustavo zaiamčl kmetski značaj zvezne Jugoslovanske republike, tako da bo počenil od občinskem odbora do vseh ministrstev kmetski narod alf sam‘reSeval svoje posle, ali da )lh bo direktno nadziral po svojih kmetskih poverjenikih. RAZMERJE STRANK V KONSTI-TUANTI. Belgrad 8. Ministrstvo za notra-plc stvari ie dobilo noroč:lo o naknadnih volitvah, ki so se vršile v nedelio 5. t. m. Uradno se konstati-ra. da so mandati razdelieni kakor sledi: Demokrati 94. radikalci 93. komunisti 50, radičevci 50. muslimanska orsramzaciia 24. katoliška stianka 23. zemlieradničke zadruge 39. sociial:sti 10. narodni sociialisti 2. bimievci 4. hrvatska težaška stranka 7. muslimansko - krščanska stranka 1. muslimani v iužni Srbiii 2 hivatska zaedirca 4. republikanci 4. frankovci L Ribarčeva skunina 1 dr. Trurrbič 1. Hrvoi 1. Po tem rezultatu bn mandat za sestavo nove vlade nnverien demokratski kot nai-močneiši stranki. VOLITEV AVSTRIJSKEGA ZVEZNEG* PRFPSEDMKA. Punaj. 8. Zvezna skupščina je ime’a danes sejo, da bi Izvolila zveznega predsednika. Izmed treh kandidatov, ki so dr Klenboeck (kršč. soc.), Seitz In Dlnghoier, ni dobil nihče absolutne večine glasov; zato se je prekinila seja do 6 zvečer v svr-ho porazsovorov med strankam i. Na večerni seii tudi četrta volitev ni odločila. Dr. Klenboeck je dobii-103 glasove, Seltz 85 in Dinghoier 30 glasov. Nato je bila seja iznova prekinjena za pol ure. Podružnica čevljarjev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da so se dne 4. decembra mezdna® ogajanja v prid pomočnikom končala. Obenem opozarja odbor, da se bo vršil 12. decembra t l. mesečni shod ob po! 10. url dopoldne v hotelu Triglav, Kolodvorska ul. Ker je shod važen, nal nihče no Izostane. —* Odbor. Del. tet, odsek »Svoboda« e« Sp. Šiško sklicuje sestanek vseh telovadcev ra petek ob 7 url zvečer v pisarno »Konzumnega društva za Slovenijo*. Dolžnost vseh ki ihn je kaj ležeče na res delavski telovadbi, Je tega sestanka. Se udeležiti. Na svidenje. Politične vesti. + Priprave za konstituanto. V pons-dellek popoldne do pozno zvečer je tra*als skupna seia ministrskega sveta In parlamentarnega odbora. Na tej seji se je pretresal in sprejel novi poslovnik za kon-stltuanto. Dr. Markovič, minister za kon-stlt:ian*o bo otvoril ustavodajno skupščino v nedeljo dne 12. t. m. ter bo predlagal za zafa^neaa predsednika g. Nikola Pašiča. Potem bodo izvoljeni štirje najmlaiši poslanci za tajnike. Nato se bo izvolil verifikacijski odbor in vsi poslanci bodo izročili odboru svoja pooblastila. Najbrže bo odbor v nekaj dneh verificiral nesporne mandate, tako da se bo koncem drugega tedna mogla vršiti volitev predsednika skupščine. Kot kandidati se omenjajo Aca Stanoievič, Nastas Petrovič in Stanoilo Vukčevič. Poslovnik predvideva tri podpredsedniška mesta. Kar se tiče prisege, odreia novi poslovnik, da se uničijo mandati onih poslancev, ki ne bi prisegli po predpisih ali ki bi stavili kake omejitve. Prestolonaslednik regent Aleksander bo slavnostno otvoril sejo skupščine v nedeljo dme 19. t. m. + Prisilna prisega. Poročali smo, da je btl v načrtu poslovnika za konstituanto sprejet tudi pasus, ki pravi, da bo moral vsak poslanec priseči kralju, državi In narodni edinosti, sicer da izgubi mandat Da je taka odredba kršitev suverenosti konstituante, ki Ima pravico sklepati o vsem, • tem tudi o republiki in monrrbiPt ie iaino. Monarhistični krogi, kakor raz* vidno, skušajo že sedaj nekaj vsiliti, ka* ni v skladu z bistvom konstituante. Proti temu protestiramo najodiočnejše in upa* mo, da bodo tudi posanci drugih strank pripomogli k temu, da se take samovolja presežne mere monarhističnih strank ne bodo uresničile! Kako pa naj se vse to sklada tudi z najprimitivnejšim demokratizmom, če se hoče poslancem, izvoljenim id naroda, že vnaprej onemogočiti Izraz ijud« sk, kako slabo »a materi cerkvi in njenim zvestim slnovmt godi tam, kler vladalo nje nezvesti sinovr, h katerim spadajo seveda tudi sociiaCsti. »Večerni lisU, ali naj prinesemo par tua! senzacionalnih poročil z zemlje — In orta zemlje! — Kako se ubogim nezvestim sinovom, h katerim spadajo seveda tudi sociialisti, godi tam, kjer oridejo v pesti pobožnim zvestim otrokom? + Sporazum z d' Anniinzifem. Kakor, poroča »II Tempo«, le podlaga za soora-zum z D’Annunziiem naslednja: Ob veva, da se prizna kvarnerska regenca Jn obveza, da se baroška luka, Trsat, Sušak Iti Kastav zagotovijo reški državi. Po poročilu tista »Messaggero« iz Trsta, je poslala parlamentarna komisija D’Annunziu brzojavko, v kateri veli, da zapušča Julijsko Benečijo v trdni veri. da ima Italija na Reki zelo zvestega vojaka. + Priznanje. »Slovenec« piše o ustavi in pravi: »Ce pa se ozremo po mail avstrijski republiki, kl ima naravnost vzorna demokratsko ustavo, se moramo sramova-vati, da se damo tako nadkrilitt od našega silcer tako malopomembnega soseda.« — Ta izjava Je vsakakor odkrito priznanj« dela avstrijskih socijaliilh demokratov, o fctiterl!) so sicer «a$i klerikalci j^ali samo S isuiRljivo. Menda »Slovenec« nc bo trdil, | . da bi Avstrija imela tako demokratsln j (tstavo, 5e bi o njej odločevali klerikalci. Ruski begunci v Jugoslaviji. Ruski ti.4 urad trdi, da general Wruiu;tN ne odide Carigrada. Povodom italijanskih vesti o ipo^odbi med Francijo in Jugoslavijo glede izkrcanja Wraogtove vojske v Boki Kotorski je tadala francoska vlada demeini, v katerera iaviia, da bo spreiel* Justosla-9y>ščen. Natfpreglei Invalidov. Ker se ie vedno dogajalo slučaji, da Se po dveh led5*« obstanka naše države dohajajo na pukov-ske okružae komande od vojnih poškodovancev (invalidov) prošnje za nov nad-pregled, Je poverjeništvo za socijalno skrb odredilo, da se vsi oni, ki še niso bHi *e ▼ bivši Avstriii priznani invalidom ta ki še niso bili ped našo opravo nadpregleda-ni, osebno aH pismeno »glase pri pristojni tuikavski okrožni komandi radi vpoklica k »oventu nadpregledu In sicer najkasneje do konca februarja 1931. »Slovenec« Ib minister Pribivlčevlč. »Slovenec« ta »Večerni Ust« sta svoječas-no podlo napadla ministra Prihlvičevlča. PrJJičfa sta neko vest, katero je prvi pri- di v Ljubljani. Tudi slovenski Usti niso ! »osel »Balkan«. Minister Pribičevtč pa Je smeli prenašati prevodov iz nem&kih H- I tožil oba Usta. Tiskovna pravda bi se Ime- | »tov; 10, kar 9« smeli vedeti Nenjcl ali Usti U »o nemško znali, niso smeli po tej božji pameti avstrijske vrbova« nadzorne Oblasti vedeti tisti, iti niso znali nemški. Tako se godi sedaj tedl pri nas. Živijo Avstrija! Obča] zbor bomumnega draživa radarjev v Hrastniku se bo vrši) dne 12. dc-cembra 1920 ob 3. url popoldne v društvenih prostorih in ne ob 8. uri dopoldne, Kakor je bilo pomotoma v oglasu »afiega tista javljeno. jubilej. NajstaTeJšI nai plsateH, g. prof. Marko Pleteršnik Je dne 3. t m. slavil svojo 80-letnico. Spisal je mnogo leposlovnih ta Jezikoslovnih spisov. Splošno znan je njegov Slovensko - nemški slovar, k* je Izšel I. 1894. — Jubilanta kličemo: Na mnoga letal »Slovenska številno udMežba predavanj. — Vse opozarjamo na predavanje g. dT J os C Ob- leka o Iva n n Cankarlo ob d;ugi obletnici njegove smrti, ki se bo vršilo v soboto 11. t. m. ob 20 uri v veiiki univerzitetni dvorani. V nedelio pa ima g. univ. prof. dr Veber tretie predavanje iz cikla »Telo in duša« In bo predaval o brezčasni harmoniji med duševnim ta neduševnim svetom. Udeležite sc predavanj čim števil-neie. Oledaltški repertoar. lVama: Četrtek »Bobrov kožuh«, B; petek »Pohujšanje v doliin šentflorjanski C: sobota «F3obrov kožuh«. A; nedeHa »Figaro se ženi«, Izv. pont>de)'ek »Bobrov kožuh«, C. — Oper3: četrtek zaprto; petek zaprto: sobota »Tosca«. D: nedetla »Dalibor«, izven. « Spored slnionlčnega koncerta orke-tralnega društva »Glasbene Matice« v ponedeljek, dne 13. decembTa 1920 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani: 1. Čajkovski: Serenada za godala. 2. Berlioz: Rimski karneval, uvertura. 3 a) Škerjanc: sinfonični stavek: b) Rimski) - Kor/akov: Na grobu, preludll: c) Liadov: Balada. 4. Liszt: Les preludis, sinfonična pesnitev. — Sodeluje orkester narodnega gledališka. Celoten orkester šteje 80 godbenikov. Zn koncert orkestrainčja društva poiJ taktirko kons. prof. Jeraja vlada veliko zanimanje. 2elet! ie te kulturno glasbenih in gmotnih ozirov »Glasbene Matice«, da občinstvo vseh slojev napolni ta večer unionsko dvorano do zadniega kotička. — PretlDro-da:a vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici štev 34. Kratka razlaga koncerta Saide te dni kot podlistek v časopisju, P® s^efia. — Novi Italijanski volila) zakon, bj J uvaja proporčni sistem in žensko glasovalno pravico pri občinskih voditvafe, je bi) sprejet s 163 glasovi proti 128. — Francoska vlada je napravila biJan-co če2 vse žrtve, ki jih je vojna zahtevata na franeoskem ozemlja ta Je prišlo do aa-kljuika, da znaša primanjkljaj nasproti letu 19M. — 3,300.000 same »a"Cloveških bitjih. Nk5 zato, saj jth bo pamet francoske vlade nadomestila z biki, konji, teleti 1* kravicami iz Nemčije. — Brezposelni delavci v leudonn'so zasedli celo vrsto javnih poslopij I« praznih zasebnih stanovanj, da odpomoreJo sta-novanirjti bedi. ki lih je tlačila. Ustanovili so zase nekako iavne kuhinjo, urad, kopali- j šča in ceio brivski salon. Prehranjujejo sc j z živilskimi darovi, ki Jih dobivajo v veH-kih množinah od ljudstva In proletariata na delu. Organizirali so nekake ljudske godbe, ki jih danes vidiš po celem Londonu tn katere nabirajo darove aa prebrano sveže nezaposlenih delavcev. — Prehranjevalne razmere v sovjetski Rti&ijt, Petrograi^kl listi priobčujejo članke o prehranjevalnih teikočah v Petrogradu hi Moskvi. V javnih kuhinjah dobijo gostje samo še nekako zeliščno juho. Z ozirom na kritični položaj je Lenin zaukazal novo oddajo moke. V Moskvi je pobožal tako grozflen, da ie mestni svet na svojo roko sklenil razdeliti še ostale borne zaloge med prebivalstvo. Seveda je sov« jetska vknia dala nato moskovski mestni 1 svet zapreti. — Clčerln je brzojavil kitajski vlad), da bo sovietska remiblika ustvarita na-daFnl pohod svojih čet na mongolskem ozemlin, ker Je Kitajska 1 zasedbo Ur*e dokazala, da )e sama sposobna uničiti ban- I de generala Semenova. Sovjetske Cctc se 1 bodo umaknile, vendar pa bodo pripravljene, da skočijo Kitajski, če bo količkaj ogrožena, na pomoč. — Prebivalci Krima, ki so zbežali v Carlcrrad, so naprosili sovjetsko vlado, da Jim dovoli povratek v Rusijo. — Sovjetska republika v Armeniji. Lje- nln le '»d armenske sov!-'tsfce repub'’’;e prejel pozdravno brzojavko. Sovjetska re^ib'%3 aserbejdžanska jc sporne tri province prostovoljno odstopila armenski sovfrtsfcl republiki. Turška vlada ie prioo-zna'a novo armensko sovjetsko vlado. Gosisodarsfvo. — t4ob'J. trg. Trženje ta teden Je bilo živr.hno. Vrste mesa so ostale na stari ceni, samo Zadruga mesarjev in preka’eva>-cev ie začasno prenehala s prodajo govejega mesa po 17 In 18 K kg. Telečlega mesa le na trgu dovoli po 22 in 20 K kg. Kvaliteta slanine se le nekoliko poslabšala. — Sadni trg je zelo živahen. Pojavilo se jc tudi prvo južno sadje: oranža stane kos 4 K. Kmečki sadni trz ic zelo živahen ter se prodaja za maksimalno ceno 7 K prav 1350 sadle. — Popolno pomanjkanj tale bo ostalo, kakor kaže, še nadalie Za komad se plačuje 3 K do 3 50. a vzlic tej visoki ccni ni blaga — Kakovost moke št. 0 se/prodala po 17.50 K do lfi K. krušne moke od 11 K do 14.50 K. — Trbovevir-Ka preniogokopna družba. Dne 30. novembra t. 1. vršeči se obč-n: zbor te družbe je sprelet predloge upravnega sveta v zadevi razdelitve div:-dende v znesku od n. a. K 20.— za delni- ' co hi pomnožitev števila upravnih svetnikov. Glasom obstoioiega poslovnega poro- čila jc namen te pomnožlivs mandata« vpoklicali jugoslovanske in francoske del* ničarie potom kooptacije v upravo, kate« ra kooptacija se bode izvršila v prvi pri* hadrajl seji upravnega sveta. Glede dU'1* deiide se je povdarjaJo, da se je ista mara« la povišati v. prvi vrsti z ©sirom na znatne izpremenjeno razmerje med jugoslovansko in uemškoavstrijsko krono. Kupon št. 7 sc bode vnovčeval po 10. decembru 1920. — $trejne olje. Odsek ministrstva za prehraao v Ljubljani ima v zalogi nekij strojnega olja po 26 K za kj tranko sod. Reflcktanti naj se obrnejo *a nakazila ne-posredno na imenovani odsek. K — Kako uspeva kanadska pšenica v Srblfl. Poljedelsko ministrstvo je lansko le* to nabavilo m oddalo kmetom v nekaterih Jerajih Srbije takozvano kanadsko pšenica. V moravski dolini je bil dosežen naslednji nspeh: Pšenica, k! je bila posejana v Jeseni, je slabo dozorela. Poletna pšenica dala dva do trikrat večjo količino. Tud) kruh Iz te pšenic« je zelo sladak. Zrno M* Kadski pSeniei zelo težko izpada, za*o )# je treba omlatitl s strojem. — Nemška žlvlnCet za antantlnc želo*-ce. VVolffov »rad poroča, da so pogaja«’« med nemško ta anrantino reparacijska komisijo v Pariza dokončana Id da bo Nen»* člja raznim antantnim državam oddala: 1,740.060 kosov kuretine, 27.165 koz 15.15* prešičav, 30.000 kanj. 125.000 ovac, «500« bllsov, volov itd. ter 30.000 brejih krav tal telet. Antanta Je pravzaprav zahtevala ISO tisoč konj, čez 888.000 kosov živine. mwl temi 640 000 brejih krav in telet in okrog 900 iisof ovac. — Toda »lede na težki sedanj) položaj v Nemčiji bo počakala 00 preostanek šc šest mesecev, da se Nemčija nekollfco opomore In se JI narodijo novi kotdi, volovi, breje kravice in ovce... C opisi. Zagorje ob Savi. V »Rdečem paporto« % dne 4. decembra ie priobčil Valentta Miakar 11. Iz Zagorja Izjavo na notico » Napreju, v kateri mu je bilo očitano, da le »ttral pisma slovenskih fantov iz Negodna. ki so tu pri voiakth. Ta pisma Je pot«* potom srbskih komunističnih voditelje* Izročil vojaški upravi, ki Je nato radi teh pisem zasledovala prizadete fante. Ker’** mu je očitalo vsied teh delanj ovaduStvaw Je MU«kar. namesto da bi pojasnil celo zadevo javnosti ta v pomlrjenje staršev s*» mtga sebe opravičil, ali le to denunefja* cijo izvršil le vsied svoje nerodnosti ali nerodnosti »jrbsklh komunistov, temveč K raj» » tci Iziavi pokaži svojo *urovostJ* izlH veder gnojnice na soci}at)*te-previden ie vendar, da ne upa psovati itn** noma. Gospodje komunisti, ki ste ga >*vfV Hli za poslanca, imate čudno lastnost. Toda taka duševna zmožnost je res primeri** Ti parlament, toda za rokovniaški v Črnem grabnu. Glavna sposobnost In pry* beseda bi zmirom bila porka madona. ** socrialUtlčni fakini itd Ml se seve * in z »Rdečim praoortem ne homo prerekali, ker je vsaka polemiko < podlež! •* demagogi izgubljanje ča-ia. iiden, ki svoiega sorodnika v Negotinu. I7rialaiei1 Ivan Mlinar Odgovorni urednik lak VeltoveC. Muči Vas plavnhol? Zobohol? Tre:in*e v udih? Malo Fclierieve^a tKaveea Plza-fluida in odnravliene sn Mlečlne' 6 dvmnatih aii 2 veliKi Jneciialni stekleniri 42 K. Državna trošarina nnseebi. Felieriev Clza »rrfnrolni čr»nik en knmari 12 K. Želodec Vam ni v redu? N6*!?* pravih Fellcrievih F.’.za-i Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku reg, zadruga e omeleno eavezo vabi na OBČNI ZBOR kateri sr bode vršil dne 12. deecmbra 1920 ob 3. liri popoldan v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Cilanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poronlo nafelstva. 8. Revizijsko poročilo. 4 Poronlo računov za iet0 1919-20. 5. Poročilo ntidzoislva m podelitev odrezo načelstvu. 6. Razdelitev prebitka. 7. Volitev enega člnna v načelstvo. 8. Volitev treh nadzornikov. ^ 9. Prememba pravil § (>. / 10. Predlogi in nneveti. Za nadzorstvo: Za načelstvo: Ivan Kampfet. Kuri Malovrh. Naznanjamo p. n. občinstvu, (la se je spo* razumno z tvornicami železne industrij® v Jugoslaviji ustanovila . »*..«* liiraliiti m la Podrobnosti se poizvedo pri: Kozara M. M Alka ay: 8 rafevo, Ačululc ulica 3. Prodalo se po zfiln n^orfnl ceni in pogoših razni zelo dobro ohranjeni STROJI d. z. o. s> Id I. bil. tvoinico čevijaiskih kopit v Sarajevu • v v se isce prvovrstni strugar kopit i Eiffli k Lictliani. finspositt t:s!a II. 1 Družba kupuje staro železo vseh vrst ter plačuje najvišje cene. Opozarjamo p. n. občinstvo, da od 1. no-jvembra 1.1. kupujejo tvornice staro železo sam° Cenjene ponudbe s priloženimi epiičevali in zahtevo plače na: p^Jo^U naše Centralo. Kož ra M lil Alkalj»y Sarajevo, Ačuluk uliea 3. ggmgf Tink »UfiUeliske tiskarn«* Liublittui.