LJUBLJANA
25. SEPTEMBRA 1970
LETO XXI ŠTEVILKA 15
Pripravljen je katalog - 2
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pripravil izpopolnjen, zaokrožen prikaz načel, osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih
OSIP
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pripravil izpopolnjen, zaokrožen prikaz načel, osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih.
Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — bila je v petek 11. septembra 1.1. — so člani obravnavali izpopolnjeni osnutek Kataloga nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Ob tem so najprej, pregledali, kaj je povedala anketa, ki jo je izvedel republiški odbor v zvezi s Katalogom — 1, ki je izšel lani v maju mesecu.
Anketne lističe so prejele vse osnovne organizacije sindikata delavcev družbenih dejavnosti, odgovorilo jih je 548.
Iz odgovorov na vprašanje, kako so posamezne organizacije uporabile Katalog, je mogoče sklepati,, da je Katalog v razmeroma kratkem času dobil kar precej pomembno mesto v prizadevanjih za napredek na področju Vrednotenja dela. Katalog so neposredno uporabili v 43,9 % delovnih organizacij, pri popravah osebnih dohodkov pa ga namerava uporabiti še 16,7 %, tako da bo skupna neposredna uporaba znašala 60,6 %. Posredno (sklicevaje nanj) ga je uporabilo 32 %, le 7,4 % organizacij pa trdi, da ga ni moglo uporabiti zaradi centralnih odločitev o dohodku in delitvi. Če k temu dodamo še Ugotovitev, da je Katalog precej Vplival na določanje meril za Področje vzgoje in izobraževanja (v. republiški in mnogih temeljnih izobraževalnih skupnostih), Pa. tudi kulture, zdravstva, socialnega varstva, uprave itd. in da je bil za podlago ali vsaj orientacijo
dejavnosti, samoupravne skupnosti, družbeno-politične skupnosti in vsi drugi organi in organizacije, ki sodelujejo pri vrednotenju dela in pri pospeševanju napredka na negospodarskem področju.
V osnutku Kataloga-2 beremo o namenu te publikacije tole:
»Tudi s Katalogom-2 želimo pomagati pri izreku slovenske normale na podlagi slovenskih poprečij, sedanjih razmer in možnosti. Zlasti želimo sodelovati pri nadaljnjem zmanjševanju nesorazmerij, ki se še pojavljajo v posameznih dejavnostih, med dejavnostmi, območji, poklici itd. in pri čimbolj doslednem uresničevanju oblikovanja in delitve dohodka v skladu z doseženo delovno uspešnostjo. Menimo, da so razlike v družbenem in materialnem položaju delavcev lahko posledica le stvarnfh razlik v življenjskih razmerah in v produktivnosti dela, in sicer kot sad za-: vestnih odločitev, nikakor pa ne smejo biti posledica stihije.«
Katalog naj nikakor ne bi bil »centralni tarifni pravilnik«, ki bi
avtomatično izenačeval dohodke na vsem slovenskem območju in ki ne bi upošteval razmer, možnosti in rezultatov dela. Katalog ni potuha nikomur, pač pa je eden od instrumentov za načrtno sarftoijpravno urejanje samoupravnih odnosov na temelju delovne uspešnosti in kvantifikacija načel, ki so za družbene dejavnosti določena z ustavo in zakoni.
Katalog-2 je izpopolnjena izdaja Kataloga iz leta 1969, njegov namen pa je:
—	pokazati v slovenskem poprečju orientacijske vrednostne normale in pravila pri oblikovanju in delitvi dohodka ter s tem pomagati pri odpravljanju vseh vrst nesorazmerij in drugih deformacij;
—	omejiti nestvarne primerr jave na podlagi raznih skrajnosti in iz tega izvirajoč pretiran občutek diskriminacije v posameznih dejavnostih in poklicih;
—	dati spodbudo in orientacijske podatke za družbene in druge samoupravne dogovorč;
—	zaostriti merila za pravilnejša razmerja med sestavinami dohodka (materialni stroški, amortizacija, rezervni sklad, sklad skupne porabe, osebni dohodki) in za racionalno gospodarjenje;
—	prispevati k uresničevanju zakonskih določb, po katerih je treba usklajevati osebne dohodke delavcev v negospodarskih dejavnostih z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo ustrezno delo v gospodarskih
delovnih organizacijah, seveda na temelju rezultatov dela;
— pomagati pri ustreznejšem oblikovanju sistema notranje delitve dohodka, da bi se izognili napačnim razlagam vloge delovnega mesta, izobrazbe, delovnih izkušenj in raznih dodatkov in da bi se v praksi čimbolj približali delitvi po resničnih delovnih uspehih.
Katalog je zaokrožen prikaz načel, osnov in meril za vrednotenje dela družbenih dejavnosti. Zato njegova uresničitev pomeni mnogo več kot samo realizacijo navedenih denarnih vrednosti. Pomeni npr. uveljavitev plačila za opravljeno delo na podlagi dohodka (realizacija družba — dejavnosti — zavod — delavec), pomeni uveljavljanje realnejših razmerij med vrstami izdatkov in med posameznimi vrstami dela glede na zahtevnost in delovne rezultate, nadalje pomeni spod-budnejši sistem notranje delitve in odpravo subjektivnih slabosti na tem področju in ramoupravno urejanje materialnih razmerij z družbenimi in drugimi samoupravnimi dogovori.
Sestavljale! Kataloga-2 še posebej poudarjajo, naj njegovi uporabniki ne bi gledali samo objavljenih številk, ker je pravilna interpretacija mogoča le v kontekstu celote.
predsedstvo republiškega odbora je sprejelo osnutek Kataloga-2, ki bo tako kmalu zagledal
(Vprašanje osipa v naši osnovni šoli je vseskozi pereče; v prihodnjih dneh bodo o njem razpravljali organi republiške skupščine. Gradivo za te razprave je pripravil republiški zavod za šolstvo — v nadaljevanjih bomo objavili nekaj poglavij iz njega.)
Z osipom označujemo del ali odstotek učencev ene šolske generacije, ki ne konča uspešno obveznega šolanja v osmem razredu osnovne šole. Odstotek osipa izračunamo na temelju statističnih podatkov o vpisu na začetku šolskega leta npr. .1962/63 in podatkov o učencih, ki uspešno končajo osmi razred v šolskem letu 1969/70. Ta način izračuna uporablja zadnja leta zavod SRS za statistiko, po katerem je_ zavod za šolstvo SRS izdelal izračune in s tem v zvezi tudi primerjave.
Pred reformo osnovne šole je uspešno končalo šolsko obveznost v osmem razredu osnovne šole 37,3 «/o vseh učencev, kar pomeni, da je bil osip 62,7 %.
Stanje se je izboljšalo po preoblikovanju šolskega _ omrežja in notranje organizacije šole. V šolskem letu 1958/59 je imelo ne-kombiniran pouk 83,2 Vo vseh šoloobveznih učencev, medtem ko je obiskovalo kombinirani pouk 16,8 o/o učencev. Šolsko omrežje se je začelo intenzivneje preoblikovati šele v šolskem letu 1963/64. V prvem obdobju preoblikovanja šolskega omrežja so pristojni organi za šolstvo občinskih skup-
ščin ukinjali niže organizirane šole. Z upoštevanjem krajevnih, terenskih in prometnih razmerah prešolale učence višjih razredov niže organiziranih šol v šole z nekombiniranim poukom, ki so tako postale matične ali centralne šole.
V šolskem letu 1968/69 je obiskovalo pouk v nekombiniranih oddelkih 93,2 "/o vseh učencev, medtem ko je bilo v kombiniranih oddelkih 6,8 «/o. V primerjavi s Stanjem pred desetimi leti. je bilo torej v šol. letu 1968/69 deset odstotkov manj učencev v kombiniranih oddelkih. S to organizacij sko-strukturalno	spre-
membo se je izvršila racionalizacija v osnovnem šolstvu, pri čemer smo dosegli za mnoge učence kvalitetnejše pogoje šolanja.
Z organizacijsko-strukturalno spremembo šolskega omrežja in notranje organizacije šole, P<^ povečani skrbi občinskih skupščin, nato pa izobraževalnih skupnosti za materialno bazo šolstva (nov šolski prostor, prevozi) in z izboljšanjem dela učiteljev, so se učni uspehi učencev osnovnih šol nekoliko izboljšali.
Tako je zadnjih pet let uspešno končalo obvezno šolanje v osmem razredu od 62 do 65 odstotkov učencev, kar pomeni, da je osip za 30 Vo nižji, kot je bil pred začetkom šolske reforme.
Na temelju podatkov zavoda SRS za statistiko je v zadnjih petih letih končalo obvezno šolanje:
beli dan.	Sol. leto	do 4. raz.	v 5, raz.	v 6. raz.	v 7. raz.	v 8. raz.	osip
dh	1964/65					64,0	% 36
	1965/60	1,7	4,3	11,5	21,4	61.1	38,9
	1966/67	1,6	4,0	11,0	20,4	63,0	37,0
Razstava polžev in školjk	1967/68 1968/69	1,4 1,4	3,9 5,2	10,0 12,8	18,2 22,8	66,5 57,8	33,5 42,2
Razstava polžev in školjk v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani
Razstava polžev in školjk iz Hohenwartove zbirke v Prirodoslovnem muzeju Slovenije bo odprta še do 15. oktobra.
Bogata zbirka, ki jo je grof Hohenwart leta 1831 podaril tedanjemu Deželnemu muzeju, Je bila razstavljena najprej v takratnih muzejskih prostorih v Liceju na Vodnikovem trgu. Kasneje so jo hranili skoraj sto let v depojih muzeja, kjer je bila dostopna le strokovnjakom. Na sedanji razstavi si lahko ogledate najlepše primerke, ki smo jih izbrali iz te zbirke.
Obisk priporočamo predvsem šestim razredom osnovnih šol in prvim razredom gimnazij.
Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah in petkih pa tudi od 16. do 19. ure.
Pri sklepanju družbenih dogovorov, je vsekakor upravičena trditev, da je opravil in še opravlja Pomembno vlogo pri urejanju vrednotenja dela.
Večina anketiranih osnovnih in sindikalnih organizacij se je opredelila za to, da bi republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti že letošnjo jesen Pripravil novo publikacijo — Katalog-2, ki bi bil izpopolnjen z najnovejšimi podatki o osebnih dohodkih, podrobnejšimi opredelitvami programa dela, cene in dohodka družbenih dejavnosti ter nekaterimi dodatnimi merili za notranjo delitev dohodka. Osnovne organizacije so poleg omenjenega predlagale še dopolnitve Slede dodatka za težka delovna hiesta (odmaknjeni in višinski kraji), nadomestila za študijske dopuste, odpravnino ob upokojit-vi ali smrti, vrednotenja dela ob nedeljah in praznikih ter za vrednotenje delovnih mest v družbe-ho-političnih organizacijah. Vsa ta mnenja oziroma pripombe so sestavljala izpopolnjene izdaje Kataloga upoštevali.
Druga, izpopolnjena izdaja Kataloga nekaterih osnov in me-ril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih je enako kot Prva namenjena zlasti osnovnim organizacijam sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in občinskim ter medobčinskim vodstvom tega sindikata kot orienta-cija in pripomoček v njihovi de-tavnosti za uresničevanje načel '“Mikovanja in delitve dohodka »o ,jeiu> Razen sindikalnih orga-dizacij bodo Katalog lahko upo-rabili tudi samoupravni organi v delovnih organizacijah družbenih
SOCIALNI IN GMOTNI POLOŽAJ
ŠTUDENTOV
Pred nekaj meseci je bila opravljena anketa, ki je vsebovala vprašanja na temo o socialnem in materialnem položaju študentov. Analizo ankete je izvedla socialno ekonomska komisija pri izvršnem odboru skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov in podobna komisija pri izvršnem odboru skupnosti študentov mariborskih visokošolskih zavodov. Pri tem so priskočili na pomoč pri proučevanju položaja študentov tudi sodelavci Inštituta za sociologijo in Centra za- raziskovanje javnega mnenja na Visoki šoli za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani.
Anketa, ki je bila izvedena po načelu kvotnega vzorčenja, je upoštevala spol, regionalni izvor, način bivanja v kraju študija, fakulteto in letnik; zajela je skupno 295 slovenskih študentov, od tega v Mariboru 100 in v Ljubljani 195 študentov. Tako je bilo zajetih v anketiranju 2,8 % ustreznega števila študentov, ki ne bivajo stalno v kraju študija, torej niso Ljubljančani ali Mariborčani. Anketiranje je potekalo v obeh študijskih centrih istočasno.
Analiza je pokazala, da je poprečje 1 študentskih dohodkov glede na način bivanja in kraj študija 442 dinarjev na mesec. Poprečje nam daje zanimive rezultate, posebno še, če jih primerjamo z izjavami študentov v anketi, da bi rabili za normalno študijsko življenje 615 dinarjev na
mesec. Pomembnejše podatke je dala analiza o socialni strukturi študentov, glede na socialni položaj družin, iz katerih študenti izhajajo, in glede na dohodek, s katerim študenti razpolagajo. Analiza je jasno pokazala, da študentje iz nižjih socialnih slojev razpolagajo z najnižjim dohodkom, tako da tega tudi štipendija ne more prekriti ter tako tudi to povečuje socialno diferenciacijo med študenti. Najnižje štipendije prejemajo prav študentje iz delavskih, kmečkih in upokojeniških družin. Obenem pa so naj višje štipendije »rezervirane« študentom iz družin vodstvenih in vodilnih delavcev. Da je temu tako, so krivi neustrezni pogoji in kriteriji štipendiranja, saj ima pri nas politika štipendiranja lastnosti socialnega podpiranja, kar pa ne zagotavlja normalnih pogojev študija. Analiza je tudi ugotovila nujnost sprememb v politiki štipendiranja, v smislu uvajanja načela minimalne štipendije ter uvajanja izenačenih in racionalnih pogojev za podeljevanje štipendij s širšega družbenega vidika.
Anketa se je tudi dotaknila vprašanja potrošnje, študentov in ugotovila, da so izdatki za prehrano dokončno določeni in da lahko pomemben odstotek študentov troši le minimalne zpeske za prehrano.
Če pa pri tem upoštevamo še velike izdatke za stanovanje, lah-
ko ugotovimo, da so druge ‘ postavke v sestavu potrošnje študentov zapostavljene in zelo malenkostne. Med temi postavkami so najznačilnejši izdatki za kulturno in družabno življenje ter športno aktivnost. Prav te postavke pa so bistvene v procesu oblikovanja študentove osebnosti.
Analiza ankete je nakazala problematiko in posebnost ravni samega življenjskega standarda oziroma odnos med splošnim ekonomskim in študentskim standardom ter vire, iz katerih se študentski standard sestoji. Iz nesorazmerja med stroški študija in rednimi mesečnimi dohodki sledi, da se mora študent ukvarjati z neštudijskimi dejavnostmi, če si hoče zagotoviti vsaj sedanjo stopnjo lastnega standarda. Vse to pa podaljšuje študij. Od sedanje stopnje razvitosti družbe pa tudi ne moremo pričakovati, da bi se te razlike takoj odpravile, zato študentje zahtevajo dolgoročno reševanje teh vprašanj in odpravljanje razlik.
Takšni so torej rezultati analize ankete, ki so jo izvedli med ljubljanskimi in mariborskimi študenti. Prav bi bilo, če bi sedaj rezultate te ankete uporabili tudi v praksi, saj se približuje novo študijsko leto, s tem novi problemi, ki se bodo nakopičili ob grmadi že sedaj nerešenih vprašanj. Potrebna bo hitra akcija!
, Franc Kržan
Iz preglednice je razviden potek osipa. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da zmanjševanje osipa ni konstantno progresivno, marveč doživlja različna nihanja.
Za generacijo, ki je v šolskem letu 1968/69 končala obvezrjo šolanje, znaša osip 42,2 ^/o ter je višji, kot je bil v zadnjih štirih letih. Kje so razlogi?
Osip povzročajo predvsem ponavljale!. Čeprav se v zaanjih letih izboljšujejo učni uspehi učencev, je bilo v šolskem* letu 1967/68 v višjih razredih visoko število ponavljalcev zlasti v 6. razredu, in to 17,6 “/o, ter v 7. razredu 16,7 «/o, zato se kljub izboljšanju učnih uspehov v posameznih razredih, oziroma znižanju števila ponavljalcev v šolskem letu 1968/69 ta uspeh ni mogel pokazati v zmanjšanju osipa učencev generacije 1961/62 do 1968/69. Glede' na izboljšan učni uspeh v šolskem letu 1968/69 v posameznih razredih se_ bo pokazal .znižan7 ošip šfele v naslednjih letih. /	/	__. ... .
V šolskem” letu 1968/69 je uspešno končalo 8. razred še 4659 ali 12,9 ^/o učencev šolske generacije iz leta 1967/68, ki so obiskovali pouk deveto oziroma deseto šolsko leto. Če prištejemo navedeni odstotek k 57,8 (kolikor jih je v osmih letih končalo osmi razred), dobimo 70,7 0/o učencev, ki so v šolskem letu 1968/69 uspgšno končali osnovno šolo.
Zadnja leta se vpisujejo učenci, ki niso uspešno končali obvezne šole, v šole za odrasle, kjer si pridobijo osnovno izobrazbo po krajšem in intenzivnejšem sistemu izobraževanja.
1. Osip učencev po posameznih razredih
Glede na dejstvo, da' konča obvezno šolanje v osmem razredu od 57,8 do 66,5 °/o, nas zanima, v katerih , razredih so končali osemletno obvezno šolanje ostali učenci, kje so se »osipali«.
Do 4. razreda je končalo obvezno šolanje v zadnjih petih letih 1,40/0 do 1,7 "/o učencev ene šolske generacije;
v 5. razredu od 3,9 do 5,2 ®/o vseh učencev ene generacije;
v 6. razredu od 10 do 12 “/o vseh učencev ene generacije;
v 7. razredu od 18,2 do 22 %> vseh učencev ene generacije.
Kako naj pojasnimo dejstvo, da je končalo obyezno šolanje do petega razreda 5,3 do 6.9 o/o učencev ene šolske generacije? V absolutnem številu je to okrog 1900 učencev. Po proučitvi tega dejstva smo ugotovili, da je v redne osnovne šole vključenih 2.400 učencev, ki so moteni v duševnem in telesnem razvoiu in ki so
kategorizirani. Kategorizacija v naši republiki še ni zajela vseh otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, zato je teh otrok v splošnih osnovnih šolah več. kot jih navajamo v gornjem podatku.
Vsi ti učenci bi morali obiskovati posebne osnovne šole, vendar so zaradi nezadostnega števila posebnih šol in pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra, zlasti na nerazvitih območjih, prisiljeni obiskovati osnovno šolo za normalno razvite učence. Sodimo, da teh učencev ne bi smeli šteti v odstotek osipa učencev splošne obvezne osnovne šole.
2. Osip učencev po občinah in šolah
Osip, ki znaša za vso SR Slovenijo za šolsko leto 1968 69 42,4 odstotka, predstavlja poprečje glede na populacijo učencev, ki v eni generaciji konča obvezno šolanje. Obstajajo pa velike razlike med posameznimi občinami in šolami.
Zavod za šolstvo SR Slovenije je zbral podatke o osipu po posameznih občinah in šolah.
Nad 50 "/o osip imajo naslednje občine:	Črnomelj 59.1 o/o,
Metlika 55,5 ®/o, Trebnje 54,8 o/o, Ajdovščina 53,1 o/o. Logatec 52,7 odstotka. Ormož 52,1 o/0. Sl. Gradec 51.8 o/o, Izola 51,5o/o, Novo mesto 51.50/0. Radlje 50 0/0.
Najnižji osip ima občina Ljub-l.iana-Center. in to 20,7 °/o, sledijo občine Ljubljana-Bežigrad 24.8 0/0, Ljubljana-Moste 28,9 0/0, Liublia-na-Siška 30.9 «/o, Litija 30.7 «/o, Lendava 30,8 0/0, Laško 31,7 0/0, Zagorje 31 °/o in druge.
Razlika med najnižjim osipom, ki je v občini Ljubljana-Center (20.7 0/0). in najvišjim, ki je v občini Črnomelj (59,10/0), je 28,4 odstotka. V . šolskem letu 1967/68 je ta razlika znašala 37,2 %, torej je bila višja kot v šolskem letu 1968/69.
Razlike v osipu pa so še večje, če primerjamo učne uspehe med posameznimi šolami. Najnižji osip. je imela konec šolskega leta 1968/69 osnovna šola T. Tomšiča v I jubljani, in sicer 9,8 0/0. V mestnih šolah je največji os5; 20 %>, medtem ko je na mnogih podeželskih šolah osip nad 60°/o, npr. osnovna šola v Višnji gori je imela 68.9 % osipa, osnovna šola Bučkovci (Ljutomer) 62,2 o/0, Cezanjevci 60,7 ®/0 (Liutomer), Videm ob Ščavnici 60.7%, Kostanjevica na Krki 66.7 «/o, Leskovec 63,5% (Haloze), Žetale 70,6% (Haloze), Vipava 63,8 «/o, Pivka 60,6% jn Izola 51,6 0/0.
(Dalje prihodnjič)
KADETI, MILIČNIKI IN SOLA
KAJ SI ŽELIJO IN ČESA ne marajo uCenci STROKOVNE SOLE ZA NOTRANJE ZADEVE
Ob koncu šolskega leta 1969/70 sem izvedel pri kadetih 3. razreda strokovne šole za notranje zadeve v Tacnu in pri miličnikih 2. razreda te šole (v Ljubljani) anonimno anketo, ki je obsegala 23 vprašanj. Od kadetov in starejših miličnikov sem hotel zvedeti, kaj sodijo o učno-vzgojni problematiki naše šole, o- disciplini, odnosu do miličniškega poklica ter do predavateljskega, vzgojiteljskega in starešinskega osebja. Anketiranih je bilo 105 kadetov in 53 odraslih miličnikov,
V Zakaj so se odločili za miličniški poklic?
Na to vprašanje je večina anketiranih odgovorila, da so se odločili za ta poklic predvsem zaradi veselja do poklica (74 %)• Kadeti navajajo, da jih je poklic pritegnil tudi zaradi izredno dobrih pogojev šolanja (20 %), medtem ko se je dobra četrtina starejših miličnikov odločila zanj predvsem zaradi izredno neugodnih življenjskih razmer (niso dobili zaposlitve v svojem prejšnjem poklicu ipd.). Manjše število kadetov (5 %) se je odločilo za ta poklic zato, ker niso uspeli v drugih šolah.
Zanimivo je, da 60 % kadetov ta poklic še vedno veseli, 19 % jih je veselje »izgubilo«, raje kot prej pa ima svoj poklic 4 % kadetov. Precej bolje je s tem pri starejših miličnikih: 75% je takih, ki imajo svoj poklic še vedno .radi, 15 % ga ne mara več, 15 % pa ga ima sedaj še raje.
Ta primerjava pove, da je med kadeti najbrž precej takih, ki so se vpisali v strokovno šolo za notranje zadeve predvsem zaradi dobrih pogojev šolanja pa tudi zato, da bodo takoj nadaljevali študij na drugih šolah. Pri kadetih je očitna tudi zaskrbljenost za prihodnji poklic, kar je tudi razumljivo: praktičnih izkušenj — razen obvezne šolske prakse na postajah milice — pravzaprav nimajo.
Ali boš ostal v miličniškem poklicu samo toliko časa, kolikor te obvezuje pogodba? — Na to vprašanje je 60 %. kadetov odgovorilo, da bodo ostali v tem poklicu dalj, kot jih veže pogodba, dobra četrtina pa jih bo ostala v milici le, če bodo v svojem poklicu zadovoljni oziroma če bodo imeli boljše delovne pogoje. Ostali kadeti — teh je 15 % — ne nameravajo ostati v tem poklicu: nadaljevali bodo študij ali pa odšli drugam.
In kako je s starejšimi miličniki? 73 % jih bo še naprej zaposlenih v miličniški službi, 15 % (prav toliko kot kadetov) pa jih bo odšlo na druga delovna mesta. Ostali anketiranci izjavljajo, da 'bodo ostali v milici le pod določenimi pogoji.
Ti odgovori povedo, da bo prihodnjih miličnikov precej manj, kot je danes učencev strokovne šole za notranje zadeve. Vzrok: prepočasno reševanje stanovanjskih in drugih problemov.
Kako so učenci zadovoljni s šolo, ali jim je dala dovolj znanja za opravljanje poklica? 55 % kadetov je odgovorilo na to vprašanje pritrdilno, 26 % jih meni, da niso dobili dovolj znanja, 19 % pa pravi, da so dobili dovolj splošnega, toda premalo strokovnega znanja. (Podobno so odgovorili tudi odrasli miličniki.)
i
Starejši bolj spoštujejo predavatelje
Kot vzrok za to, da niso dosegli boljšega učnega uspeha, navajajo kadeti svojo neprizadevnost, 5 % kadetov je z učnim uspehom zadovoljnih, 10 % pa dolži za svoj slab uspeh profesorje in prenatrpane učne programe. Do šole imajo zelo kritičen odnos, saj jih je 26 % izjavilo, da jim šola ni dala dovolj znanja za opravljanje miličniškega poklica.
Medtem ko obtožujejo kadeti za slab učni uspeh najprej sebe in šele potem šolo, je pri starejših miličnikih drugače: le 30 % jih priznava svoje napake, v glavnem pa krivijo šolo. Z učnim uspehom, ki so ga dosegli, je zadovoljnih le 10 % anketiranih starejših miličnikov.
In kakšne vzornike imajo? 75 % kadetov je brez vzora, 15 % so vzor nekateri predavatelji in dobri sošolci, 10 % pa jih je odgovorilo: »Sam sebi sem bil najboljši • vzor.« Takih, ki so imeli vzornike v profesorjih, dobrih tovariših in sošolcih, je med starejšimi miličniki 37 %, brez vzora jih je 33 %, medtem ko vidi 30 % starejših miličnikov najboljši vzor v sebi.
Ti odgovori jasno povedo, da starejši mnogo bolj spoštujejo predavatelje, pa tudi svoje delo vrednotijo bolj samozavestno.
Od miličniških poklicev se je 70 % kadetov odločilo za delo v prometni milici, 20 % za delo v kriminalistiki in organih državne varnosti, na zadnjem mestu pa je delo na postaji milice.
V svojih željah in zahtevah so mnogo bolj realni starejši miličniki, ki so pred vstopom v šolo že službovali na postajah- milice in drugod. Svoje želje so razvrstili — glede na poklicno lestvico — takole: v večini primerov so se odločili za delo na postaji milice, na drugem mestu je delo v prometni milici, na zadnjem pa delo v kriminalistiki in drugod.
Večina kadetov in miličnikov bi se najraje zaposlila v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu in Kopru, skratka, v večjih mestnih središčih, »kjer je življenje lepše«.
Sestavni del šolskega programa miličnikov-kadetov je tudi obvezna enomesečna praksa, ki so jo opravili na postaji milice. Na vprašanje, kako so bili zado-vojni s prakso, je večina kadetov (80 %) odgovorila pritrdilno, nekateri so celo napisali, da so bili starešine do njih zelo uvidevni in skrbni. Pogrešali so le več samostojnosti pri svojem delu, nekateri pa se tudi sprašujejo, zakaj praksa ni plačana.
Kot vemo, manjka na Slovenskem 800 miličnikov. Kako bi ta problem čimprej rešili? 95 % anketirancev je odgovorilo: povišati je treba osebne dohodke v milici in izboljšati reševanje stanovanjske problematike. Nekateri menijo, da je sedanji način šolanja zelo dober in da bi morali organizirati boljšo propagando za vpis v to šolo.
Vsak predavatelj poveličuje svoj predmet
Naslednja skupina vprašanj v anketi se je nanašala na učno-vzgojno področje in na kritično oceno vodstvenega, starešinskega in predavateljskega osebja. Odgovori na vprašanje, ali imaš kakšne pripombe glede vodstvenega, predavateljskega in starešinskega osebja, so bili izredno zanimivi. Pri kadetih je odgovorilo na to vprašanje 80 % anketiranih; 12 % jih ni imelo pripomb, 8 % anketiranih pa na vprašanje ni hotelo odgovoriti (strah pred sankcijami!), čeprav je bila anketa anonimna.
Starejši miličniki so na to vprašanje takole odgovorili: 60 % anketiranih je kritično ocenilo delo »vodilnih« — predavateljev in starešin, 30 % anketiranih ni dalo pripomb, 10 % Pa je bilo takih, ki na vprašanje niso odgovorili.
Pripombe kadetov in miličnikov na račun vodstvenega osebja so si v glavnem podobne. Takole pravijo:	premalo sodelovanja
med kadeti, miličniki in vodilnimi, vodstvo je preveč zaprto vase, želje kadetov in učencev premalo upoštevajo, vodstvo je premalo pedagoško in strokovno usposobljeno itn. Predavateljem so namenjene naslednje kritične pripombe: vsak predavatelj poveličuje svoj predmet in misli, da je le-ta najvažnejši, neobjektivno ocenjevanje, vsak stori samo najnujnejše, nihče ne ustvarja tesnejših stikov z nami itn.
Največ je bilo pripomb glede starešinskega osebja: kadeti izjavljajo, da med starešinami in učenci ni pravih odnosov. In če povzamemo vse te kritične pripombe učencev: osrednje jedro njihovih misli je zahteva po bolj kakovostnem vzgojiteljskem, pre-

Veder in nasmejan je delil značke in nagrade... še 14. maja letos
davateljskem in vodstvenem osebju.
Zato da bi bilo življenje v šoli in internatu prijetnejše in uspešnejše, bi anketiranci izboljšali odnose med predavatelji in kadeti, pa-, tudi med starešinami in kadeti . (60 % kadetov in miličnikov), 40 % pa jih je odgovorilo, da bi izboljšali oziroma povečali število športnih in kulturnih prireditev v zavodu.
Kar zadeva disciplino v šoli in internatu, jih je večina zadovoljna, pripominjajo pa, da bi morali hišni red bolj izvajati in da bi morali biti starešine in predavatelji tudi sami bolj disciplinirani. Nekateri omenjajo tudi samodisciplino; zanimivo pa je, da se nihče ne navdušuje za strogo militaristično disciplino.
Disciplinske kazni so po uspešnosti razvrstili takole: fizično delo, prepoved izhoda, osebni razgovor, na drugo mesto so uvrstili ukor, na tretje pa izključitev iz zavoda. Starejši miličniki postavljajo na prvo mesto ostrejše kazenske ukrepe za nedisciplinirane učence.
Liberalizacija učnih ur: da aii ne?
O obveznih učnih urah za učence razpravljajo najbrž tudi v drugih kolektivih — v zavodih podobnega tipa. Kaj sodijo o tem naši učenci?
Vsi soglašajo, naj bodo učne ure proste, kar pomeni, naj bi se vsak učil po lastni presoji in potrebi. Nekateri še dodajajo, naj bi vzporedno s svobodo učenja peostrili merilo ocenjevanja. Kdor bi imel ob polletju tri ali več negativnih ocen, naj bi bil izključen iz šole. So pa tudi pristaši obveznih učnih ur, toda samo za tiste učence, ki se slabo ali teže učijo.
Liberalizacijo (popolno) učnih ur — kakršno želijo učenci strokovne šole za notranje zadeve — bo treba vsekakor proučiti. Vprašanje je namreč, če bi bili kadeti — potem ko bi odpravili obvezne učne ure — res toliko disciplinirani, da bi se zares učili. Izkušnje pri nas in v drugih srednješolskih internatih so pokazale, da popolna svoboda glede učnih ur ni rodila zaželenih uspehov. Ponavadi se je učni uspeh s tako metodo dela še poslabšal.
Kaj sodijo učenci o pohvalah in nagradah — ali bi jih bilo treba uporabljati v učno-vzgojnem procesu? Skoraj vsi menijo, da so pohvale in nagrade dobra spodbuda za izboljšanje učnega uspeha. Nekaj skeptikov vidi v pohvalah in nagradah celo negativni učinek. Sodijo, da bi tisti, ki se slabše učijo oziroma dosegajo slabši učni uspeh, imeli še večji občutek manjvrednosti. (Zanimiva psihološka ugotovitev!)
Kaj je pokazala anketa? Sistematična obdelava odgovorov je pokazala, da je v praksi vedno bolj očitna zahteva po strokovnosti i» kakovosti dela. Gotovo je, da se ne moremo več zadovoljiti le s površnim in kampanjskim reševanjem pedagoško-psi-hološke problematike: studiozen pristop k posameznim psihopeda-goškim stvarem je edini pogoj, ki zagotavlja trajnejši in bolj kakovosten uspeh. Tudi mlado generacijo prihodnjih miličnikov bo mogoče kvalitetno usposobiti le tedaj, če bomo v učno-vzgojni in psihopedagoški proces uvajali sodobne znanstvene metode dela in zaposlovali strokovno usposobljene ljudi.	.Vlado Rozman
Sodobna učila v Moderni galeriji
Načrtno razstavo učil, ki bi prikazovala, kaj vse je mogoče kupiti na našem, slovenskem tržišču, so si želeli učitelji, pedagoški svetovalci in starši že dalj časa. Že zdavnaj je namreč jasno, da brez sodobnih učil tudi ne more biti dobrega pouka. Nova sprememba učnih načrtov, predvidena reforma srednjih šol ter spremembe v visokošolskem študiju pa bodo terjale vse več modernih aparatov in vse bolj sodobno šolsko opremo.
Želji po načrtnem pregledu dostopnih učil — takih, ki jih je mogoče kupiti pri nas, je skušala prva doslej ugoditi Državna založba Slovenije, ki praznuje letos tudi 25-letnico svojega dela.
Pester izbor sodobnih učil, jugoslovanskih in uvoženih (iz Sovjetske zveze, Madžarske, Polj-
ske, Češkoslovaške in Nemčije) je pripravil oddelek za učila te založbe v spodnjih prostorih Mo- | derne galerije. Žal bo razstava, ! ki bi si jo z zanimanjem ogle- j dalo najbrž zelo veliko učiteljev ! in staršev, odprta samo štiri dni. j in sicer od 23. do 26. septembra. Prav bi bilo, da bi omogočili DZS, ki je za sedaj naša največja založnica učil, stalne razstavne prostore.
Zbirke učil bodo nenehno dopolnjevali. Za sedaj sta najpo-polneje urejeni zbirki učil za C- • ziko in matematiko. Najteže je j dobiti slikovno gradivo za posa- j mezne predmete, premalo pa je tudi učil za pouk tujih jezikov — takih, ki bi ustrezala učnemu j načrtu.
M. K.'
V radovljiški občini grade nove šole
V radovljiški občini so začeli pred dvema Tetoma akcijo za gradnjo šol v Lipnici, Radovljici, na Bledu, v Bohinju in za preureditev ter povečanje stare šole v Lescah. Za to se je odločila tudi večina prebivalcev na referendumu.
Lani so odprli novo šolo na Lipnici, letos pa še nadalje uresničujejo to zamisel. Tako so začeli 25. maja povečevati staro šolo y Lescah; delo je prevzelo gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Sezidali bodo nov trakt, v katerem bo dvanajst prostorov za učilnice in nekateri drugi prostori, postavili pa bodo tudi telovadnico. Vodja gradbišča Metka inž. Rutarjeva je povedala, da bodo z deli končali zadnjega oktobra, tako da bo lahko 2. novembra pouk že v. novih prostorih. Do takrat so dali šoli na voljo prostore nekdanje kmetijske šole v Polčah in pri tovarni Veriga v Lescah.
Gradbeno podjetje Gorenje je začelo letošnjega 1. junija graditi tudi novo šolo v Radovljici. Vodja gradbišča Stane Cajnko je povedal, da bo to podolgovata zgradba z ravno streho; stene bodo iz betonskih elementov, tam, kjer so predvidene učilnice, pa povečini zasteklene. Delo bo trajalo do prihodnjega šolskega leta in bo stalo približno 16 milijonov dinarjev. Poleg šolskega poslopja bodo naredili tudi zgradbo za hišnika, elektro podjetje pa bo postavilo še nov transformator.
Pred dobrim mesecem je pričelo zidati novo šolo na Bledu
Svet šole na II. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva 1, razpisuje prosto delovno mesto profesorja za zemljepis, in sicer za nedoločen čas. Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Prvo in zadnje srečanje s pisateljem
' BEVKOM
Učenci osnovne šole na Dolah pri Litiji so v šolskem letu 1969/70 prvič tekmovali za bralno značko. Njihova največja želja je bila, da bi prišel na zaključno slovesnost pisatelj France Bevk in jim podelil Levstikovo bralno značko. Upraviteljica Zlata Agrež jim je obljubila, da bo povabila prav tega, njim najljubšega pisatelja. Pisala mu je osebno, nato še Društvu slovenskih književnikov, a odgovora ni in ni bilo. Ko so bili že vsi prepričani, da obiska ne bo, je prišel telegram: »Pisatelj Bevk pride 14. maja.« Sledila je še Bevkova kartica, kjer se je opravičeval zaradi dolgega molčanja in sporočil isto veselo novico. Med učenci in učitelji je .završalo. Pa le pride! Tudi nas ima rad tako, kot vse ostale otroke!
14. maja pouk ni in ni hotel steči po običajnih tirnicah. Glave so se obračale proti oknom in ob vsakem hrupu zunaj se je med učenci slišalo šepetanje: »Najbrž je prišel France Bevk.« Točno ob 10. uri se je pred šolo ustavil črn mercedes. Iz avtomobila je stopil mož z belimi lasmi, dostojanstven, a prijazen. Učenci so ga samo gledali. Stekli so na prosto. Za njim so šli v šolo in
v veliki učilnici so ga toplo pozdravili s ploskanjem. Tri pionirke so mu podale šopek rož in nato je spregovoril. Učencem je prebral zgodbo o Kozji pastirici. Poslušali so ga z odprtimi usti..Nato so ga dolgo, spraševali o njegovem življenju, o knjigah in njegovem rojstnem kraju. Odgovarjal je prijazno in toplo in je mnogokrat povedal več, kot so pričakovale otroške glave. Mnogo, mnogo zanimivega jim je povedal.
Ura je bila že dvanajst, ko je začel deliti bralne značke. Čestital je petdesetim učencem — značkarjem. Toliko jih je bilo, ker so se dolskim za slovestnost priključili še gabrovski in gra-diški tekmovalci. Delil je bronaste, srebrne in zlate značke. Njegovega dela pa še ni bilo konec. Mnogi učenci so imeli s seboj Bevkove knjige in pisatelj se je vanje podpisal.
Otroci se kar niso mogli posloviti. Sto trideset mladih src je gledalo, spraševalo in poslušalo. Kot da bi vedeli, da je to prvo in zadnje srečanje, so se še ob slovesu zbrali pred šolo in gnu mahali v pozdrav. Njihov prijatelj jim je obljubil, da še pride.
Peš se je napotil do gostilne
»Pri Tončku«. Med kramljanjem, ko smo čakali na kosilo, ga je vse zanimalo, predvsem razmere, v katerih žive otroci, njihovo nadaljnje šolanje in zaposlitev. Bil je poln radovednosti in življenjske moči in nikakor ni kazal svojih osemdeset let. Poskusil je tudi naš dolenjski cviček in popil skodelico turške kave. Niti na misel mi ni prišlo, da ga čez nekaj mesecev ne bo več med nami, da bi nas človek s toliko moči mogel tako nenadoma zapustiti.
Pospremili smo ga še v tovarno sokov Presad. Tudi to si je z zanimanjem ogledal, pohvalil njene proizvode in dodal, da jih ima vedno doma.
Poslovili smo se. Stisk njegove roke je bil tak, da sem kar verjela, da nas bo še lahko obiskal Črn avto ga je odpeljal.
Ob njegovi osemdesetletnici je planila med učence dolske šole žalostna novica. Nihče ne bo več videl ljubljenega pisatelja, kajti njegovo obljubo je pretrgala smrt. Izguba je zanje toliko težja, ker imajo še živo pred očmi tistega prijaznega moža, ki jih je obiskal pred štirimi meseci.
-až
gradbeno podjetje Projekt iz Kranja. Tudi v Bohinjski Bistrici je vse pripravljeno za začetek del — samo izvajalca še iščejo.
Branko Blenkuš
Nov ravnatelj v osnovni šoli Marjana Nemca
Dosedanji dolgoletni ravnatelj osnovne šole Marjana Nemca v Radečah Viktor Pergar je upokojen. Za novega ravnatelja je občinska skupščina Laško izvolila njegovega pomočnika, prof. slovenščine Janeza Pešca. Novi ravnatelj je domačin in že več let uspešno dela kot pedagog pa tudi kot kulturni in družbenopolitični delavec.	S. S.
Vprašanja in odgovori
Bralce našega lista obveščamo, da naš dosedanji pravni svetovalec Janko Brunet, dipl. pravnik, ne bo več dajal pojasnil na poslana vprašanja. Dokler ne bo uredništvo lista sklenilo dogovora z drugim pravnikom, ki bi bil pripravljen opravljati ta posel, bomo morali s to rubriko pač počakati.
Uredništvo Prosvetnega delavca
Popravek:
Popravljamo napako v predzadnjem stavku podpisa k sliki Razstava Jakopičevih del (v 14. št. Prosvetnega delavca). Stavek se glasi pravilno: — Nudi se nam redka priložnost, da se ob tema-tično urejeni razstavi seznanimo z raznoterimi umetninami ... in ne razvrednotenimi...
Avtorja in bralce prosimo, da nam napako ^proste.
Razpisna komisija
GLASBENE ŠOLE ZAGORJE OB SAVI
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
—	visoka izobrazba v glasbeni stroki in najmanj 3 leta prakse,
—	višja izobrazba v glasbeni stroki in najmanj 5 let prakse,
—	srednja izobrazba v glasbeni stroki in najmanj 8 let prakse.
Prošnje, kolkovane s kolkom 0,50 din, in dokazili o strokovnosti sprejema razpisna komisija glasbene šole v Zagorju ob Savi 15 dni po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje naslednja delavna mesta:
— UČITELJA VIOLINE
P, PRU ali U za določen čas s skrajšanim del. časom; — UČITELJA ČELA
P, PRU ali U za določen čas s skrajšanim del. časom; — UČITELJA KLARINETA
P, PRU ali U, za določen čas s skrajšanim del. časom; — UČITELJA KITARE
P, PRU ali U, za določen čas s skrajšanim del. časom; — UČITELJA HARMONIKE
P, PRU ali U, za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom;
— UČITELJA HARMONIKE
P, PRU ali U za določen čas s skrajšanim del časom; — UČITELJA ZA BALET
U, za določen čas s skrajšanim delovnim časom;
— UČITELJA ZA KLAVIR
P, PRU, U, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole. Stanovanj ni.
Pestalozzijeva otroška vas v Trogenu
Še o »mini« varstvenih oddelkih
Majhno internacionalno otro- mov, se uče še nemščine, ker se izhaja vsake tri ali štiri mesece'“Z njo mu še enkrat izrazi željo, ško naselje, imenovano po zname-	nahaja ta vasica v nemško govo-	ter je pravo zrcalo življenja v tej	še več, posebno naročilo, naj na
nitem pedagogu Pestalozziju, leži	rečem predelu Švice.	znameniti otroški vasi.	svoji življenjski poti uresničuje	Oglašam se k razpravi o »mi-	Zato se sprašujem: Ali lahko
V švicarskem kantonu Appenzell Dnevni red celotnega naselja	Starejši učenci sestavljajo »zbor	prijateljstvo z ljudmi vseh narod-	ni<< varstvenih oddelkih na po-	starši pregledajo otrokovo nalo-
in šteje le okoli dvajset domov,	nam pokaže, kako v vsakdanjem	mladih vaščanov«. Njihov izvršni	nosti, ras, ver in jezikov, naj po-	družnjčnjh šolah Ze nekaj let	go? Ali se lahko vsak dan te-
Odmaknjeno je v tisoč metrov	življenju in v navidez nepo-	svet realizira sklepe zborovanj,	vsod v svetu, v poklicu, doma ali	poučuiem na . podružnični šoli.	meliito pogovore z njim o šoli,
iTUELStt&s sz.	skss*	“sr™*80,1 '“nlin°huma' ™ *>»rrsrrts&	spi-
tisa, na severu pa planota prehaja V dopoldanskem času obiskujejo pri vsem urejevanju skupnega Otroška vas v Trogenu je pe- 21®’ °v	članku objavlje- pa £° PreuUu;|eni'
v široko kotlino Bodenskega je- otroci šestletno osnovno šolo. življenja.	dagoško socialna ustanova, po- nem v 14,J številki Prosvetnega Ker imajo kmečki starši ve-
Hišni učitelj se je izšolal v nji- Ze več sto mladih ljudi je po dobna tisti, ki jo je ustanovil
zera.
Tujec, ki vendarle zaide v ta hovi domovini, zato jih poučuje večletnem bivanju zapustilo to 1798. leta za vojne sirote v Stansu Precej odmaknjeni švicarski svet, v materinskem jeziku. Popoldan internacionalno vas. Večinoma so Pestalozzi. Sedanja je podrejena
delavca.
liko dela na polju, jim morajo
n - •	j - n ■	,, otroci pomagati tudi pri tem in
. -	_	Poučujem podeželske otroke v , f .	-	nadzor in
bi na prvi ppgled rekel, da je to	pa se nacionalne skupine podelijo	vsi dosegli poklice, mnogi med	švicarskemu zveznemu svetu, ven-	3. razredu. Učenci prihajajo v	tako nimajo časa za
ena izmed mnogih vasic, ki kra-	po starosti in interesih v inter-	njimi so si ustvarili tudi že lastno	dar od njega rednih dotacij ne	šolo iz treh vasi, nekateri od njih	pomoč otroku. Otrok je tudi pre-
sijo tamkajšnji svet kakor igračke	nacionalne krožke. Zdaj telovadi-	ognjišče. Nekdanji učenci te na-	ljubiteljev mladine, na različne	stanujejo tudi po 4 km daleč,	utrujen, da bi zvečer, ko je cas
na zelenih gorskih poljanah. Pri	jo, muzicirajo, plešejo, pojejo, ri-	selbine žive sedaj po vsej Evropi,	pokrovitelje, ne nazadnje pa tudi	To so otroci iz kmečkih in de-	za spanje, napisal nalogo,
natančnejšem opazovanju pa že sejo in slikajo. Delavnice so zalo- nekateri v Afriki ali Ameriki. Z na različne nabiralne akcije, da lavskih družin. Starši hodijo na	„
zagleda tudi tuje napise na vsaki	žene z lepenko, usnjem, ilovico,	dopisovanjem in obiski pa osta-	se s tako nabranimi finančnimi	delo v mesto, delajo na polju ali	Otroci pridejo v solo rez -
hiši. Ti so; Argonautes, Les Ciga-	lesom in kovino ter jih vabijo k	jajo šč vedno v povezavi z domom	sredstvi dostojno vzdržuje. Prav.	pa v tujini. Večina staršev dela	log. V razredu imam kar sest
les, Kukoricza, Jancsi, Pinocchio,	različnemu ustvarjanju. Ena sku-	svojega otroštva.	gotovo pa se ta ustanova pri svo-	izmenično. Dogaja se, da so	takih učencev, ki neredno oprav-
Jukola, Yambhu, Lagang itd. Ko	Pina hiti v tkalnico, druga v me- Vsak odhajajoči gojenec dobi	jem delu in obstoju srečuje tudi	starši skupaj z otrokom samo v	ijajo naloge, ker so preutrujeni
pa se vrata teh mednarodnih	hanično delavnico in tretja k je-	ob slovesu /posebno listino, ki mu	z mnogimi skritimi težavami.	soboto in nedeljo, pozno zvečer	jn ne s4ede pouku. S tesnobo ča-
otroškili domov še odpro in skozi zikovnemu tečaju, nje vsujejo živahni otroci, kar Po šestletni osnovni šoli nada-hitro spozna, da so le-ti otroci ljujejo šolanje na trirazredni višji zbrani z vseh delov sveta.	stopnji. Sedaj so v razredih za-
To najmlajšo švicarsko vasico stopane vse narodnosti otroške si je bil med drugo svetovno voj- vasi; Finec sedi poleg Grka ali no zamislil Walter Robert Corti Tibetanca, Avstrijec poleg Madža-iz Ztiricha, da je v njej zbiral ra ali Nemca in Švicar poleg Ita-Vojne sirote raznih narodov. Spo- lijana. Učni jezik je tu že nem-miadi 1946. leta so položili za na- ški. Leta 1960 so odprli novo, selje temeljni kamen. V nasled- povsem po sodobnih principih njih letih je zrasla »Pestalozzi- zgrajeno šolsko poslopje, v- kate-jeva otroška vas« ob izdatni tem so poleg razrednih in kabi-gmotni in moralni pomoči člo- netnih učilnic tudi delavnice za Vekoljubnih Švicarjev. V njej je skupinsko delo, otroški vrtec, našlo svoj drugi dom preko dve- večji prostor za sestanke ter knji-sto fantičev in deklic iz devetih žnica s^ čitalnico, evropskih in enč azijske države. Že šolanje samo vzgaja otroke Kmalu je naselbina lahko spre- k skupni dejavnosti, v še večji jemala tudi še druge otroške sku- meri pa vodi k temu cilju združe-Pine iz izvenevropskih dežela, vanje v interesne skupine. Naj Vojnim sirotam so namreč' sledili navedem le nekatere: krožek za tudi otroci, ki so iz različnih zbiranje znamk, kolesarski klub, Vzrokov izgubili dom ali celo dd- v katerega se lahko vključijo le fnovino.	tisti, ki so iz starih, že rabljenih
Vsakogar gotovo najbolj za- delov sestavili uporabno kolo, ši-nima, kako živijo tu otroci iz valni krožek za deklice, ki se zbe-hmogih med seboj povsem tujih vejo po enkrat tedensko v posa-dežel. V vsaki hišici stanuje sku- meznih hišicah, da pokrpajo vse Paj s »hišnimi starši« petnajst do namesto »hišnih mamic«, ki so dvajset otrok iz različnih družin, itak preveč zaposlene, neenake starosti, vendar pa iste pel 1950. leta izdajajo tudi narodnosti. Ta drugi dom nosi ime svoje. glasilo. Stavljajo ga ročno, v njihovem jeziku, ob praznikih ilustrirajo pa z lesorezi. Nosi naga krasi zastava njihove matične slov »Prijateljstvo«. Prinaša član-dežele. Vse hišice, knjige, pesmi ke v vseh jezikih te vaške skupin govorica spominja na njihovo nosti. Učenci višje stopnje pri-domovino. Da pa se lahko spora- spevke prevajajo tudi v nemščino, zumevajo s sosedi iz drugih do- Časopis ima po šestnajst strani in
jo svečano izroči vaška skupnost.
Vincenc Žnidar, SŠM ali zgodaj zjutraj.
kajo ure, ko jih bom pred ostalimi učenci »razkrinkala«, da so spet »pozabili« napisati nalogo.
Tako je na našem podeželskem območju. Položaj se sicer lahko izboljša s tem, da pošljejo starši otroke v vzgojno varstvene zavode. Ti »vrtci« pa bi morali biti prav na podeželju dostopni vsem otrokom — glede cene in mesta v skupini. Prav bi bilo, da bi tudi na podeželju ločili otroke po starostnih skupinah; za to bi morala poskrbeti občinska skupščina ter krajevne skupnosti. Otrok se v taki skupini navadi na delo in mu kasneje ni težko opravljati zahtevnejše naloge. Tudi starši bi se tako navadili na naloge, M jih mora ^opravljati otrok v šoli — zato prav gotovo ne bi nasprotovali takim »mini« varstvenim oddelkom.
Strinjam se z uvedbo takih, oddelkov na podružničnih šolah; tudi sama si želim, da bi jih imeli. Učenci bi morali ostati v varstvu vsaj dve uri, tako da bi napravili domače naloge in ponovili snov, ki so se je tisti dan naučili.
Kjer je pouk v eni izmeni, ni težav. Tu bo lahko ostal učitelj v svojem razredu in snov,' ki jo je obravnaval, takoj utrdil in pomagal učencem pri domačih vajah. Teže pa bo tam, kjer je izmenični pouk in ni prostora, da bi učenci ostali z učiteljem tudi po pouku.
Glede obremenitve učencev pa bi učitelji prav v varstvenih od-
svetaopedagoškem^področju, ven-	varstvenegaJ oddelka. ” Tudi ona	zato, ker daje otroku potuho, da	vzpodbudo staršev. Ali niso te be-	v veliki meri tudi nekatere teh-	delkih spoznali, če so otroka pre-
dar sem v vlogi matere šele v tem	nas je seznanila s svojim delom	dela nalogo prepočasi? S tem se	sede učiteljic v protislovju z ne-	nične ovire, kot so pomanjkanje	vec obremenili. Tako bi lahko
šolskem letu neposredno obču-	ter z dnevnim razporedom de-	namreč že prve dni navaja na	katerimi dejanji šole, kot je npr.	šolskih prostorov, neprimerna	ugotavljali cas rešitve za dolo-
tila utrip šolskega življenja. Kot	javnosti, ki naj bi jih imeli učen-	neracionalno porabo časa pri uče-	določanje tako dolgega učnega	akustična izoliranost varstvanih	cevno. nalogo in cas, potreben za
Večini staršem ki so prvič pri-	ci v času podaljšanega bivanja v	nju (če upoštevamo, da rabi za	časa pri prvošolcih?	prostorov od učilnic s poukom,	učenje, la ugotovitev bi jim po-
peljali svojega otroka v šolo z na- šoli. Dnevni razpored je vzbudil izdelavo naloge pol do 1 uro). Opozorila bi še na eno ugoto-. pouk v dveh izmenah, preveliko magala pri uaf^injem a.eiu m menorn, da ga le-ta sprejme v	mojo pozornost'pa tudi nejevoljo.	Končno, dolgotrajnejše mirovanje	vitev glede dnevnega razporeda v	število učencev v varstvu itd.	sestavljanju
Prvi razred, se je tudi meni vtis-	Po le-tem imajo učenci prvega	utruja otroka te starosti, zato po-	varstvu. Učenci imajo kosilo med	Vendar sem prepričana, da so
Pila vsaka beseda šolskega vod-	razreda vsak dan 90-minutno	stane nemiren in naveličan. Ti	11.30 in 12.30. Neposredno po ko-	tudi v takšnih pogojih možne pri-
stva in učiteljic globoko v zavest	učno uro (z vmesnim krajšim od-	občutki pa lahko vplivajo na po-	šilu sledi pouk ali učna ura. Zna-	mernejše rešitve pri sestavljanju
in me vzpodbudila k razmišljanju, morom), Ker dela šola v dveh stopno naraščanje odpora v otro- no je, da je človekova delovna dnevnega režima v oddelkih s po- _ ____________________^ _________ __ _________
Moj otrok je hodil že od če- izmenah, imajo ucenci vsak prvi ku do vsega, kar je povezano s zmogljivost neposredno^ po kosilu daljsanim bivanjem, če se le za- .jokaj denarja. To bi jim nedvom-trtega leta v vzgojnovarstveno teden učno uro od 8. do 9.30 (pouk šolskim delom.	precej nizka, to velja še posebno vedamo vseh škodljivih posledic, koristilo, ker bi se otrok po-
bstanovo. Ker tudi danes nimam je popoldne), vsak drugi teden pa Naj še omenim besede obeh za otroke in menim, da bi učenci ki jih lahko pustijo na otrocih čutil doma bolj sproščenega, vezanj ustreznega varstva doma,	od 13. do 14.30 (pouk je dopol-	učiteljic, ki sta s poudarkom opo-	le morali imeti takoj po kosilu - takšne navidezno majhne napake,	selega in bi se v družini naselila
sem ga vpisala v šolsko varstvo,	dne). To pomeni, da traja delovni	zarjah starše, kako težak je otro-	vsaj krajši rekreacijski odmor in	katerih škodljivi učinek pa se ne-	prijetna domačnost. Starši bi se
Otrok se je hitro vživel v novo	dan učencev prvega razreda v	ku prehod iz brezskrbnega otro-	šele potem učno uro.	malokrat pokaže šele po nekaj	bolje razumeli, saj bi se lahko
sredino. Odnos razredne učiteljice varstvu 4 do skoraj 5 ur dnevno, štva v šolsko obdobje in kako zelo Zavedam se, da so botrovale letih.	R. M.
in učiteljice varstvenega oddelka če prištejemo k varstveni učni
Pestalozzijeva otroška vas v Trogenu (avionski posnetek)
Zakaj tako dolg učni čas šolskih novincev v varstvu?
Ze nekaj let delam na pro- stanek nas je povabila učiteljica določeni učni čas predolg tudi potrebuje v tem času pomoč ter pri sestavljanju dnevnega režima
učnega načrta obravnavo določene snovi.
Starši bi bili vsekakor zadovoljni s takimi oddelki, čeprav bi morali prispevati za to tudi
5e do učencev prisrčen in topel, uri še 3 do 4 šolske ure pouka, šolska kuhinja je okusna in otro- Povedati moram, da priporo-kom dobro tekne, vodstvo šole je čajo nekateri tuji strokovnjaki Poskrbelo, z nabavo primerne (zdravniki, psihologi), naj bo se-°Preme in igrač, da je čas oddiha demletni otrok zaposlen s poukom in razvedrila med podaljšanim in pripravami na pouk največ 3 bivanjem v šoli učencem čim do 3 in pol ure dnevno.
VZGOJNOST POUKA
sproti pogovorili o svojih težavah in ne bi samo spraševali: Si že naredil nalogo? Kako si napisal? Napravi še enkrat!
Glede malice navaja tov. Rutar, da bi bilo pametneje, če bi dodali otroku še eno enolončnico. Na podeželju'mora namreč otrok čakati na kosilo, da se vrne mati z dela ah s polja. V šoli pa bi imeli otroci reden obrok hrane, kar bi bilo prav tudi z zdravstvenega vidika.
Mnogi nestrokovnjaki ter stro- napadu na njihove žrtve.	jo močan učinek in ker jih je
krajši in vsebinsko pester.	Prepričana sem, da bo po- kovnjaki od davne preteklosti Drugi učitelji, ki se čutijo pri- težko ugotavljati oziroma raz-
2e po prvem dnevu pouka nas vprečni čas domačega učenja ve- razpravljajo o nujnosti, oblikah zadete, skušajo na ta ah oni na- krinkah.
5e starše 'povabila razredna učite- čine tistih otrok, ki niso v šol- in. vsebini vzgoje mladega člove- čin braniti svoj; ugled — običaj- Vzgoja mlade osebnosti (v naj-liica na roditeljski sestanek, ki je skem varstvu, krajši, pa tudi pri	ka. Problemi vzgoje so zelo raz-	no tako, da se maščujejo nad va-	širšem pomenu besede) spada
bil po mojem mnenju zelo kori- svojem otroku sem že ugotovila,	noliki, nepregledni ter komplici-	rovanci več ah manj kamuflira-	med temeljne činitelje, ki odlo-
sten, saj smo na njem dobili vse da porabi doma za nalogo pol do	rani. Mnogi |razpravljalci so do-	nega »rogovileža«.	čilno vplivajo na sodoben ter bo-	Upam, da bi se osip tako res
Potrebne informacije in napotke največ 1 uro dnevno, čeprav se slej izrekli ter napisali nešteto Učitelji, ki z neupravičenim doči napredek učenca oziroma zmanjšal." O tem bi bilo dobro o tem, kaj potrebuje prvošolec za med pisanjem naloge precej obira, dragocenih misli, predlogov in pritiskom na učence skušajo iz- občana.	‘	razmisliti tudi v občinskih skup-
šolo, kako naj učenci ravnajo z Zakaj tako dolgi učni čas že zahtev. Med vzgojitelji (v najšir- siliti zase določene nezaslužene Dolžnost vsakogar, ki sodeluje ščinah, da bi dodelili denar za Učnimi pripomočki, kakšen naj bo	pri učencih prvega razreda? Po	šem pomenu besede) prevladuje-	privilegije, se »zagovarjajo« s tr-	v učno-vzgojnem	procesu, je, da	organizacijo varstvenih oddelkov.
°dnos staršev do otroka in kdaj	tej logiki bi se moral npr. po-	j0 zelo različna mnenja o bistve-	ditvijo, da njihovega ravnanja ni	po svojih močeh	in pristojnostih	na podružničnih šolah. Prav pa
ter kako naj pomagamo otroku	prečni učenec 4. razreda osnovne	nih problemih vzgoje.	mogoče dokazati.	prispeva v korist	čim ugodnejše-	bi bilo, da bi se zato zavzela tudi
Premagovati prve težave. Na kon- šole učiti vsaj tri ure dnevno, da Tokrat naj v grobem obrazlo- V borbi za neupravičena pri- ga realnega učno-vzgojnega uspe- republiška skupščina.
Cu nam je še v nekaj besedah po- bi lahko zadostil zahtevam šole. žim nekatere' misli o uporabi znanja so najbolj prizadeti učen-vedala, kaj se bodo otroci učili Kaj pa učenčevo zdravje, njegova »pozitivnih« (vzpodbujevalnih in ci in učitelji, ki premorejo toliko v prvem razredu.	še mehka hrbtenica, njegove oči, podobnih) ter »negativnih« (pre- moralnih vrednot, da v odnosu do
Nekaj dni kasneje smo bili po- njegova dihala in krvna obtočila? prečevalnih, zaviralnih in podob- okolja ne marajo uporabljati vabljeni na drugi roditeljski se- Na ta vprašanja bi nam odgovo- nih) šolskih vzgojnih sredstev. »nemoralnih« metod. Na osnovi stanek samo starši, ki smo imeli rili šele zdravniški izvidi teh Nekateri učitelji se za svoje določenih pokazateljev pa je mo-otroke v šolskem varstvu. Na se- otrok po nekaj letih. Ali ni tako učence — ljubljence — oziroma goče sklepati, da je neupravičeno
za učence, katerim so razredniki, rivalstvo med učitelji v rahlem
Avgust Malus
Tilika Kreft
OSNOVNA ŠOLA GROSUPLJE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
Osnovna šola Grosuplje
— UČITELJA ZA SLOVENSKI IN SHR. JEZIK
PRU ali P
Osnovna šola Grosuplje — podružnična šola Ilova gora — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK družinsko stanovanje
Osnovna šola Grosuplje — podružnična šola Žalna — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK
za določen čas od 11. 10. 1970 do 31. 3. 1971
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
izredno vneto potegujejo. Vsako porastu.
napako svojega varovanca »znajo Pregledovalci učiteljevega de-
Priročnik o alkoholizmu za učence
Malokatero zlo povzroča naše- zmu izdal slovenski prevod pri-in zmorejo« omiliti in jo zagovar- la bi morali (na osnovi določene mu narodu toliko škode kot ne- ročnika za višje razrede osnovnih jati z neštetimi verjetnimi ter ne- teoretične in praktične usposob- zmerno uživanje alkoholnih pijač šol z naslovom »Alkoholizem«, ki verjetnimi opravičili, pojasnili Ijenosti) odkrivati mnoge varian- — alkoholizem. Nezmerni pivci ga je napisal znani jugoslovanski in olajševalnimi »ugotovitvami«, te nepedagoškega, nevzgojnega utrpe težke okvare telesnega in borec proti temu družbenemu zlu Trudijo se, da bi bila razprava o ter nesocialističnega odnosa na duševnega zdravja, pijančevanje primarij doc. dr. Vladimir Hudo-napakah njihovih ljubljencev relaciji: »učitelj—učenec«. Poseb- pa jih minira tudi ekonomsko in lin, psihiater ter ravnatelj Zavoda čimbolj neopazna, razprava o nji- no^ pozorni bi morali biti pri do- socialno.	.	za proučevanje in zatiranje alko-
hovih vrlinah pa naj bi	bila čim-	ločenih učiteljih, ki v nekaterih Ker je alkoholizem družbeno	holizma v Zagrebu,
bolj opazna.	v	paralelkah oziroma razredih do- zlo, ne more biti njegovo. zatira-	Namen bogato informativne in
Brž ko imajo opravka z učen- segajo izredno slab oziroma iz- nje omejeno zgolj na aktivnost ustrezno ilustrirane knjižice je ci, ki jih ne smatrajo za svoje redno dober uspeh. Te ugotovitve posameznih filantropov ter neka- služiti kot temeljno gradivo o al-varovance (oziroma jim niso raz- bi morali primerjati z inteligenč- terih organizacij in ustanov, mar- koholizmu za prosvetne delavce, redniki), isti učitelji »znajo in nim količnikom razredne skup- več je to dolžnost vsakogar izme'd ki poučujejo na' osnovnih šolah zmorejo« iz vsake napakice in nosti ter z objektivnimi pogoji, v nas in naloga celotne naše družbe, želeti pa je, da bi se kar najboli celo vrline prikazati celo vrsto katerih učitelj dela.	_ Družba se proti alkoholizmu razširila tudi 'med našo mladino
negativnih lastnosti, vidikov in Ponekod je mogoče zaslediti bori z vsemi sredstvi, ki. so ji na zlasti v vinorodnih predelih kier obsodb. Običajno svoje ugotovit- skupinice učiteljev, ki složno in razpolago, predvsem pa skuša naj bi opravljala svoje plemenito ve o napakah učencev, ki ne uži-	načrtno delajo v posameznih raz- pred njegovimi pogubnimi posle-	preventivno poslanstvo
vajo njihove zaščite,	iznašajo	redih in paralelkah po principih, dicami obvarovati najdragocenej-	Knjižico (80 strani)"	je	založil
čimbolj javno in tako skušajo ki naj jim zagotovijo nezaslužene še, kar ima — svojo mladino. Republiški odbor Rdečega križa vplivati na druge člane učnega (navidezne) uspehe. Tovrstne ten- V ta namen je Koordinacijski Slovenije. Stane 6 30 N-din Toplo zbora, da tudi oni pomagajo pri dence so zelo delikatne, ker ima- odbor SRS za boj proti alkoholi- priporočamo' ’	Viator
«
Svet pred domačim pragom
Učbenik iri priročnik za spoznavanje narave in družbe
V nižjih razredih osnovne šole že dolgo pogrešamo priročnik ali učbenik za spoznavanje narave in družbe, ki bi ga s pridom uporabljali učenci in učitelji. Zdaj prihaja takšna knjiga med nas in verjamem, da se je bodo razveselili tako učitelji kot učenci. Avtor Ivan Bizjak jo je napisal na osnovi večletnih opazovanj izkušenj šolske prakse in otrok v različnih krajih Slovenije; posamezne prispevke je že publiciral v Cicibanu.
Ko sem prebirala gradivo »Sveta pred domačim pragom« in način pisanja z vidika otrokovega razvoja na tej starostni stopnji, ko sem ga primerjala s predpisanim učnim načrtom pri spoznavanju narave in družbe v prvih treh razredih, s smotri tega predmeta in z našimi širšimi vzgojnimi smotri, sem prišla do zaključka, da bo ta knjiga dobrodošla učiteljem kot priročnik in učencem kot učbenik. Vsebina in oprema ustrezata v pedagoškem in metodičnem oziru; vsebina je usklajena s predpisanim učnim načrtom tako, da je spoznavanje narave bolj poudarjeno in da je obseg primeren za vse tri razrede.
V vsebini priročnika sta. upoštevana pedagoški in psihološki vidik. Poleg izobrazbenih komponent vsebuje namreč veliko vzgojnih elementov, ki nevsiljivo usmerjajo, otroka v razmišljanje in pozitivno dejavnost.
Oblika razgovorov, obiskov, potovanj, opazovanj vnaša v delo s to knjigo dinamičnost, ki je za otroka na tej starostni stopnji dominantna značilnost, ki se od razreda do razreda/ stopnjuje kot zunanji izraz njegovega pospešenega duševnega in telesnega razvoja. Tudi vprašanja, uganke, aa-loge, ki jih bo moral reševati, bodo sproščale njegovo težnjo po aktivnosti in razvijale tekmovalnega duha na zdravi osnovi.
Sestavki vodijo šolskega novinca od kompleksnejšega opazovanja k opazovanju podrobnosti, podobnosti in razlik pri predmetih in pojavih stvarnega sveta, kar razvija opazovanje in omogoča tvorjenje pojmov in abstraktno mišljenje. Otroka neprestano usmerja k opazovanju, k iskanju informacij pri izkušenih,
odraslih ljudeh, ki jih v tem obdobju občuduje. K njim se rad zateka, da reši svojo vedoželjnost. Ta se v 2. in 3. razredu stopnjuje v procesu otrokove preorientacije od notranjega k zunanjemu stvarnemu svetu.
Slog je prisrčen, včasih nekoliko hudomušen, kakršnega imajo prav ti učenci zelo ršidi, saj so radoživi in sami s seboj in z drugimi zadovoljni. Sestavki iz nekaterih življenjskih prostorov so zelo zanimivi, ne tako zelo vezani na učni program, da bi bili suhoparni in bodo poživljali in pestrih pouk in domače delo učencev. (Npr. V parku, na igrišču, v obmorskem mestu, v gledališču.)
Vsebina in način pisanja sta takšna, da bosta pobujala in razvijala vedoželjnost učencev, eno od poglavitnih, najbolj želenih osebnostnih lastnosti našega vzgojnega smotra, ki otroke in odrasle usmerja k permanentnemu samoizobraževanju. To je v današnjih pogojih življenja in dela nepogrešljivo.
Gradivo »Sveta pred domačim pragom« ustreza tudi v metodičnem oziru, kar je razvidno že iz prejšnjih navedb. Kljub temu želim poudariti, da uveljavlja didaktične principe, med katerimi je na prvem mestu neposredno opazovanje dela, življenja in pojavov v ožji domačiji, »pred domačim pragom«. Poleg tega gradivo omogoča učencem samostojno dopolnjevanje, kreiranje učne snovi z ugankami, vprašanji, slikami. (Npr.: Le kje potrebujejo toliko lesa. Kaj potuje s tako naglico po žicah, Kako bi bilo v vašem kraju ...)
Vse metodike spoznavanja narave in družbe posebej poudarjajo opazovanje kot poglavitno
izhodišče' za pridobivanje spoznanj in razumevanje zakonitosti v naravi in družbi. Vse gradivo temelji na sistematičnem, praktičnem opazovanju in s koledarjem narave bo gotovo usmerjalo šolsko leto tako, da bo temeljilo na tem izhodišču. Pogosto spodbuja učence tudi k eksperimentiranju, k pridobivanju, lastnih izkušenj in spoznanj, kar ima brez dvoma veliko vzgojno izobraževalno vrednost. (Npr.: Sneg in voda, S palico merimo čas in določamo strani neba ...) Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da sestavki na nevsiljiv način dajejo učencem določene naloge za praktično delo, kakor je predpisano v okvirnem učnem načrtu. Nekatere naloge so tako oblikovane, da usposabljajo učence za reševanje nalog objektivnega tipa, se bodo v naši šolski praksi gotovo uveljavile.
Gradivo ni strogo opredeljeno za vsak razred posebej. To bo omogočalo individualizacijo pouka, hitrejši napredek nadarjenih učencev. Obstaja sicer pomislek, da se bodo učenci knjige v treh letih naveličali. Res je, da jo bodo nadarjeni učenci lahko hitreje osvojili, velika večina pa ne. In ker sodim, da je knjiga zanimiva in lepo opremljena, predvidevam, da se bodo k njej radi vračali, kot se vračajo k vsaki dobri, in zanimivi knjigi. Z domiselnostjo in ustvarjalnostjo učiteljev in učencev bodo sestavki zaživeli pred njimi vedno v novi luči, v novih zvezah, z novimi zaključki, ki bodo ustrezali vsakemu razredu posebej.
Naj mimogrede navedem »Vzorec za časovno razporeditev učne snovi osnovnih šol s petdnevnim delovnim tednom«, ki ga je izdal Zavod za šolstvo SRS. V njem bodo učitelji vseh treh razredov našli dovolj konkretno zvezo z novim učbenikom, čeprav ga sestavljavci podrobnega republiškega učnega načrta še niso imeli v rokah, a ker so zasledovali iste smotre kot avtor knjige Svet pred domačim pragom, lahko največ-
krat že celo samo po naslovih najdemo v knjigi realizacijo teme iz tega Vzorca.
Kot pri vsaki uporabi knjige prvo polletje v prvem razredu, bodo morali tudi pri tej pokazati največjo mero iznajdljivosti prav razredniki prvega razreda, a vsak bo kaj hitro spoznal, da je Svet pred domačim pragom njegov nepogrešljiv priročnik in prvošolčku že v oktobru nujno potrebna slikanica pri spoznavanju narave in družbe, katere, vsebina se že samo s podobami tudi trdno povezuje s slovenskim jezikom, likovnim poukom in matematiko. Zato bo lahko že v šestem tednu pouka na vrsti »branje slik« in s tem v zvezi urejanje, utrjevanje in tudi osvajanje novih predstav in pojmov o upodobljenih ljudeh, živalih,' rastlinah, orodju, delu ipd. Kasneje bodo sledili razgovori ob slikah, ki so vsebinsko povezane z obravnavano snovjo po podrobnem učnem načrtu v vsakem kraju. Ob slikah v Koledarju življenja in dela v naravi bomo že takoj lahko memorirali uvodno pesmico za vsak mesec, reševali lažje uganke, pripovedovali pregovore iz knjige — ob predhodnem razgovoru o vremenu in spremembah, ki jih bodo uččnci sami opazili v naravi, v tekočem tednu in mesecu. Koristno bi bilo, če bi vsak teden dodali tudi pregovor, ki je živ v domačem kraju; dvakrat koristno pa bi bilo, če se učenci pregovore tudi naučijo — delno zaradi vsebine, predvsem pa zaradi jedrnatega in sočnega ljudskega izražanja. S pomočjo učitelja in staršev lahko tudi prvošolci že rešijo naloge (v modrem tisku) na straneh 56, 61, 62, 64, 69, 72, 75 in drugo nalogo na strani 76, da za drugo polletje, ko tudi prvošolci že berejo, obilico kratkih sestavkov niti ne omenjam, saj bo vsak učitelj zlahka našel pri mnogih konkretno zvezo s svojo tedensko učno temo.
V prvem razredu učenci še ne zmorejo pisati individualnih koledarjev življenja in dela v naravi, zato je zanje Koledar v
»Pionir« stopa v svoje26. leto
Pred nedavnim je izšla prva številka »Pionirja-« — poljudnoznanstvene revije za mladino Pokazali smo jo nekaterim sodelavcem in vrsti strokovnjakov z različnih področij znanosti in umetnosti ter jih zaprosili za njihovo mnenje. Objavljamo njihove odgovore:
»■Mladi rod izgublja stik z našim izročilom. Prepogosto pozabljamo, da je omika, ki so jo ustvarili rodovi naših prednikov, naša matična zemlja in da najdejo korenine naše narodne biti samo v tej zemlji zdravo rast. Čeprav prinaša novi čas nove poglede na svet in življenje, nimamo pravice, da bi presekali zveze s preteklostjo, ker si sicer prekinemo pritok življenjskega soka, ki nam je za naš samobitni obstoj neizogibno potreben. V tem je smisel prispevkov iz našega ljudskega življenja, za katere bomo uredništvu .Pionirja' hvaležni.-«
Prof. dr. NIKO KURET znanstveni svetnik SAZU
»Kolikokrat sem že srečal mestnega otroka, ki ne pozna niti pšenice, ajde, koruze, kaj šele, da bi vedel za imena preprostega orodja, ki smo ga še pred nekaj leti uporabljali in iz, katerega so se razvili današnji stroji. To orodje smo odložili v kot in z njim tudi šege, ki so nekoč spremljale delo in ga lajšale, da ljudje niso tako čutili utrujenosti. Staro orodje tako leži v kotu, se praši in propada. Ne smemo pa dopustiti, da bi zamrl tudi spomin na način življenja v prejšnjih časih. In prav zato smo se odločili našim najmlajšim posredovati vsaj skromne opise iz vsakdanjosti ljudi, ki še niso poznali brnenja motorjev, ki so verovali v nadnaravne sile in ki so znali svoj delovni dan in praznik izpolniti s šegami in pesmijo. Zal bo to le kapljica iz čudovitega morja ljudskega življenja preteklosti, njegovih šeg in modrosti.«
HELENA LOŽAR znanstveni asistent Inštituta za slovensko narodopisje.
SAZU
»Ves tehnični napredek, katerega blagodati danes uživamo, ima svoje osnove v naravoslovnih znanostih, zlasti v matematiki, fiziki in kemiji. Če bodo mladi bralci spoznali pomen razvoja teh znanosti, bodo tudi doumeli,
kako važno je to znanje poglabljati.
Čeprav predstavljata matematika in fizika za mlade navadno predmeta, ki se ju je treba bati, pa temu ne bi smelo biti tako. Če ju podajamo na primeren način, dosežemo ne le' to, da izgine strah, marveč lahko vzbudimo pri otrocih tudi veselje za tovrstno delo. »Pionir«, s svojim konceptom in razširjenostjo lahko veliko pripomore k razširjanju te misli med mladimi. .Primer za to je moja nadaljevanka »Človek v borbi za energijo«, kjer skušam prikazati, kaj je človeštvo pridobilo z raznimi viri energije, brez katerih si življenja danes sploh ne moremo več predstavljati. Obenem pa v svojih sestavkih opozarjam na osnovne fizikalne zakone, ki jih otroci spoznavajo že v šoli, vendar v bolj suhoparni obliki.«
Dr. inž. MARKO VAKSELJ Znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan
»Ko me je tovarišica Palma Ka-talinič, urednica hrpatskega »Pionirja« povabila k sodelovanju, je razumljivo, da sem se odločil za serijo »Črtice iz hrvatske glasbene zgodovine«, saj se s tem področjem sam največ ukvarjam. Glede na to, da sem, se odločil za teme, ki predstavljajo značilne vrednote in pomembne datume iz hrvatske glasbene zgodovine, sem tudi prepričan, da bodo lahko še kaj prispevale k boljšemu medsebojnemu poznavanju naših narodov in njihovih kultur, kar je nedvomno ena izmed nalog revije »Pionir«.
V razgovoru s tovarišico Kata-liničevo se je izkristaliziralo naslednjih pet tem:
— Stoletnica Zajčevega »Misla-va« in osnovanja prve stalne Hrvatske opere.
— Pred petnajstimi leti je umrl Josip Štolcer-Slavinski.
— Prva stoletja hrvatske umetniške glasbe.
— »Ljubezen in zloba« Vatro-slava Lisinskega (ob 125-letnici izvedbe prve novejše opere Južnih Slovanov).
— Tokovi sodobne hrvatske glasbe.
Upam, da bodo bralci »Pionirja« zadovoljni z mojim sodelovanjem, ki sem ga sprejel z iskrenim veseljem.«
Dr. LOVRO ZUPANOVlC profesor Pedagoške akademije v Zagrebu
»Pomorska dežela smo in morje je ,del našega življenja in naše preteklosti. Naši mornarji in lad-jedelci slovijo po vsem svetu. Zato želim V nekaj člankih predstaviti bralcem »Pionirja« vsaj v skopih obrisih pot, ki pelje do rojstva ladje, našo trgovsko mornarico in naše ladjedelništvo. Tako bom skušal v dobi avtomobilizma vzbuditi pri otrocih več zanimanja za eno najstarejših in hkrati najzanimivejših tehnik.
Do zdaj sem pripravil oziroma še pripravljam naslednje' sestavke: O ladjah, Prvi trenutki ladje, Ob dotiku z morjem, Ko ladja oživi, Ladje naše trgovske mornarice, Plavajoči dok. Vojne ladje in Zadnja plovba.
MARIN KATALINIC
, dipl. inž. ladjedelništva'
»O-svojih prispevkih za revijo »Pionir« lahko rečem sledeče: doslej sem pripravil le dve temi: »Mojster Radovan — zgodba na cerkvenih vratih« in »Dioklecijanova palača«. Pripravljam pa še naslednje sestavke: »'Salona mrtvo mesto«, »Evfrazijana-biser Poreča« in »Stečci, srednjeveški nagrobni spomeniki«. Predlagal sem še, da bi v posamezne številke uvrstili »Pionirjev kulturnozgodovinski vodič«. S tem bi lahko mladim bralcem posredovali najosnovnejše podatke o tistih kulturnozgodovinskih spomenikih, ki si jih morajo na svojih potovanjih po domovini vsekakor ogledati.«
IVAN KAMPUS Predavatelj na filozofski fakulteti v Zagrebu
Zanimiv je tudi pregled zgodovinskih tem, ki jih bodo pripravili Dr. METOD MIKUŽ (»25 let OZN«, »Proglasitev republike Jugoslavije pred 25 leti«), Dr. TONE ZORN (»Ob 50-letnici plebiscita na Koroškem«), Dr. JOŽE SORN (»Od mlina za papir do moderne tiskarne«) in MATIJA ŽGAJNAR (»Partizansko orožje« in »Partizanske uniforme«) itd.
Med temami iz biologije je treba zlasti omeniti »Pogovore z živalmi« — kako se živali sporazumevajo med seboj in koliko jih lahko razume človek — serijo sestavkov Dr. ANTONA POLENCA, ki se bo začela s tretjo številko, nato vrsto sestavkov o človeških rasah Dr. TONETA POGAČNIKA in številne priložnost-
ne sestavke o varstvu narave o strupenih in zdravilnih rastlinah ter zbirko preizkusov znanja.
Poleg teh poljudno-strokovnih sestavkov, ki bodo skozi vse leto bogatili »Pionirja«, pa tudi na različne zanimivosti ter novice iz športa (pripravljal jih bo MITO TREFALT) in seveda na zabavo nismo pozabili. Da torej tudi te vrste branja ne bo zmanjkalo, bo poskrbela po eni strani vrsta reportaž iz življenja pionirjev, po drugi pa znanstveno-fantastične nadaljevanke — prva, dnevnik o »Ekspediciji na Triglav 22 000 let pred našim štetjem, ki jo pripravlja Dr. IVAN GAMS, se bo po treh številkah iztekla, sledile pa ji bodo nove — ter humoristična nadaljevanka »Mojstra med detektivi — Naopnik in Očalnik«, o kateri pravi njen avtor mladinski pisatelj LEOPOLD SUHODOLČAN, da je »vsaka zgodba v sebi zaključena s poanto, polno humorja in zapletljajev. Detektiva Naočnik in Očalnik sta v svojem početju smešno, a hkrati privlačno nerodna, vendar vsakokrat po mojstrsko razrešita zaplet«.
Poleg tega prinaša letošnji letnik še nekaj pomembnih novosti. Predvsem je treba omeniti nagradno potovanje in nagradno žrebanje. Za nagradno potovanje bomo enako kot v preteklem letu izbrali 20 učencev iz tistih jugoslovanskih šol, ki bodo imele glede na število učencev največ naročnikov. Najprej si bodo ti nagrajenci ogledali zagrebško letališče in katero pravih potniških letal, nato pa se bodo z njim odpeljali do enega izmed mest ob jadranski obali (v Dubrovnik ali v Split), kjer bodo ostali še kak dan ali dva, da si bodo mesto lahko bolj temeljito ogledali.
Pri nagradnem žrebanju pa smo povabili k sodelovanju tudi nekatera naša podjetja, ki bodo prispevala nagrade. Glavne nagrade v posameznih kolih bodo: kolo, pisalna mizica, tranzistorski radijski sprejemnik, smuči, šotor, fotoaparat, zapestna ura itd. ter po devet drugih manjših nagrad.
Letos se »Pionir« tiska na novi barvni rotaciji. Že prva številka je pokazala, da je tisk na tem stroju neprimerno boljši, kot je bil doslej. »Pionir« je zaradi novega stroja dobil tudi nov format — je nekoliko večji od prejšnjih
(Dalje na 7. strani)
učbeniku — še posebej njegov slikovni del — nadvse pomemben, saj jim bo pomagal rešiti poglavitno nalogo: opazovanje sprememb v naravi. Zato pa bi bilo še toliko bolj koristno upoštevati avtorjevo pobudo za risanje in slikanje razrednega stenskega koledarja življenja in dela v naravi za vsak mesec posebej z motivi iz bližnje okolice (vrt, sadovnjak, gozd, park, ulica, drevored, izložbeno okno itd.). Tako bi lahko povsod izbrali vsak mesec • najmanj štiri najbolj značilne motive v kraju in na koncu šolskega leta bi lahko imel vsak učenec vsaj po eno sliko na stenskem razrednem Koledarju življenja in dela v naravi, s tem pa bi bila opravljena tudi potrebna predhodna naloga in vaja za pisanje individualnega Koledarja v drugem in tretjem razredu. Ob koncu vsakega meseca lahko že v prvem razredu ugotavljamo vsebinske podobnosti in razlike, med slikami tako nastalega razrednega stenskega Koledarja in Koledarja v knjigi. V novembru bi bilo koristno zaradi osnovne naloge spoznavanje narave in družbe v prvem razredu tudi že pričeti s ponavljanjem in utrjevanjem snovi ob knjigi in stenskem Koledarju >s primerjanjem slik in risb tekočega meseca in prejšnjih mesecev. Učenci bi se na ta način spomnili in si zapomnili prene-katero pomembno nadrobnost, ugotovili spremembe in razlike in tako bi se jim spoznanja in doživetja globlje vtisnila v zavest.
Teh nekaj — morda celo preveč konkretnih predlogov in podrobnosti o delu s knjigo Svet pred domačim pragom v prvem polletju v prvem razredu sem navedla le zato, ker se bo morda na prvi pogled komu zdelo, da te knjige prvošolci še ne potrebujejo; toda po resnem pregledu kaj lahko zaključimo, da jim je potrebna in da se je bodo- nemara med vsemi najbolj razveselili, ker jim bodo ilustracije povedale tisto, česar iz črk še ne morejo razbrati. Učitelji drugega in tretjega razreda si bodo za podrobno obravnavo lahko na vsaki šoli ' posebej nekatere sestavke med seboj razdelili, letos pa je učbg-nik tudi §a tretji razred nov in bodo učenci s samostojnim branjem pri pouku neobravnavanih sestavkov lahko utrdili snov iz prejšnjih let.
Vsebina »Sveta pred domačim pragom« je z okvirnim učnim načrtom usklajena tako, da je spoznavanje narave bolj poudarjeno. Pripomniti moram, da manjkajo teme o človeku za tretji razred in nekatere teme z večjim poudarkom na spoznavanju družbe. Nekaj slednjih je avtor vključil in bodo posebej dobrodošle zaradi skic oz. .slik, ki jih pojasnjujejo.
S temami o človeku bo avtor seznanjal bralce v letošnjem; letniku Cicibana, kar je že nakazal v drugi številki s sestavkom Na zdravniškem pregledu. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi to poglavje obdelano tako, kakor zahteva učni načrt v tretjem razredu. Za teme iz NOB pa je razpisan poseben priročnik, ki bo rešil problematiko pouka tradicij NOB v nižjih razredih; sicer ne v celoti, delno pa gotovo. Torej priročnik, oz. učbenik res ni po-polen, vendar pa to ne zmanjšuje bistveno njegove vrednosti. Spoznavanje narave in družbe je predmet, ki mora biti močno apli-
ciran na domači kraj, zato Je učiteljevo soustvarjanje učne snovi nujno potrebno.
Primeren je za vse tri razrede, ker se skoraj vsaka tema razširja od splošnejše k posebne j-šim, podrobnejšim. Tako so npr. letni časi prikazani v posameznih mesecih, kar omogoča splošnejšo in podrobnejšo obdelavo. Življenjski in delovni prostori so prikazani v posameznih letnih časih in mesecih, obogateni s posebnostmi, ki omogočajo ožjo ali širšo uporabo v različnih razredih. (Npr.: Med zimskimi počitnicami, Lov, Srečanje z medvedko, Ledene rože, Poijlad, Ali je ta mesec povsod enaka pomlad, Aprilsko vreme...)
Vsebina močno poudarja vzgojne smotre učnega predmeta spoznavanja narave in družbe. Koledar življenja in dela v naravi vzbuja živo zanimanje za pojave, za spremembe v naravi, v delu v različnih letnih obdobjih, usmerja k neposrednemu opazovanju in spoznavanju teh pojavov tako za učence kot učitelje, če so preveč zaprti med štiri sveče učilnice. Učence navaja, da urejajo, povezujejo, vrednotijo izkustva, ki so jih tako pridobili. Uvaja jih v pravilno razumevanje povezanosti predmetov in pojavov, v spoznavanje razvoja narave. Usmerja jih k spoznavanju domačega okolja in pomembnosti človekovega dela v njem. Opozarja jih na lepote narave, na harmonijo oblik in bogastvo barv. Ves čas jih spodbuja k lastni aktivnosti, k praktični dejavnosti in s tem učence bolj usposablja za aktivno življenje v skupnosti.
Na zaključku naj omenim še veliko vrednost te knjige, ki ji jo dajejo kvalitetne barvne ilustracije priznanih slovenskih slikarjev ilustratorjev Iveta Šubica, Ančke Gošnik-Godec in Boža Kosa. Nobenega dvoma namreč ni o tem, da je ilustrirana knjiga za otroka privlačnejša, da mu je mnogo ljubša. Ilustracija mu bo pomagala ustvarjati likovne predstave o prebranem .tekstu, mu izr popoln j evala konkretne zaznave stvarnega sveta, mu lajšala pot v domišljijski svet, mu ostrila opazovanje in bogatila njegovo ustno izražanje.
Ilustracije ustrezajo splošno veljavnemu načelu, naj otroška ilustracija ustreza otrokovemu svetu, njegovemu predstavnemu in domišljijskemu svetu. Zato mu v njih ne ponuja celih »preprog« ornamentalnih gozdov, hiš, gričevja, ker ta otrok zaznava in podoživlja le vsak posamezni barvni madež kot samostojen znak za kak predmet. Tako ne vsiljuje preveč predmetov, niti preveč detajlov in podrobnosti. Izražene so v dveh smereh, ker tretjo dimenzijo otrok sprejema pozneje. Poglavitni liki predmetov in oseb so izraženi v barvah, ki so zanje še zelo privlačne, saj otroci svoje zgodnje razmišljanje o stvarnem svetu izražajo najrajši z barvnimi lisami.
Vsebina pomožnega učbenika, ki ga je odobril republiški sekretariat za prosveto in kulturo »Svet pred domačim pragom« je torej zanimiva, ilustracije so bogate in estetske, zato naj bi knjigo imeli vsi učitelji in učenci prvih treh razredov. Brez dvoma bo učbenik obogatil in poživil šolsko delo pri spoznavanju narave in družbe in pri slovenskem jeziku, zato ga priporočamo.
Jelica Mesesnel
Bunuelu se je pripetila 70-letnica
V er de que te quiero verde
(Zeleno, ki te hočem zeleno)
F. Garcia Lorca (A. Gradnik.)
Zelena trava, ki se pojavi na koncu Bunuelovega filma Rimska cesta. Ostane le zelena trava. Kristus in apostoli hodijo po zeleni trava in odidejo, govorijo ter minejo, mislijo ter izginejo. Ali ostanejo sledovi vsega tistega: mi pa se bijemo, vijemo, sijemo — na zeleni travi? Kako je sveža ta zeiena trava!
Srečal se je z Andaluzijskim psom, doživel Zlato dobo, bil osamljen kot Robinson Crusoe, občutil Nazarina, se izrazil v Viridiani, videl Deklico, se sešel z Angelom uničenja, se igral z Lepotico dneva in se znašel na Rimski cesti. Ali si zelena, Rimska cesta? Zeleno,^ ki te hočem zeleno ...
Na svetu se je pojavil, mojster Luis Bufiuel namreč 22. 2. 1900, v letu, ko se je izvil iz noči tudi naš pesnik modrih dalj Miran Jarc. Bunuelova Španija je obenem Španija Lorce in Dalija, s katerima je nekaj časa drugoval. Vidna sled povezave z Dalijem je zlasti Andaluzijski pes, klasični nadrealistični film iz leta 1928 (žal ga še nisem videl, ker mi ne omogoča navdušenosti). Zlata doba je prisijala na
filmsko platno 1930 in še Sije z nezmanjšanim (ali še povečanim?) sijajem 40 let pozneje.
Življenje in svet, vera in družba, zasebnost in javnost, raznolikost pojavov, ki tvorijo neko celovitost, individualne težnje in socialni odnosi — vse podano s prehajanjem »realnosti« v sugestivnost nadreal-nosti. To in še kaj drugega je Zlata doba. Predvsem pa čudovita človeška komedija v živih slikah. Film, ki človeka spremlja!
15 let je bil film brez Buhuela (1932—1947). Iz mehiške faze, ki se je začela 1947, je izšlo nekaj poprečnih in nekaj velikih filmov. Med slednje je prišteti poleg drugih zlasti Nazarina (1959) po romanu Benita Pereza Galdosa. V filmu doživimo videnje novega Kristusa, oziroma bistvene eksistencialno socialne položaje, ki ilustrirajo večne zakonitosti sveta. (Bu-nuel: Če bi se Kristus vrnil, bi ga spet vsi križali.)
Nazarinu sledi manj izraziti, a vsekakor zanimivi film Deklica (1960). Le-temu pa sloviti film Vi-ridiana (1961), ki je morda le variacija na temo Nazarina, spominja pa tudi mestoma na Zlato dobo. Viridiana očituje Buhuelovo mojstrstvo v prikazovanju človeških
Luis Bufiuel
> . • ...

n
1970
4

C£ LLf
£L O
iskanj, ki so pač utesnjena v relativnost stvarne eksistence, soočajo pa se tudi z absolutnostjo esence.
Dognana in nadvse sugestivna nadrealistična parabola o človeški ~ družbi je film Angel uničenja (1962), ki je bil pred nedavnim predvajan tudi na ljubljanski televiziji. Po Angelu uničenja imam podatke še o štirih Buhuelovih filmih. To so: Dnevnik sobarice (1964) — po Mirabeaujevem romanu —, zatem pa še Simon puščavnik, Lepotica dneva (po Kesselovem romanu) in Rimska cesta.
Lepotica dneva in Rimska cesta (oba filma smo gledali pri nas) izkazujeta še eno novo stran Bunue-love zrele umetnosti: izredno formalno uglajenost in funkcionalno uporabo barv. Nadrealistična mešanica »resničnosti« in vizij, dogaja-nega in izmišljenega (kje so meje?)
je izražena briljantno artistično, da ne rečemo kar esteticistično. Če je Zlata doba Buhuelov Sturm und Drang, je Rimska cesta (motivno se le-ta Zlati dobi v marsičem bliža) weimarska klasiki# velikega Španca. ^
Ta priložnostni zapis noče in ne more osvetliti celotnega opusa enega največjih filmskih režiserjev, ampak želi ob tako formalnem dogodku, kot je nanizanje let na okroglo številko, podati le nekaj bežnih misli, ki pa naj izrazijo moje resnično in globoko navdušenje za mojstra Bunuela; k temu naj dodam še željo, da bi se nam še pripetila srečanja z avtorjem Rimske ceste, srečanja, ki nam bodo dočarala področja tostran in onstran »zelene trave«.
Verde que te quiero verde.
Andrijan Lah j
BUNUELOVE MISLI
Hvala bogu, še sem ateist.
Mislim, da je treba preprosto iskati boga v človeku.
Ne zanima me bog, ampak človek.
Nikdar nisem pomislil na to, da bi posnel drag film.
Nujnost, da se moraš prehraniti, ne opravičuje prostituiranja umetnosti.
Zame je boj proti tako imenovanim večnim temeljem družbe povsem naravna dejavnost, saj se na njih grade odtujevanje in zlorabe, jaz pa se vztrajno borim za ostvarjanje svobode.
Nadrealizem me je naučil tega, da se človek ne more osvoboditi moralne odgovornosti. Veroval sem v absolutno svobodo, nadrealizem pa mi je dal to, da se obvladam, kar je bil zame čudežen in poetičen korak naprej.
Film je sijajno, a tudi nevarno orožje, če ga uporablja svoboden duh. Film je izjemen instrument za to, da predstavimo sanje, vznemirjenja, nagone. Kot da je izumljen za to, da izrazi življenje podzavestnega, katerega izvori so globoko v poeziji. Iz omenjenega ne izhaja, da sem samo za film, ki je izključno posvečen fantastiki in mistiki. Jaz zahtevam od filma, da je pričevanje, da se veže na življenje, da izrazi vse, kar je pomemb-
nega v tokovih stvarnosti.
Stvarnost je zapletena in za raz~ lične ljudi ima lahko na tisoče pomenov. Želel bi jo razvideti v celoti, želel bi zaiti v čudežni svet nepozabnega.
Sem proti konvencionalni morali, proti sencam tradicionalizma, proti sentimentalizmu, proti moralni umazanosti družbe. Buržoazna morala je zame nemorala, ker temelji na prisiljenih družbenih temeljih, kot so vera, domovina, družina.
Nisem navdušen obiskovalec filmskih predstav, film pa ljubim kot izrazno sredstvo. Mislim, da ni uspešnejšega načina za to, da bi odkrili tisto stvarnost, katere se ne moremo dotakniti.
(Citati so povzeti iz Telegrama z dne 4. aprila 1969.)
•	V prihodnji številki ;j
•	Filmskih beležk:
•	—	Mednarodni posvet
J	filmskih pedagogov
•	v Mannheimu
J	—	Ocena filma
•	Dr. Živago
•	—	Spolna vzgoja
•	v filmu ^ ^
Potreba po filmskih seminarjih
Naslov bi kaj lahko izzvenel propagandno, tedaj apriorno namembno in s tem bolj malo prepričljivo. Vendar je spoznanju o potrebi po filmskih seminarjih botrovala izkušnja, in prav izkustveno izhodišče daje dovolj treznih oporišč, da vsakdo samostojno razmisli, kar je v zvezi s filmsko vzgojo.
Dejstvo, da ima filmska vzgoja svoje mesto pri pouku od osemletke do srednjih šol različnega tipa — z izjemo srednjih strokovnih šol — zahteva od pedagogov, ki se ukvarjajo s filmskim medijem na peda-goško-izobraževalni ravni, da obvladajo določene osnove filmologije. Ze večkrat je ponovljena resnica, da osnov filmologije nihče ni mo-
lž filma MALO ČEZ LES debutan-ta Miše Radivojeviča
gel dobiti na šolah, kjer se je izšolal za učitelja. Spričo tega je izobrazba o filmologiji prepuščena le učiteljevi volji do dela, njegovemu čutu za »predmet«, njegovi prizadevnosti za kakovostno in ustrezno vsebinsko posredovanje snovi učencem. Stari ali pa letos novi učni načrt za filmsko vzgojo nudi ustrezen okvir za snov, ki naj bi jo učenci spoznali. Tak6 je z -načrtom uokvirjena vsebina, obseg in smotri, kar je rezultat premišljenega dela ljudi, ki se že dalj časa ukvarjajo s tovrstnim delom med mladino, ki poznajo tudi to delo iz izkušenj drugih dežel, kjer imajo mnogo bolj izkristalizirano gradivo in izkušnje. Gotovo ne bi smela biti šolniška praksa taka, da se od učitelja zahteva nekaj, česar ni poslušal ne na fakulteti ne na pedagoški akademiji; pa tudi dejstvo, da učitelj ne dobi razen učnega načrta ničesar, kar bi mu neposredno kot učbenik pomagalo pri realizaciji filmske vzgoje, ni v prid sedanjemu stanju. Spričo izredno močnega filmsko-televizijskega vpliva je filmsko vzgojni proces dokazljivo potreben, zato ne bi kazalo, da se stvari najprej uredijo. Če učitelji nimajo nekega predpisanega priročnika, knjige, ki bi za vse istostopenjske šole enako in v enaki meri obravnavala učno tvarino (težišče pa ostaja na spoznavanju filma in razgovoru o njem!), potem je spet res, da ima vsakdo na izbiro več slovenskih knjig, priročnikov; in ti se dado zelo lepo uporabiti, še več pa je takih del na hrvaškosrbskem področju. Torej: zadrege ne sme biti, več je možnosti samostojne izbire, kar je vse prej kot ovira za siste-
matično realizacijo filmske vzgoje. Zato je tudi odmerjeno določeno število ur.
Prav gotovo pa zgolj taki viri šolnikom ne zadoščajo. Praksa je pokazala, da obstajajo »negotovosti« pri filmskovzgojnem delu.. Te »negotovosti« izvirajo največ iz dejstva, da je vsak učitelj v bistvu »kreator« filmsko-vzgojnih ur. Za te ni nikjer dobil »modela«, kot npr. za metodično prakso za pouk slovenščine, zgodovine, matematike ipd. Zato si mnogo učiteljev upravičeno želi primerjave, preverjanja, morda tudi praktičnih napotkov, morda tudi vzorne ure kot demonstracije praktične izpeljave. Pri tem pa je nujno treba upoštevati najprej obseg časa in realne možnosti, a tudi razlike, ki obstajajo pri učencih odročnih šol in pri učencih v mestnih središčih — kljub temu, da te razlike spričo komunikacijskih sredstev vse bolj izginevajo. Vseeno pa pri, učitelju ostajajo vprašanja »kako«, »koliko«, »na kak način« ipd.
Če filmska literatura daje učiteljem nek temeljni, temeljit vir spoznavanja, če lahko iz te snovi prilagodijo, kar je potrebno za šolsko rabo, pa ostajajo še vedno metodološke, nazorne »negotovosti«. Izkustvo potrjuje, da lahko prav filmski seminarji odpravijo mnogo nejasnosti, obogatijo vrednost in vrednost o filmologiji. Filmski seminarji so po svoji naravi take vsebine, da ponujajo spoznavno in učno tvarino »post festum«, to je po času rednega šolanja.
Zgodilo se je že, da je prišel ta ali oni na filmski seminar poln uporabnostnega pričakovanja, a je ob koncu bil razočaran, češ, marsikaj je bilo novega, zanimivega,
toda nisem dobil modela, kalupa filmskovzgojne ure ali urbanizirane metodologije, ki bi bila direktno prenosljiva v učilnice. Tedaj je treba naglasiti: niti pedagoška akademija niti fakultete niso postregle zgolj z neposredno uporabljivo tvarino, preračunano na shematiko nekega modela učne ure — ne glede na predmet, ker bi bilo to v opreki z izobraževalnimi in pedagoškimi principi. Nesprejemljivo bi bilo, da bi predavanje npr. o Aškercu obsegalo le toliko, kolikor bi potreboval učitelj za osemletko ali za srednjo stopnjo. Če je jasno, da mora biti učiteljevo znanje precej višje od onega, ki ga je sposoben posredovati učencem, potem velja enako spoznanje tudi za filmsko vzgojo. Prav tako bi bilo nesprejemljivo, da bi shemalizirali učno uro v kalup, ne da bi . upoštevali še vrsto vzporednih pedagoških zahtev, saj vsak praktik ve, da lahko v dveh istostopenjskih razredih ob isti tvarini poteka metodologija posredovanja na različen način. Zato je model učne ure lahko nekaj relativnega, v sood-nosu med učiteljem, učenci in učno tvarino ter možnostmi posredovanja. Model je torej lahko ponazoritev, ki ji sledimo ali pa tudi ne, lahko prilagodimo model, ga dopolnimo, vedno pa se je treba izogibati okostenelega oklepanja modela. Čim bolj je pedagog 'suveren v snovi in v zmožnostih pedagoškega posredovanja, tem manj mu tiči v mislih kakršenkoli model. Tudi pri filmskovzgojnem delu ni »formule«, ki bi vseodrešujoče receptarsko učinkovala. Tudi tu si mora vsakdo sam prisvojiti način dela, pri čemer je lahko dober vzor dobra pobuda.
Pri vsebini filmskih seminarjev je vedno potrebno, da so posamezna predavanja kar se da ubrana v tem smislu, da vsebine posameznih seminarjev nudijo kakovostno, pestro in smotrno zaključeno tvarino — seveda v okviru možnosti in namenljivosti. Če ponazorimo: nekaj, kar ustreza neposredni šolski praksi (pedagoški del), nekaj kar ustreza filmskemu izobraževanju in estetiki filma. Vse kar je izven okvira neposredne šolske prakse, mora nujno biti na višji ali visoki predavateljski stopnji. Žaljivo bi bilo za seminariste, ko bi jim predavatelji predavali — npr. o filmskih izraznih sredstvih —na enakem nivoju kot učencem — že naslednji seminar bi bil prazen. O razmerju med praktično-šolskim gradivom in izobraževalno-estetskim gradivom (oboje ni v nasprotnem razmerju!) se organizatorji ravnajo po željah, smernicah, zahtevah seminaristov. Te želje izražajo seminaristi ob koncu seminarja, upoštevati pa se dado pri naslednjem seminarju. Tudi filmi, ki spremljajo seminar, ponavadi — vedno to praktično ni mogoče! — tematsko sovpadajo s predavanji. Gre torej za premišljen izbor, pogosto kar se da raznovrsten — razen če gre za tematsko zoženi izbor, kot ga narekujejo praktične potrebe — vedno s pretežnim upoštevanjem sodobnih filmov.
Če sta bila doslej v praksi dva seminarja v šolskem letu, je od le-tos obveljalo načelo enega seminarja — tako zaradi štednje kot zaradi zavzetosti učiteljev pri drugih seminarjih. Večletne izkušnje potrjujejo zadovoljstvo seminaristov s serijo daljših predavanj, med (Dalje na 3. strani)
Julijski seminar za filmsko vzgojo v Kopru
Letošnji seminar za filmsko vzgojo je odbor za film in TV pri ZKPOS organiziral v Kopru, od drugega do desetega julija.
K sodelovanju je povabil vse učitelje in profesorje na kakršnihkoli slovenskih šolah, ki se ukvarjajo, ali naj bi se ukvarjali s filmsko vzgojo. Vodja seminarja je bila Mirjana Borčičeva, ki je tudi predavala o otroški filmski ustvarjalnosti, o pristopih k filmskemu delu ter vplivu filma in televizije na oblikovanje civilizacije množic. Drugi predavatelji so bili Igor Gedrih, ki je govoril o kratkem filmu v šoli, Boris Grabner o filmskem jeziku, Vitko Musek o zgodovini filma, Janez Sivec o filmu v šoli ter Duško Stojanovič o filmskem mediju in njegovi prirodi.
Udeleženci seminarja so bili razdeljeni v dve skupini: Pedagoško — v njej so bili predvsem prosvetni delavci — in amatersko, ki so jo obiskovali mladi sodelavci različnih filmskih klubov. Njihovo praktično delo je vodil Tone Rački. Ker je bilo vabilo poslano vsem, ki se že ukvarjajo s filmsko vzgojo, ali pa naj bi se šele pričeli, je bilo število udeležencev, predvsem v pedagoški skupini, premajhno. Premalo je bilo učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah. Prav gotovo
zato, ker so imeli le-ti ob koncu šolskega leta vrsto strokovnih seminarjev. tldeležba na dveh seminarjih pa bi vendarle preveč posegla v njihovo privatno življenje. Dobro bi bilo, če bi republiški zavod za šolstvo, ki je udeležbo na seminarju priporočal, drugo leto razmišljal, kako tudi osnovnošolskim učiteljem omogočiti, da bi se seminarja udeležili.
Ob tem pa se pojavita dve vprašanji.
Zakaj seminar za filmsko vzgojo in ali je v učno vzgojnem pomenu filmska vzgoja potrebna?
V brošuri Gimnazija — gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta je med navodila za slovenski jezik s književnostjo vključeno tudi poglavje:	Gledališče, film,
radio, televizija. Tam piše, da posvetimo Flmski vzgoji po 10 ur v posameznem razredu.
Sestavljale! pa se zavedajo, da je problematika filma, televizije, gledališča in radija znana slavistom (ali drugim, ki naj bi se s filmsko vzgojo ukvarjali) le toliko, kolikor se osebno zanimajo zanjo. Ugotavljajo, da je zato profesorjem potrebna pomoč. To pa prav gotovo še toliko bolj velja za vse, ki učijo na strokovnih šolah.
Letošnji seminar je udeležencem
dal to pomoč. Seznanili so se z nastajanjem in nastankom sedme umetnosti, z njenimi problemi. Spoznali pa so tudi metode za uspešno izvajanje filmske vzgoje v šolah.
Morda bi bilo dobro, da bi drugo leto udeleženci imeli še več predavanj o uporabnosti filma v šoli in o metodah, ki naj bi jih uporabljali pri seznanjanju mladega človeka s filmom.
Na drugo vprašanje pa nam kratko in jedrnato odgovori sestavek Jaroslava Blaške, objavljen v Ekranu 71—72 pod naslovom Filmska vzgoja — predmet v gimnaziji. Govori o možnosti stihijskega, negativnega delovanja filma in televizije na mladega gledalca, če temu gledalcu ne posredujemo pravilno vrednot, ki jih ima film. Najprej pa je treba odpraviti naše lastne pomisleke proti filmu kot umetnosti ali neumetnosti.
S pravo in tudi načrtovano filmsko vzgojo nam bo uspelo razviti pri mladem gledalcu estetski čut, vplivati na njegov intelektualni razvoj in b.ti nevsiljivo vzgojen.
Prav gotovo nam bo uspelo razviti v njih željo po lastni ustvarjalnosti, aktivnosti — to pa, v taki ali drugačni obliki, od naših učencev in dijakov vseskozi zahtevamo.
Ivana Slamič
Filmska vzgoja - zrcalo naših vzgojnih prizadevanj
Če želimo, da filmska vzgoja zadrži svoj pomen, moramo predvsem upoštevati mladega gledalca, ki se otepa vrinjenih modelov in išče svoje mesto v konglomeratu starega in novega. Zaradi intenzivnega tehničnega napredka in s tem spremenjenega družbenega življenja so pomajane vse moralne in etične vrednote. Obstoječe kodekse mladi pogosto sprejemajo kot deklarativno dediščino ne pa možnost za oblikovanje osebnega odnosa do sveta ter lastnega načina dojemanja sveta.
V vzgojno-izobraževalnem procesu pa se dogaja, da se podajajo normativi, ki prihajajo predvsem iz vzgojiteljevega miselnega in ideološkega sveta in ne dopuščajo oblikovanje nekega novega, porajajočega se izven njega. Mladi v tem primeru postanejo objekt vzgojiteljevega hotenja in delovanja. Za primer bi navedla nekaj zapažanj, ki smo jih imeli pri manjši raziskavi- oddelka za filmsko vzgojo Pionirskega doma v Ljubljani. V raziskavo je bilo vključenih 370 otrok iz 6 šol iz različnih mesftiih področij. Ogledali so si 5 filmov. Za ilustracijo mojega poročila bosta pomembna le dva: Nevidni bataljon s partizansko tematiko ter, slovaška risanka Ditin Božič.
Film Nevidni bataljon, ki kaže otroke med narodnoosvobodilno borbo, je v zelo visokem odstotku izzval reakcije gledalcev, ki pa niso bile izvirne, temveč so bile izražene v stereotipnih formulacijah* v katerih se je dalo čutiti, da so si jih otroci pridobili skozi pouk zgodovine, slovenščine, družbene in moralne vzgoje. Za primer bi navedla nekaj citatov: film mi je ugajal, ker prikazuje otroke v vojni; ker je dokazal, da tudi otroci lahko pomagajo v vojni, ker so otroci morali prevzeti tako težko vlogo in pomagati partizanom (z dodatkom: To nas uči, da moramo pomagati partizanom; ker otroci ljubijo svojo domovino). — Čeprav so v dveh šolah — kar je zasluga pedagogov s teh šol — bili manjši odkloni v korist spontanosti doživetja, pa kaže večina odgovorov na to, da je tema bila primerna za uporabo že priučenih odgovorov, kakršne želijo slišati ob podobnih obravnavah šolski pedagogi. Priučene formulacije, kakršne imajo učenci na zalogi, so pogojile stereotipne odgovore in onemogočile kakršnokoli aktivnejšo in bolj osebno reakcijo.-
Drugi film Ditin Božič kaže že na posledice tega načina vzgoje. Risanka je bila predvajana v okviru programa čeških animiranih filmov. Po reakcijah v dvorani je bil film najbolje sprejet v celem programu. Izzval je posebno žive reakcije v dvorani sami med gledanjem filma. Za opazovalca je bila dvorana enotna v manifestacijah občutkov. Smeh, presenečenja, napetost, sproščanja so se izmenjavali v določenem in sila zanimivem ritmu. Sodeč po reakcijah je bil to film, ki je nedvomno pritegnil vse v dvorani, V filmu je bilo namreč veliko dogajanja, bil je duhovit in zabaven. Čeprav je film v okviru predvajanega programa najbolj uspel sprostiti in zabavati gledalce, je v anketi bil odklonjen. Premočno se je razlikoval od onih, katere pedagogi in starši smatrajo za do-
bre. Zadel je tako na privzgojene modele sprejemanja, katerih osnovna naloga je odkriti pomembnost gledanega. Tako so mladi gledalci v želji, da se prilagodijo svetu odraslih in da bi jim ugajali, zanikali samega sebe. Niso izpovedali svojih občutkov, temveč napisali tisto, za. kar so bili prepričani, da bo odraslim ugajalo. Posebno je bilo to vidno pri dečkih in otrocih intelektualcev, ki že zaradi tradicij vzgoje radi zatajijo v korist razuma svojo čustvenost. Deklice so bile bolj dosledne in so na film vsaj reagirale. Čeprav jih je večina film odklonila, so čutile potrebo po ne-
kem opredeljevanju. Vzroki za ne-ugajanje: ker ni barven, ker je preveč domišljije, ker je brez vsebine, ker je otročji. Dečki pa so v tem primeru, ko so bili nekako obvezani izpovedati svoje doživetje, a se niso mogli vključiti v že obstoječa in pridobljena miselna merila, kljub očitnemu zadovoljstvu med gledanjem filma, v večini slučajev film kar zamplčali. To pa že kaže na razdvajanje osebnosti na javno in svojo, na potrebo za zunanjim videzom, ki ni identičen z intimnim. To je začetek dvojne morale in zametek moralnih stisk, ki jih pozna mladostnik.
Zato ni čudno, da mladostnik, ki je dojemljiv za filmsko umetnost, želi filme, ki mu omogočajo lastno spoznavanje sveta. Sam želi odkrivati ta svet in oblikovati svoj odnos do njega. Upira se in noče biti predmet manipulacije drugih. Zato odklon in hladnost do filmov, katerih pomembnost je očitna na prvi pogled in jim omogoča zgolj zaključevanje, ne pa odkrivanje odnosov v svetu, v katerega vstopa. Za te mlade ljudi je film predvsem del življenja, ki ga žive in ki ga morajo odkriti in dojeti. Je pojav, ki je tu poleg njih kot nešteto drugih in bo ali ne bo postal del njihovih spoznanj.
Ker pa filmi mnogih mladih ustvarjalcev kažejo svet takšen, kakršen obstoja v njihovem intimnem dojemanju sveta, tega sveta ne razlagajo. Nasprotno omogočajo gledalcu več struktur v odkrivanju njihovega pomena. Ti filmi razvijajo vsestransko angažiranost mladega gledalca in ga prav zaradi tega tudi zadovoljujejo.
Pedagogova funkcija pa ostane še vedno pomembna. Vendar mladi vzgajanec v tem slučaju ni več objekt pedagogovega hotenja, temveč subjekt, ki od pedagoga sprejema njegovo znanje in njegove izkušnje. Zavestno jih bo vtkal v svoje dojemanje vsega, kar ga obkroža, in oblikoval svoj odnos do vsega, kar tvori njegovo življenje in postaja njegov miselni svet. Le tako razgibana osebnost lahko oblikuje skupnost samoupravljavcev, ki svobodno in preudarno kroji oblike življenja in s tem nove odnose med ljudmi. Mirjana Borčič
Prizor iz filma Vatroslava Mimice HRANJENEC
Potreba po filmskih seminarjih
(Nadaljevanje z 2. strani) njimi pa je več krajših predavanj drugačne tematike ali namembnosti. Daljše predavanje je bilo vedno na visoki ravni in ta princip kaže ohraniti. Če je vsebina namenjena predvsem seminaristom samim, je poleg filmološke vsebine zapopade-no v takih predavanjih tudi iz splošne estetike, celo lingvistike, kar pa ni v opreki z' zamislijo, nasprotno, tako predavanje daje širše in trdnejše teoretično gledišče. Krajša predavanja pa so bolj informativno-izobraževalnega značaja, tudi po številu ur ne morejo biti drugačna, a povsem ustrezajo namenu.
Važen del seminarja tvorijo seminarske ure po filmih. V takem seminarskem delu je mnogokaj sorodnega s filmskovzgojnim delom v razredu. Tudi tam je bolj kot pri katerem drugem predmetu možno doseči spontano, občerazredno sodelovanje, pri katerem drugem predmetu tega spričo narave predmeta (matematika) ni mogoče doseči. Na seminarjih so udeleženci prevzeli vloge »učencev« ter skupno povedali besedo o filmu Na seminarjih so na programu tudi zahtevnejši filmi, z željo, da se seminarist seznanja z zdajšnjo, vrhunsko filmsko ustvarjalnostjo, ki po svoji motiviki bistveno odraža naš čas, sedanjo problematiko. Razumljivo je, ti filmi so namenjeni le seminaristom, zaradi zahtevnosti bi jih le-ti ne mogli po-
sredovati učencem; namen je jasen: poleg navedenega je za semi-nariste mikavna tako estetska komponenta kot miselna osnova, ki jo film ponuja. Začetne zadrege se-minaristov izvirajo iz medsebojnega nepoznavanja, v razredu ta »ba-riera« odpade. Toda že »vodja« razgovora, bolje usmerjevalec lahko kaj hitro premosti nepotrebne zadrege. Če ob koncu takega razgovora usmerjevalec ne povzame zaključka, sinteze razgovora, je to predvsem zaradi tega, ker gre končno za odrasle ljudi, ki pač zmorejo to sami storiti, zlasti če je pogovor potekal živahno — in ponavadi je! Pa tudi pri razrednem delu si pedagogi niso enotni: eni zagovarjajo, da morajo učenci dobiti nek zaključek po razgovoru o filmu, drugi pa so mnenja, da po temeljitem skupnem razgovoru to ni potrebno, ali vsaj vedno ne, češ da ob primernem filmu in primerno vodenem razgovoru (učiteljeva usmerjevalna vloga je bistvena!) ne kaže učencem utesniti spoznanja v zaključek, ker jim s tem odvzamemo možnosti, da pridejo ob razgovornem gradivu do samosvojega zaključevanja. Verjetno pa igra pri slednjem precejšnjo vlogo starostna doba in zrelost učencev. Praksa je pokazala, da se-minaristi lahko pridejo do kakovostnih izmenjav mnenj, ne glede na to, da so možni polemični razgovori ali celo popolnoma nasprotujoči. Celo zaželeno je tako kon-
trastno razgovarjanje, saj se tako dinamično obogatijo problemske razsežnosti o filmu, o estetiki filmske govorice, o idejnem svetu, na katerem se film giblje. Včasih pa se tudi izkaže, da seminaristi-začetniki pristopajo k filmu z literarnimi vidiki, to pa pri filmu ne more biti merilo niti tedaj, če gre za ekranizacijo literarnega dela. Navsezadnje sta literatura in film le dva različna medija izražanja. Prav seminarji s pridom »odpirajo oči« tistim, ki niso imeli prave možnosti, da bi se spoznavali s filmom kot,umetnostjo tako s teoretične kot s praktične strani.
Posebej velja naglasiti, da je celoten seminar namenjen učiteljem, ki obravnavajo filmsko vzgojo ali vodijo morda poseben filmski krožek. Včasih se zdi, da je pedagoški delež s svojo praktično nazornostjo vključen v nekoliko manjši meri, kot bi mogel biti. Morebiti bi temu kazalo v prihodnje posvetiti za kanec več pozornosti; treba pa je takoj pristaviti, da se glede zahtev seminarski program spreminja od seminarja do seminarja — pač odvisno od sestava ljudi, od tega, ali obiskujejo seminar prvič ali večkratno. Kdor ima začetne »težave« za seboj, mu ne bo posebno mikavna pogosta pe-dagoško-nazorna vsebina, smatrajoč, da ji je kos, pač pa si bo postavil višje zahteve, zahteve po spoznavanju zahtevnejšega, nepo-(Dalje na naslednji strani)
Odraz in vpliv filma
Na ameriških srednjih šolah je izdelan program za delo na področju filma. Obstaja nekaj variant programa. Ponekod vključujejo film v redno delo, drugod zopet organizirajo klube ali tečaje.
V šolskem letu 1968/69 je bilo v 120 višjih in visokih šolah ZDA okoli 1500 filmskih tečajev, katere je obiskovalo okoli 60.000 študentov. Število je bilo dvakrat večje kot leto poprej. Podatkov za letošnje Šolsko leto še nimamo, vendar naj bi se po dokaj realnih predvidevanjih število ponovno podvojilo. Tečaji so usmerjeni v ustvarjalno delo ali pa v splošno spoznavanje filma. Večji je interes za to drugo smer. Obenem pa se še veča tudi število članstva filmskih klubov. Ustanavljajo se novi klubi. Porast se šteje kar v tisočih.
Kako to, da je film kar naenkrat postal predmet resnega študija?
Prvi odgovor najdemo že v sami naravi ameriškega študenta. Današnji ameriški študent je obnem plod prve televizijske generacije. Rodil se je ob koncu prve polovice našega stoletja Vse svoje življenje je gledal televizijo. Ob njej je pravzaprav dorasel. Zato tudi reagira na posebni jezik in logiko filma — na tisto, kar kritik Marshall McLuhan imenuje »mozaično«, ne pa »linearno« (ali književno) kompozicijo — z isto lahkotnostjo, s kakršno so prejšnje generacije reagirale na jezik in logiko pisane besede.
Drugi vzrok je materialne narave. Vse boljša je tehnika in vse cenejša je.
Študij filma ima tudi svoj status. Čeprav vsi, ki študirajo film, ne nameravajo postati filmski ustvarjalci, imajo možnost, da dobe diplome prve ali druge stopnje po končanem študiju s področja filma. Profesorji so mnogi priznani ameriški režiserji, ki \so obenem tudi polnovredni člani univerzitetnih profesorskih zborov.
Amerika tako vsako leto dobi ogromno Število mladih ljudi, ki se ukvarjajo s filmom. Povezujejo se med seboj na raznih filmskih festivalih. V filmih teh ljudi ni več posnemanja Holywooda. Vzornika te -generacije sta predvsem Jean-Luc Godard in Amerikanec Mike Nichols. Na področju tehnike in pojmovanja filma sta oba večna eksperimentatorja. Ista zavzetost je vidna tudi v tako imenovanih filmih undergro-und režiserjev, ki poleg nekaterih študen-tov predstavljajo resnično avantgardo ameriškega filma. _ Gibanje je nastalo pred dobrim desetletjem in je gibanje neodvisnih filmskih režiserjev. Posvečeno je raziskovanju neznanega v filmu — v obliki kot v komunikacijskem sredstvu.
Takšni eksperimentalni filmi privlačijo predvsem mlade gledalce. Ti pa žele najti odgovore na vprašanja, ki jih postavlja življenje v zadnji tretjini našega stoletja. Skupaj z ustvarjalci so mnenja, da je film novo sredstvo sporočanja reakcij na življenje. Njihove najbolj priljubljene teme so konformizem. družbena neenakost, vojna, nasilje, osamelost, izguba individualnosti upor mladih proti tem in ostalim družbenim zlom.
Tako dobiva film v ameriški družbi vse večjo vlogo. Predvsem kot sredstvo izražanja m komunikacij. Ustrezno temu pa tudi svoje mesto v izobraževalnem procesu.
NA ROB PULJSKEMU FESTIVALU
Puljski festival ni zgolj pregled filmov, sestanek filmskih ljudi in morebitni srečni trenutek za nadebudno dekle, ki jo posname reporterjeva kamera. Osem dni festivala celovečernega filma, v katerih je možno videti skoraj vso jugoslovansko proizvodnjo, so torišče javnega mnenja z ustvarjalno nujo jugoslovanskih avtorjev. Razni tokovi, različni koncepti, različno pojmovanje filmske umetnosti naj bi soočeni v Puli omogočili novo sintezo in boljši film v prihodnje.
Letošnja Pula tega ni dosegla. Vendar bi bilo napačno vzroke za to iskati pri avtorjih in producentih. Začetek neslavnega letošnjega puljskega festivala sega v zadnji dan lanskoletnega ter v tako imenovani simpozij o jugoslovanski kinematografiji, ki je bil neposredno po koncu festivala. Namreč ob razglasitvi nagrad se je s člani žirije, kateri je predsedoval beograjski kritik Milutin Colič, začela razprava o tisti podobi jugoslovanskega filma, katera naj bi bila najbolj primerna za jugoslovansko
stvarnost. Premik, ki naj bi bil za jugoslovansko kinematografijo potreben, naj bi tudi probleme naše vsakdanjosti postavil v drugo luč. Nič več črnega filma. Po mnenju nekaterih diskutantov na simpoziju naj bi prvonagrajenec Fedorja Škubonje Navzdol proti soncu nakazal novo smer, smer optimističnega filma, ki pa vse, preveč koketira z že preživelim socialističnim realizmom. Konflikt, ki ga režiser in scenarist razvijata, se vkljub navideznemu posegu v našo resničnost odmika od perečih problemov današnjega dne. Medtem ko je tako imenovani črni film analiziral človeka — produkt vseh naših hotenj, napak in zmot v vrtincu tako prelomnega trenutka, kot je čas, ki ga živimo, je dramski konflikt v omenjenem vzorcu zasnovan le linearno v konfliktu starega in novega. Njegova odmevnost je premajhna, da bi nagnala človeka na obračun s samim seboj in svojimi dejanji.	;	;
Zato osebno dajem prednost Makavejevu, Djordjeviču, Pavlo-
OXVGEN — najnovejši film Matjaža Klopčiča
Potreba po filmskih seminarjih
(Nadaljevanje s prejšnje strani) zabnega. Znova velja opozoriti, da pač mora imeti učitelj precej večje znanje od tistega, ki ga bo posredoval učencem. Zlasti ciklusi predavanj v okviru enega seminarja lahko bistveno obogatijo znanje udeležencev. Pri tem so vsa taka predavanja zasnovana na modernih, sodobnih konceptih — s kakršnimi se učitelj tudi za časa svojega šolanja ponavadi ni spoznaval! Posameznik bi se sicer lahko dokopal do podobne osnovne moderne miselnosti v estetiki, če bi prežulil kopico knjig v tujih jezi-Kih ker pač na Slovenskem čutimo hud primanjkljaj tovrstnih prevodov —- seminar pa ponuja v analitično-sintezni podobi vse tisto, kar v obsegu določene teme potrebuje učitelj.
Filmski seminarji so postali vsakoletna praksa. Vsa navedena izkustva govorijo za večjo podporo takih seminarjev. Tako s strani pole, ki skrbi (ali ne skrbi!), da
prihajajo seminaristi, kot s strani tistih, ki gmotno omogočajo te prireditve. Sedanja praksa je potekala tako, da so seminarji trajali 10 do 12 dni. Pa se bo našel kdo, ki bo dejal, seminarji za osnovne predmete trajajo po teden dni, zakaj za film, ki mu je odmerjeno le malo ur, več časa? Zlasti sedaj, ko se obeta vse več raznih seminarjev v okviru permanentnega izobraževanja, ne kaže pozabljati, da je seminar pri osnovnih predmetih dopolnilo^ k že zgrajenemu znanju. -Pri filmski vzgoji pa so seminarji prva srečanja, oziroma prva (relativno), sistematična spoznanja o filmu, ki naj ne ostanejo na enkratnem obisku. Kakor je bila doslej posvečena skrb racionalizaciji časa in predavanj, tako bo tudi v bodoče. Kot je razvidno iz anket, seminaristi niso obžalovali časa in truda — velika večina odhaja s seminarjev z zavestjo, da so s pridom uporabili čas, da so pridobili dragoceno gradivo.
Spričo dejstva, da filmsko-vzgojno delo še vedno ne poteka po vseh šolah, spričo nuje, da učiteljem nudimo znanje vsaj v seminarskih oblikah, se kažejo filmski seminarji kot tvorno, nujno dejanje. Brez dvoma gre udeležencem pohvala za pripravljenost za seminarsko delo, njihovo sodelovanje pa omogoča tvorno skupno dejavnost, hkrati pa se oblikujejo potrebe po večkratnem obiskovanju seminarjev. Seminarji lahko posvetijo vso pozornost »odprtim« vprašanjem, ki zanimajo posameznika ali udeležence. Povsem napačno bi bilo, ko bi kdo pomislil, da seminarji prenaglašajo pomen filma, vendar je neizogibno, da ima vsakdo, ki opravlja filmsko vzgojo, solidno, primemo znanje. Improvizacije pač ne sme biti v šolah. Sad filmskovzgojnega dela pa bo učitelj lahko spoznaval le pri učencih, z zavestjo, da je pripomogel k odgovornemu oblikovanju mladega človeka.	Igor Gedrih
vicu in Mimici, ki trgajo tenčico samozadovoljstva z naših oči in nas tako postavijo ponovno v r.aš čas in naš prostor, v življenje, kakršno je okoli nas, ko smo hote ali nehote oblikovalci novih odnosov do življenja.
Filmska bera je bila letos nekoliko slabša kot lani. Trdimo lahko, da je po tem, ko je bil tako pogosto kritiziran »črni film«, nastalo obdobje belega (»rožnatega«) filma. Ta film pa nas niti ne pretrese niti ne zabava. Še prej kot si človek to lahko zamišlja, zbledi v naši zavesti. Vendar je kljub vsem težavam nastalo v lanskoletni filmski proizvodnji nekaj dobrih filmov. Njih število pravzaprav ni niti manjše kot je bilo prejšnja leta. Slabša je bila le tematska pestrost in angažiranost avtorjev.
Najbolj vznemirljiv film festivala je bil prav gotovo film Malo čez les (Bube u glavi) beograjskega debutanta — absolventa akademije za GRFT — Miše Radivojeviča, ki je v svojem prvencu dokazal profesionalno izobrazbo, ustvarjalno potenco ter prizadetost človeka, ki je občutljiv za dogajanja okoli sebe. Sodoben filmski pristop temi, ki obravnava odnose mladih, njihov vstop v življenje, daje filmu poseben čar. Film je v svoji osnovi pesimistična podoba konflikta med hotečo in živečo resničnostjo. Mladi režiser je uspel ustvariti film, ki mogoče prav zaradi svoje ele-mentarnosti sili na razmišljanje o nas samih v razvojnem procesu naše družbe.
Prav zaradi tega je zatemnil film Matjaža Klopčiča in Dimitra Rupla Oxygen. Izredno bleščeč po svoji zunanji plati — profesionalnem znanju režiserja, zanimiv po temi, ki je tema današnjega trenutka, je le anemičen nedonošenček, ki s tem, da je tu, ne pomeni, da bo kogarkoli tudi vznemiril. Prevelika miselna konstrukcija, preveč knjižni dialogi uničijo vse cineastične režiserjeve sposobnosti.
Zanimiv je tudi film Krsta Papiča Lisice. Prvenec tega znanega dokumentarista je čvrsto zgrajen film, ki skoraj ne pozna profesionalnih napak. Zanimiva je tudi tema — v okvir informbirojevskega časa je vtkano razmišljanje o oblasti. O tem sta delala svoje filme tudi Vatroslav Mimica in Puriša Djordjevič. Tako je tema o oblasti, o boju za oblast, o ljudskih deformacijah zaradi oblasti same dobila še dve izredno zanimivi interpretaciji. Puriša Djordjevič se je je lotil v svojem filmu Bicikli-sti z vso svojo pesniško lahkotnostjo. Vatroslav Mimica pa je v svojem filmu Hranjenec isto temo podredil temeljiti miselni analizi.
Vtisi o drugih filmih pa so sedaj, dva meseca po festivalu, že skoraj zbledeli.
M. B.
mumamm

a ■■■■■■»■s ■>■■■■■ >■■)■■
»FILMSKE BELEŽKE-«
Izdaja Združenje filmskovzgoj-nih delavcev pri ZKPOS — Uredniški odbor: Mirjana Borčič, Igor Gedrih, Nuša Dragan
Pedagogika in psihologija Uspešnost učencev v šoli
v prometu
Publikaciji, ki
Z namenom, da bi podprla ter inštruktorje« (avtor: Zoran Huda- ____________
olajšala odgovorno delo voznikov les) zajema didaktične napotke za vseh knjigarnah, ‘ inštruktorjev motornih vozil, je pouk kandidatov za voznike mo- N dinarjev. Avto-moto zveza Slovenije v tornih vozil. Poglavja — vseh je Ljubljani izdala dve publikaciji: sedem — obravnavajo temeljne »Snov iz pedagogike za voznike principe pouka, prikazujejo uporabo nekaterih učnih metod in oblik, navajajo učna sredstva (slike, karte, skice, sheme ipd.), govore o učni uri, njeni strukturi in funkciji ter o tem, kako naj se inštruktor nanjo pripravi ter podajajo napotila za preverjanje, ocenjevanje in evidentiranje na-O T*	predovanja učenca za volanom.
O LU I idL	»Psihologija v cestnem pro-
w	• • • metu« je kolektivno delo šestih
sta ,na voljo v staneta po 20
Via tor
Oddelek za psihologijo filozot-ske fakultete univerze v Ljubljani je pred nedavnim pripravil strokovno publikacijo z naslovom -'Uspešnost učencev v šoli«. V njej je objavil 13 znanstvenih prispevkov, katere je razdeli] v dve skupini.
V prvi, pod skupnim naslovom
»Pionir«
OSNOVNA NAČELA IN METODE
SOCIALNEGA DELA
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kljub nenehnemu razširjanju G. W. Earter, ki jo je predelal in avtorjev. V njem je prikazan po- ua vedno nova področja ter očit- v nemški verziji izdal H. Pfaffen-
letnikov. Povečalo se je tudi šte- l^ženi^snovm psihič^procesi^na “ msti strokovnega socialnega berger, po tej pa v slovenščino vilo barvnih ilustracij, tako da kratko obdelana psihologija oseb- dela pri nas imamo Slovenci so- prevedla Dora Vodnik. Izčrpen upamo, da bo novi »Pionir« tako nosti, razložene razne vrste spo- razmerno le malo ustrezne stro- strokovni uvod k slovenski izdaji L° vsebinski kot po oblikovni sobnosti in odrejeno precej pro- kovne literature. Kolikor doslej je napisal Bernard Stritih.
P Q tSe1 ^ntiUSre^Lklv re\ a- ^ V0)™™ >>ufenjf! in »SP°- premoremo v tem pogledu kvali-O tej plati revije govori tudi min«, obravnavah problem utru- ,,	•
Knjiga ima pet delov; v prvem
likovna analiza, ki sta jo pripra- jenosti, poudarjen pomen vida v tetneSa’ ie Predvsem sad truda-( so obravnavana splošna načela so-vila akaderhski slikar in grafik prometu, povedano je, kako vpli- polnih prizadevanj zgolj nekate- cialnega dela, v drugem socialna KAMILO TOMPA ter akademski vajo na voznike alkohol in ne- rih strokovnjakov entuziastov, pomoč posamezniku (Social Case-
ka!er* drugi medikamenti. ter zlasti dr. Katje Vodopivec, Ade \vork), v tretjem skupinsko social-
kvalitetna likovna" obdelava »Pio- šuTzUSh okohšči? (ralsTed^ Klanišek' Majda GasPari ter ne- no del° (Social GrouP Work>’ v nirja« s številnimi ilustracijami, va, signalizacija/ merilne naprave katerih drugih.	četrtem socialno skupnostno delo
ki spremljajo tekst tako, da itd.) na voznika.’	"	Daši so dela navedenih avtor- (Social Community Organisation)
ustvarjajo z njim naravno celoto, Prepričani smo v koristnost iev CGi0 v obliki skrint in član- in v Petem uprava in raziskova-
To1Smishvna0 n°gatUn	fTdfih PUbHkaCij’ Upam° pa	kov v ceU	izpolni^	svoie no-	nje na	področju socialnega	var-
To, misliva, pa je eden bistvenih	tudi, da pomenita šele začetek.	ceion	izpomua	svoje po	•
pogojev za dober časopis,	takšen,	Avto-moto zveza Slovenije bo čez	članstvo ter	nekatera	med njimi	stva-
kakršnih je v današnji	poplavi	čas prav gotovo izdala obsežnejše	postala celo	temeljni	kamen in	Izdajatelji	se zavedajo,	da	je
pisanih in vsiljivih likovnih ob- delo, v katerem bodo za promet vodilo za nadalinii razvoi social- knii2a nastala v okviru drugač-
delav, le malo._	pomembna in koristna znanstvena nega dela v vsei državi se ie ved- neŠ* družbenega sistema ter v
Z raznoliko in bogato vsebino, spoznanja s področja pedagogike	oeia v vsej državi, se je vect drugačnih pogojih za socialno de-
z razumljivimi in informativnimi in psihologije obdelana še bolj no kazEda potreba posredo- i0; ker pa gre predvsem za teo-poljudnoznanstvenimi, raziskoval- poglobljeno, saj je s kvaliteto po- vati sedanjim in bodočim delavnimi, umetnostnimi in zabavnimi učevanja bodočih voznikov mo- cem v naši socialni službi tudi
prispevki vzbuja ta list zanima- tornih vozil povezana stopnja var- kakšno strokovno doanano delo iz večjih ovir’ da ne bi mogli nave' nje svojih bralcev v vseh smereh, nosti v prometu ter podprta naša	strokovno dognano delo iz denega dela s pridom up0rablja-
To je pri »Pionirju« največ vred- stremljenja v smeri zniževanja tujme’ sa:! }e v nekatenh ;,indu- ti tudi pri nas v neposredno ko-no; zato tudi bi ta revija morala števila prometnih nesreč. Le-te striisko razvitih deželah tovrstna rist socialnega dela in za njegovo priti v roke prav vsem mladim, dobivajo v zadnjih letih že groz- strokovna literatura že vsebinsko popularizacijo.
Se bolj bi se moral razširiti njen Ijiv obseg. V ilustracijo naj nam dokaj bogata in obsežna.	Knjiga (308 strani), opremljena
pozitivni vzgojni vpliv, ki je tako služi žalosten podatek, da obleži r i. • i •,	, ..	.z ustrezno strokovno bibliografijo
srečno združen s šolsko estetsko vsako leto samo na slovenskih ce- Izooi je pade. na knjigo amen- strokovnim kazalom, je izšla vzgojo.«	stah mrtvih za poln razred šolo- ških avtorjev W. A. Friedlander- pri Tehniški založbi Slovenije.
Zbral in priredil Iztok Ilich obveznih otrok!	ja, H. S. Massa, G. Konopke in Stane 58,— N-din. VIATOR
»Cinitelji uspešnosti učencev v šoli«, so objavljeni štirje znanstveni prispevki univ. prof. dr. I. Toličiča (Zrelost otrok za vstop v šolo, Vpliv sistematične predšolske vzgoje na otrokovo uspešnost, Vpliv nekaterih somatskih in socialnih činiteljev na otrokov duševni razvoj in na njegov uspeh v šoli, Adolescenti in njihovi problemi v družini), dva znanstvena prispevka univ. doc. dr. L. Zormana (Vpliv socialno-ekonom-skega stanja učenčeve družine na šolski uspeh in na željo po nadaljevanju šolanja, Vpliv pohvale in graje na reševanje problemov) ter znanstveni prispevek univ. asist. V. Doma (Intelektualna razvitost in uspešnost v šoli pri dvojčkih različnega spola).
V drugi skupini pod skupnim naslovom »Preverjanje znanja in ocenjevanje v šoli« moramo opozoriti na . znanstveni prispevek akademika univ. prof. dr. Z. Bu-jasa (Vpliv načina ocenjevanja na veljavnost testov znanja), na znanstvena prispevka univ. prof. dr. I. Toličiča (Vpliv halo učinka na ocenjevanje učencev. Vpliv učenčevega učnega uspeha na ocenjevanje njegovih lastnosti), na znanstvena prispevka univ. doc. dr. L. Zormana (Doba poučevanja in točnost šolskih ocen, Vpliv dolžine teksta v šolskih nalogah na ocenjevanje) ter na skupni znanstveni prispevek dr. I. Toličiča ih dr. L. Zormana (Vpliv urjenja ocenjevalcev na veljavnost šolskih ocen).
Iz naštetih del je razvidno, da so znanstvena stremljenja. avtor-
jev potekala v dveh navidezno ločenih toda dejansko med seboj skladno dopolnjujočih se smereh. Po eni so skušali prikazati, kako v naših razmerah delujejo različni dejavniki na otrokov oz. mladostnikov duševni razvoj ter na njegovo šolsko uspešnost, po drugi pa so nazorno predočili hibe in pomanjkljivosti doslej izvajanega preverjanja znanja ter šolskega ocenjevanja.
Ker izhajajo omenjene znanstvene študije ter ugotovitve iz naših razmer in so oprte na dosedanje znanstvene izsledke najvidnejših domačih in tujih strokovnjakov, bodo zaradi svoje aktualnosti zlasti pritegnile pozornost slovenskih pedagogov ter pomagale izboljšati strokovno raven njihovega poklicnega dela.
Zavedati se moramo, da pomenijo takšna in podobna prizadevanja naših znanstvenikov, ki razvijajo domačo psihološko in pedagoško teorijo, oplemenjujoč jo z najboljšim, kar premore sodobna znanost, samo polovico začrtane poti; cilj bo dosežen šele tedaj/ če bomo takšnim delom prisluhnili, se seznanjali z njihovo vsebino in jih znali uporabiti v svoji vsakdanji praksi. Le tako se bomo otresli škodljivega tradicionalnega prakticizma, ki marsikje zavira vzpon strokovnosti našega dela ter onemogoča njegovo boljšo učinkovitost.
Cena publikacije »Uspešnost učencev v šoli« (207 strani), ki jo je založila Državna založba Slovenije v Ljubljani, je 45,— N-din.
VIATOR
retično delo o metodah socialnega dela, ne bo verjetno nobenih
Lutkarji se bodo spet vrnili za zaslon
Vodja ljubljanskega lutkovnega gledališča Polde Dežman govori o letošnjem jugoslovanskem festivalu otroka
Pravijo, da je najboljši čas za — Festival je potekal kljub — Mnenja o tem so bila do- Tako je torej vaše mnenje o urejanje vtisov in ocenjevanje	jubilejnosti normalno, sicer pa je	kaj različna. Govoril bi	samo o	teh novostih; kako pa so jih
neke prireditve (festivala) tedaj,	bil festivalski videz — »štimun-	lutkovnem delu. Naša	jugoslo-	sprejeli	otroci, na primer Cipo-
ko se dodobra porazgubi baha- mesta pripravljenega za vsnska gledališča so ubrala pri lina?
vost festivalskih večerov, potem	fcstivaJj Prece'> °Puščen> č® ga	nekaterih predstavah	moderno	_ G	tem je težko podati za-
ko povsem utihnejo reklamne	pnmerJamo 5 Prejšnjimi leti. V	pot, sledila so zamislim,	kakršno	nesljivo	mnenje. Opazil pa sem,
*•	0	^ i v-za o m /Tinoirv (-Jolnob-i Irt n/riC r OtT— j „   _ _ i _ i . _ j  • _ x . i_   t
napovedi in se nastopajoči spet znajdejo pri svojem vsakdanjem delu: v težavah in snovanjih za nonre predstave, od katerih bodo zopet izbirali tisto najboljšo za prihodnji' festival. O vtisih z letošnjega — desetega (jubilejnega) šibeniškega festivala, ki je bil od 24. junija do 5. julija, nam je pripovedoval vodja ljubljanskega lutkovnega gledališča Polde Dežman.
Kako ocenjujete letošnji šibe-niški festival?
— Prireditev ocenjujem z dveh vidikov. Festival delimo ponavadi v študijsko razpravljalni in manifestativrii del. če ocenim
manifestativni del, lahko rečem,_____________________________________
da je bila raven letošnjega fe- pDjde Dežman, vodja Ijubljanske-
Stivala — tako po izboru kot po kakovosti — višja kot v pretek-
ga lutkovnega gledališča
uresničujejo Poljaki, ki postav- da so dstali otroci ob teh pred-Ijajo v ospredje živega igralca stavah hladni. Morda je bijo ši-tako, da občinstvo vidi, kako igra beniško otroško občinstvo ob to-z lutko. Sam —1 osebno se spra- likih predstavah prenasičeno. Ce šujem, če je to pri lutkah res bi hoteli ugotoviti učinek mo-potrebno. Tisti fenomen, ki otro- dernih predstav, bi jih morali ka tako zelo privlači in zanima, gledati s spočito otroško publiko, je namreč lutka Ta postane po- 0menlIi ste že da je b.,a ra_
tern v rokah bolj ali manj PO- Ven letošnjih predstav višja kot treben rekvizit, ne pa vec akter. v prelck,ostL Mar to pomcnl) da n če je v ospredju igralec, po- gre pot ,edaligke ustvarjainostl lem gleda °trok igralca, ne po- za otroke navzgor? sveča pa pozornosti lutki.
T .	.	.	.. v,	— K temu so nedvomno pri-
Ljubljansko in osiješko lut- spevala oMasna srečanja lutkov_
kovno giedaUšče sta uprizorila v nih in	h ^edaligč kl upri_
Šibeniku Tigrčka Petra. Katera zarj za otn>ke in mladi od uprizoritev je bila boljša? _ stovanja in obiski Selektoi; le_
Osiješko gledališče j	tošnjih del za šibeniški festival
io modernejšo pot - v. igro je g stankovid je poudarili da vključilo igralce, ki so »živo« se bo izoritvena raven zviše_ nastopali medtem ko je ostMa vala j de bo dotok mladega naša predstava prava lutkovna gledališk osebja vedji. Dajem predstava Če bi morali oceniti mu p..av_ Naga gledaJišča tre_ dosežek, bi rekel, da je bila bujejQ edvsem novih m]ajših predstava našega gledališča tudi igra]cev<
I.	^	N?« — - —	nas
delom festivala, kateremu so v .]e bila to posledica finančnih te- drugi. _	nimamo ustrezne šole.' Igralcem,
preteklost posvečali dokajšnjo zav-	f	^recei pohva l. S01 .blb w režiserjem, scenaristom in dru-
pozornost: letos je bil ta del fe-	In splesni vtis o festivalu. lezni Zagrebčani s Čipolinom, gjm sodejavcem lutkovnih gleda-
stivala precej zanemarjen, ob-	—Razen napak, ki sem jih ga je napisal italijanski avtor	. ^šč bi morali nuditi ustrezno
ravnavali so samo eno izmed de- omenil, in želja, ki so jih imeli Nodan' To 36 z?.0</“a. ° Spop vzgojo pri igralskih in drugih lovnih tem, to je pregled deset- udeleženci, smo dobili o festi- žlahtnih in neziantmn P akademijah. Povsod v svetu je letnega dela, uspešnosti in ne- va]u ugodno mnenje. Zdi se mi Proshh poljskih sadežev, bp 1? za to poskrbljeno. Italijani imajo uspešnosti festivala. Medtem ko praVl da to prireditev še naprej v, prenesenem pomenu torej. iu- |ako golo pri konservatoriju, v so v preteklih letih temeljito ob- razvijamo z željo, da bi bila vsa- s“,ira ,j med ljudmi, ra ■ nekaterih državah usposabljajo ravnavali tudi same predstave in ko iet0 boljša.	Delo zasluzi po literarni plati s - v gieda]igkjb šolah študente za
uprizoritve — vsega tega letos	,	cer vso pozornost, posebnost pa j »žive« igralce in za delo z lut-
ni bilo. Organizatorji so menili, , ^jel0^n'ia povost festivala sta bila tudi upnzontev. Igralci s kami, na Češkem imajo posebno da je treba, dati ob jubilejnem bila dva tuja mladinska ;zbora nosili v rokah sadeže, ki so bili šolo umetnosti pri katedri, Polja-festivalu ljudem več prostega ^.en i,z Franci;|e’, f3.™?,1.12 H?' močno stilizirani — iz plastične ki pri akademijj v Sovjetski časa.	landije. To pot so vključili v pn- mase, ki bolj odbija, kot privlači. zvezi	^ odprli vis0lko golo za
zonsce tudi	znamenito sibenisko	Gledalci so bili z govorom, gibi,	lutkovno	rleiavnn«t
tiviStderež^	^fes	fvala	CP	^	katedralo -	otroci so peli v cerk-	petjem in hitro igro igralcev ta-	^	^1	nas	poskušali
m uaelszenl'1	.	v.	vem ladji	pod glavno kupolo,	ko zaposleni, da se človek spra-	uresnižit.	, ‘,„,0
— Vsi, ki so	nastopali	pri	zi-	Akustičnost	tega prostora je v	šuje, zakaj je bilo vse to sploh ______	n	i.
vih in lutkovnih gledališčih so resnici nekaj čudovitega. Zbori so	potrebno, saj bi igro prav	lahko	Beogr d	odmrli nri	akademi
kritizirali ta ukrep z upravičeno bili res kvalitetni, toda - če so	uprizorili brez lutk.	ji poseben	raz?ed za	iSkoTno
Žeijo, da je to srečanje, ko se organizatorji vabili tuje zbore, Potemtakem ste nasprotnik te dejavnost DdMi U so^da rd zvrste gledališke predstave, na- zakaj niso povabili tudi nekaj moderneiše noti9	dnvnii	^
menjene otrokom in mladini, ena naši^ na pri^er zbor RTV Ljub-	X ^štanelo -nri teh Mo n ^
nifprav^fbno da bTobrlvI	^ J" ^T’ ^zor^ah od^eč. Zdi se mi, da Ijivo, skratkTSas ote šollS
v celoti zato ! °r 12 Pl°nirs.kega doTa dn' Ze' je to poseganje živega igralca v segel daleč. Če bi bili mladi bolj "avak	nohvalo za Pomembno je namreč, da prav igro nepotrebno> saj za otroke še obveščeni in seznanjeni z delom’
J , bLlfbH- rvpHeli Pkai ie tre °b	zbori.h ugotavljamo ^stop- zdaleč nj tako zanimivo kot pra- bi bilo prav gotovo več kandi-
deio in da bi zvedeli kaj je tre- nJO kakovosti našega otroškega	va lutkovna predstava. Ta	iška-	datov za vpis. Tako pa	se sedaj
ba dodati, da bi bilo boljše od in mladinskega zborovskega petja.	nja je treba sicer pozdraviti, me-	zaposlujejo	diplomanti	igralske
tega, kar so pripeljan na .	• gibeniški festival sicer ni tek- nim pa, da ne vodijo daleč/ Vsi akademije v našem lutkovnem
Kakšna je bila organizacija movaina Prireditev, pa vendar: lutkarji se bodo prej ali slej spet gledališču samo začasno — do-testivala? V čem se je letošnji, katera gledališča in nastopajoče vrnili na zaslon, kar bo nedvom- kler ne dobijo svojega prostora v lubileini festival razlikoval od skupine so sc na tej prireditvi no zanimiveje — za otroke in drugih gledališčih.
Preteklih?	najbolj izkazale?	odrasle.	Marjana Kunej
PRIROČNA
IC HO MISCA
NEIZOGIBEN PRAKTIČEN PRIROČNIK IN
• SPREMLJEVALEC PROSVETNEGA DELAVCA
Cankarjeva založba je kakor prejšnja leta tudi letos poslala na knjižni trg priročnik za prosvetne delavce za šolsko leto 1970/71 — PRIROČNO KRONIKO.
Priročnik je vezan v plastične platnice s patentom, ki omogoča vstavljanje novih listov — po želji in potrebah uporabnika; Poleg spominskega koledarja ob 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov prinaša PRIROČNA KRONIKA sestavke o načinu volitev v našem družbenem sistemu, o mestu, vlogi in pomenu občine ter krajevne skupnosti, o delitvi dohodka, o samoupravnem dogovarjanju. Poleg te problematike najdemo v PRIROČNI KRONIKI še najnovejše iz prometnih predpisov, izbor strokovnih knjig s področja pedagogike, psihologije in zdravstva, pojasnila o telefonskih in poštnih storitvah, razen tega pa še obiio standardnih informativnih podatkov, tako da je letošnja PRIROČNA KRONIKA zares vsestranska, Priročnik, ki bo vse leto spremljevalec slehernega prosvetnega delavca — vzgojitelja, učitelja in profesorja.
Kot lani ima PRIROČNA KRONIKA tu'di letos redovalnice, in sicer po želji — za razredni pouk in predmetni pouk.
PRIROČNO KRONIKO zahtevajte v najbližji knjigarni ali pa jo s spodnjo naročilnico/naročite pri- Cankarjevi založbi, Ljubljana, Kopitarjeva 2.
Z naročili pohitite, naklada je omejena!
NAROČILNICA
Podpisani(a) oz. šola, ustanova: __
Točen naslov:
nepreklicno naročam(o)
izvodov Priročne kroni-
ke za šolsko leto 1970/71, in sicer:
izvodov z redovalnicami za razredni pouk, izvodov z redovalnicami za predmetni pouk.
Razen tega naročam! o) še posebej
blokov razrednih redovalnic, blokov predmetnih redovalnic, blokov praznih listov.
Datum:
Podpis, žig

Donesek k 50-letnici trgovske (ekonomske) šole v Ljubljani
O čem so pisali naši listi nekoč
Naša slovenska zemlja je izrazito ozemlje prehodov in razpotij, v njej se stikajo Alpe z Dinarskim gorstvom in segajo do Jadrana in severno italskih ravnin tja v Panonsko nižino. Slovenija leži hkrati v stikališčih treh glavnih jezikovnih in narodnostnih skupin Slovanov, Germanov in Romanov. Lahka prehodnost pa ni na naša tla vabila različna ljudstva le v času velikih preseljevanj, temveč je tudi v mirnejših obdobjih' služila razvoju prometa in trgovine. To so kmalu izkoristili tuji trgovci, predvsem Nemci in Italijani. Šele v zadnjem desetletju 19. stoletja smo se Slovenci malo osamosvojili, tako da je prešla trgovina v domače roke. Čimbolj so se Slovenci uveljavili v trgovini, tembolj živa je postajala potreba po strokovni izobrazbi. Slovenski trgovski krogi pa so spoznali, da je potrebno poleg temeljitega znanja še narodne vzgoje. Večina trgovskih sinov je obiskovala Mahrovo privatno trgovsko šolo, ki je bila ustanovljena leta 1834 in je bila prva šola te vrste v Avstriji. Jakob Mahr je že 10 let prej vodil trgovsko šolo v Gradcu. Ljubljanska Mahrova šola je bila strokovno zelo dobra, a vzgajala je v nemškem duhu. Deloma so Slovenci obiskovali nemško trgovsko akademijo v Gradcu, ustanovljeno leta 1863, in italijansko v Trstu, ki je delovala že od 1817. leta. Leta 1895 je bila v Celovcu odprta dvorazredna trgovska šola.
V takih razmerah se je pojavila iz narodnih in gospodarskih potreb želja po slovenski trgovski šoli. Potrebe po slovenski trgovski šoli se je zavedala trgovska in obrtniška zbornica za Nranjsko, ki je prevzela iniciativo za ustanovitev srednje trgovske šole, tj. trgovske akademije.
Ob 50-letnici trgovske in obrtniške zbornice leta 1901 je tajnik dr. Murnik utemeljeval potrebo po trgovski akademiji za slovenski narod. Zbornica je izdelala statut šole in proračun, ki ga je leta 1904 predložila deželnemu odboru. Ustanovitev ni bila odobrena, toda z zahtevo po akademiji niso odnehali. Nal prvem vseslovenskem shodu v Ljubljani leta 1907 so ponovno razpravljali o ustanovitvi trgovske srednje šole. Zbirali so že tudi finančna sredstva, medtem pa je deželni zbor na svoji seji leta 1908 sklenil ustanoviti dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani s pripravljalnim razredom. Sprejemalj so učence, ki so končali osnovno šolo in dopolnili 13. leto starosti. Trgovska zbornica je tudi podprla ustanovitev dvorazredne trgovske šole, ni pa odnehala od zahteve po ustanovitvi trgovske akademije. Na slovenskem ozemlju so pričeli odpirati dvorazredne trgovske šole
leta 1907 v Gorici, leta 1908 v Celju, deta 1910 v Trstu dvorazredno zasebno slovensko trgovsko šolo in 1912. leta nemško dekliško dvorazredno trgovsko šolo. Privatni trgovski tečaj »za dame« je leta 1909 ustanovil in vodil Franc Gartner, istočasno pa je tudi v Ljubljani odprl privatni trgovski tečaj A. Weinlich.
pod pogoji kapitalističnega gospodarskega ustroja. Služila je interesom vladajočega razreda. Šolo so predvsem obiskovali sinovi trgovcev in intelektualcev. Med njimi pa je bilo tudi precejšnje število sinov iz uradniških in delavskih vrst. In ti zadnji so videli in čutili, kakšen je način kapitalističnega zatiranja podrejenih.
ditvi najprej dobila naziv Srednja gospodarska šola, ki so jo kmalu preimenovali v Ekonomski tehni-kum in leta 1950 je dobila ime Ekonomska srednja šola.
Koliko dijakov je obiskovalo šolo, je razvidno iz naslednjih številk: v letih 1920 do 1940 je bilo na zavodu 3171 dijakov, v letih 1940 do 1950 pa 5570 učencev,
Nevrastenija med učiteljstvom
Počitnice . oponašajo učiteljstvu od leve in desne. Kadarkoli se kdo oglasi in pritožuje zaradi slabih učitelj skih_ plač, pa mu vržejo v obraz: Saj imate počitnice! Tu ne bomo razlagali, kako potreben je odmor i za mladino i za učiteljsko osobje, ampak navesti hočemo mnenje vseučiliškega profesorja dr. Aleksandra Pilcza, ki je nedavno imel predavanje v avstrijskem društvu za šolsko higieno na Dunaju. Predavatelj je poudarjal, da je danes nevrastenija v učiteljskih krogih ne-
ni in paziti, da se kazen natančno izvršuje. Če se kdo kazni ne pokori, ga ima potem profesor pravico kaznovati. Z uvedbo »samouprave«, ki se začne šele s 4. razredom, se vzgaja v mladini samozavest, značaj in skupnost celega razreda, kratko, organizacija se poučuje praktično, kar je vsekakor, velikega pomena za poznejše socialno-politič-no življenje. (Slovenski učitelj 1910, str. 185—186.)
Novi šolski nadzorniki in pa slovenščina
I
navadno razširjena, dasi se učiteljstvo ne more pritoževati, da

Srečanje učiteljev v Novi Gorici
Ustanovitev trgovske akademije pa se je uresničila šele po 20 letih priprav in zahtev po srednji trgovski šoli. 4. decembra 1920 je bila ustanovljena 'štirirazredna trgovska akademija, ki je sprejela absolvente meščanskih šol. Odprli so tudi abiturientski tečaj za absolvente gimnazije. Ker novo ustanovljena akademija ni imela še lastne stavbe, je najprej gostovala na I. državni gimnaziji, nato pa na Tehnični srednji šoli do 1934. leta, ko se je preselila v lastno stavbo.
Trgovska akademija je v bivši Jugoslaviji delovala in vzgajala
Najbolj je prišlo to do izraza v času okupacije. Dijaki so se zavedali, kaj je njihova nacionalna dolžnost — predvsem odpor in borba proti okupatorju. Veliko je bilo naprednih profesorjev in dijakov, ki so odšli v partizane, mnogi pa tudi v internacije, zapore in koncentracijska taborišča. Po letu 1945 se je ravno na trgovski šoli najbolj čutil revolucionarni prelom. Trgovska šola se je znašla na popolnoma novi poti. Novi pogoji gospodarskega življenja so zahtevali, da se trgovska akademija dvigne kvalitetno in kvantitetno. Šola je po osvobo-
všteti so samo redni učenci. Potrebe po izobraženem srednje ekonomskem kadru so bile vedno večje.
Kratek zgodovinski razvoj v 50 letih nam prikaže prizadevanje Slovencev za slovensko trgovsko akademijo, ki ni uspela v avstro-ogrski mnogonacionalni državi. Tudi kapitalistična stara Jugoslavija ni imela pravega razumevanja za to šolo. Šele po letu 1945 so bili šoli dani novi pogoji našega družbenega in gospodarskega razvoja, kot viden odraz novega časa in novih nalog šole.
Slavica Pavlič
bi imelo prepičle počitnice. Treba se je torej vprašati, ali nima nevrastenija svojega začetka prav v posebnosti tega poklica. Prof. Pilcz navaja kot vzrok toliko razširjene nervoznosti »afektivne momente« kakor: ne-volja in jeza zaradi zlobnih otrok, trajna napetost zaradi kontrole nad seboj in nad svojim govorjenjem, nemožnost, da bi učitelj svojo čustvenost takoj zatrl, neprestana čuječnost, neprilike z nerazsodnimi starši, pedantnost malenkostnih predstojnikov itd. Velikokrat je učitelj prisiljen, da mora posebej poučevati, za kazen zapirati in v šoli pridrževati zanikrne otroke, kar seveda ne more okrepiti njegovega živčevja. Prof. Pilcz je navajal tudi razna sredstva, kako zmanjšati nevrastenijo ter med drugim omenjal zlasti telovadbo in pa abstinenco., Sploh pa — tako je sklenil predavanje — naj se posveti učiteljskemu stanu samo tisti, ki je doma zdravih in čvrstih živcev. (Slovenski učitelj 1913, str. 22.)
Iz Maribora piše »Slov. Gosp.«: »Zadnje dni preteklega leta so imeli osmošolci poskušnjo. Najbolj zanimivo pri tej, skušnji je bilo to, ko se je začelo izpraševanje iz slovenščine, je novi šolski nadzornik se začel prav glasno pogovarjati in čez kratek čas je celo odšel iz sobe in se tako dolgo sprehajal, dokler skušnja iz slovenščine ni bila končana. Tudi drugi dan je sobo zapustil, ko se je začela skušnja iz slovenščine in se šele vrnil, ko se mu
■dru
ktoš
Hro
S
% i
leto
itulij
dola
je oglasilo, da je skušnja_ iz slo-nščine kon
venščine končana. — Pravi se sicer, da šolski nadzornik celo ne razume slovenski in da zato ni hotel poslušati.« Novice so k temu sestavku dodale še svoj komentar. »Nam je to prav po všeči, da je gospod nadzornik očitno sam pokazal, da ne razume slovenski in da je zapustil šolsko sobo; zdaj le vprašamo: ali tak, kdor ne razume vsega, kar se v šoli uči, more nadzornik šolski biti? Ali bi po takem ne zahtevalo poštenje njegovo, da se sam odkriža službi, kteri ni po vsem kos?«
»Dijaška samouprava« ali nič ni novega ...
KOLEGOM V SLOVO

Srečanje
primorskih učiteljev — maturantov - 1919—1922
Takoj po prvi svetovni vojni v tedanji Julijski krajini (tako so Italijani imenovali Primorsko) ni bilo kvalificiranih učiteljev. Italija pa je ustanovila učiteljišče v Tolminu, kjer so prav tedaj maturirali učiteljski kandidati, ki so obiskovali pripravnico ali pa imeli nekaj letnikov učiteljišča.
Ti učitelji so se tedaj bojevali za slovensko šolo na Primorskem. Letos — po 50 letih — so se 21. junija ponovno srečali v hotelu Sabotin v Novi Gorici. Srečanja se je udeležilo 45 učiteljev.
Udeležence je pozdravil Kazimir Saunig, ki se je v svojem nagovoru spomnil tudi umrlih tovarišev ter na kratko opisal zgodovino slovenskega šolstva v Italiji in boj za obstoj. Denar za srečanje nekdanjih tolminskih učiteljiščnikov sta prispevala Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in republiška izobraževalna skupnost. Prihodnji širši dvodnevni sestanek bo 1. 1971 v Tolminu, popestrili pa ga bomo z izleti v bližnjo okolico.
Stanko Skočir
3. junija 1970 smo pokopali v Rušah učiteljico v pokoju Silvo Bobičevo, roj. Binter, ženo nekdanjega okrajnega, oblastvenega in banskega šolskega nadzornika Ferdinanda Bobiča (roj. 1. 5. 1883 v Gorišnici pri Ptuju, umrl 12. 1. 1959 v Rušah).
Silva Bobičeva je bila Dolenjka, rojena 5. 2. 1882 v Trebnjem. Po končani maturi na goriškem učiteljišču (1. 1903) je poučevala pri Mariji Snežni, v Lovrencu v Slovenskih goricah, na Stranicah pri Slovenskih Konjicah in od 1. 1922 na II. dekliški osnovni šoli v Mariboru.
Bila je vzorna žena, učiteljica in mati, svojemu soprogu pa najboljša svetovalka in sodelavka pri sestavljanju njegovih šolskih knjig, berila »Preljubo veselje« za elementarni razred in »Slovenske
slovnice s pravopisom za ljudske Šole« (1939).
Po prvi svetovni vojni je pomagala s svojo sposobnostjo, požrtvovalnostjo, poklicno ljubeznijo in. narodno zavednostjo izgrajevati slovensko šolstvo na severni meji. Kjerkoli je poučevala, je ostala vsem, ki so bili njeni učenci in tovariši, v najboljšem spominu. Njenega pogreba so se udeležili zastopniki iz vseh krajev, kjer je kdaj službovala.
5 Svet
•	B
j OSNOVNE SOLE VRHOVCI j
! razpisuje
prosto delovno mesto
j — učitelja za glasbeno vzgojo :
:	za nedoločen čas.
■	Razpis velja do zasedbe delov- {
■	nega mesta s 1. oktobrom 1970.
V teh počitnicah je umrl tudi prof. Konrad Stražar. Do zadnjega je kljuboval zavratni bolezni in opravljal poklicno dolžnost — delo profesorja slavista na ekonomski srednji šoli v Mariboru. Čeprav je služboval — razen med NOB, ko so ga z družino izgnali v Srbijo — že od 1. 1937 v Mariboru (le kot suplent je bil v Kočevju in po II. svetovni vojni nekaj mesecev v Celju), so ga na njegovo željo pokopali letošnjega 8. avgusta na ljubljanskih Žalah. Rojen je bil namreč v Domžalah 14. februarja 1908, v Ljubljani je končal klasično gimnazijo in univerzo (slavistiko), vse najboljše moči pa je daroval severni slovenski metropoli, Mariboru.
Izobraževal je mladino in jo navduševal za lepo slovensko besedo na nekdanji realki in klasični gimnaziji (kjer je bil nekaj časa tudi ravnatelj), na učiteljišču, na srednji tehniški šoli, na ekonomski srednji šoli, na srednji železničarski šoli, na tečajih ljudske milice in grafične šole, po osvoboditvi je vodil I. večerno delavsko gimnazijo, predaval na ljudski oziroma delavski univerzi na tečajih za starše in mladino. Bil je tudi inšpektor za slovenščino, kot član in odbornik ZK, ZPDM, ZMKD in sindikata je vsa leta aktivno sodeloval na mnogih sejah, sestankih, tečajih, zborih in seminarjih. Kot duhovit, kritičen in včasih tudi oster razpravljavec je vnašal vselej svežino in razgibanost tam, kjer je »grozila« tišina, mlahavost in nezdrava indiferentnost. Navdušeno je častil Prešerna in ga sijajno interpretiral. Za vse, ki so ga poznali ali pa poslušali njegovo besedo, bo ostal nepozaben.	A. K.
Novost na avstrijskih srednjih šolah je takozvana »dijaška samouprava«. Naredba obstoji v tem, da nobene kazni ne nalaga profesor, ampak od celega razreda za to izvoljeni odbor štirih članov. Prej je bilo običajno, da je profesor razposajenega dijaka zapisal v raz-rednico. Posledica tega je bila konferenčna graja oziroma red »entsprechend«, kar je bilo za marsikaterega dijaka lahko uso-depolno. Po uvedbi samouprave se to lahko primeri le v redkih slučajih. Ako zasluži kak dijak grajo, ga imenuje profesor dotičnemu razrednemu županu, ki odredi kratko sejo odbora. Navadno se sklene kazen »izobčenja«, t. j. učenec ne sme za določen čas v prostorih šolskega poslopja spregovoriti s svojimi tovariši nobene besedice. Naloga odbora, ki se voli na dva meseca, je določevati dobo kaz-
Žaljenje učencev po učiteljih ne spada pod razžalitve poštenja
MATURANTI!
Maturanti celjskega učiteljišča iz leta 1959/60! 10-letnica mature bo dne 10. oktobra 1970 ob 17. uri na Pedagoški gimnaziji Celje, Ul. 29. novembra. Prijave pošljite Ferdinandu Kijučevšku, Osnovna šola Laporje.

PROSVETNI DEIAVEC
I OBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO«

aaaaaaaaaBaBBaaBaaaaBBi
•»«BaaBaBaaaaBa*aaBaBaBBaaaaaBaBaaaaaBaaaa8aaaa>
! Glasbena šola Radovljica ■ razpisuje delovni mesti za ■ j — učitelja harmonike,
5 — učitelja nauka o glasbi
Darilo učiteljem
aaBBaaaBaBBaBBaaaBBBBaaaaaaaaaaaBaBBBasBaaaaa^
Varstveno vzgojni zavod
(P, PRU, STU)
Boris Peče, Maribor
razpisuje za nedoločen čas 2 mesti vzgojiteljic Pogoj: SVŠ z diplomo.
BBaaaaaaBaaiBBaaBaaaa*>»Baaai
laaaaasaaaaaaaariaaa
BBBIBBaaaaaBaaaBaaBaaa
aaBacaaBBcnnrtBaaaaaaBBa
. osnovna šola Domžale
razpisuje
prosto delovno mesto - učitelja v oddelku podaljšanega bivanja
za določen čas do 20. 6.1971. Nastop takoj — stanovanja ni.
aaaaaaaaaaBB
: Razpis velja do zasedbe mest. i
L
laaaKaaaaaaaaaaaB
laaaaBBaaaaaaaaaaaBBaiBB
iaaaaaBaaaaai
aaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaai
jj OSNOVNA SOLA ŽELEZNIKI |
: občina Škofja Loka
« razpisuje
prosto delovno mesto

učitelja za matematiko
i -- ULlt/CIJO/
; in fiziko — PRU ali P; za- ■
poslitev za nedoločen čas. !
V kraju je možno dobiti sam- : sko sobo. Avtobusne zveze so ;
ugodne.
| Razpis velja do zasedbe delov- : ; nega mesta.	;
BBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Prijetno smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da je založba Borec v Ljubljani pripravila za učitelje določenih razredov majhno praktično darilo.
Gre pravzaprav za pripravne knjižice žepnega formata v rdečem, rumenem, rjavem in modrem polivinilastem ovitku, ki vsebujejo redovalnico s predmetnikom za učitelje 3., 4. in 5. razreda Priložen je tudi zvežček nečrtanega papirja za zapiske.
Znano je, kako zagrizeno se morajo boriti naše knjižne hiše za vsak dinar. Zato je ta poteza, ki je nazorno pokazala, da založba Borec ne pozna samo grabelj, še posebno simpatična.
Tovariši učitelji in tovarišice učiteljice naj nam sporoče, kako se kaj obnesejo pravkar podarjene redovalnice!
Viator
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih de-javnosti SRS.
Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana,
Poljanska 6-II, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, telefon 22-284.
Poštni predal: 355-VII.
Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole in druge ustanove 30 din.
St. tek. računa: 501-8-26-1.
Tiska CZP Ljudska pravica.
l■■■■BBaB■BBaB■BBBlaa■raa■Ba■a■aal
BBBBBBBBBBBI
Svet zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani
.razpisuje prosto delovno mesto
predmetnega učitelja za telesno vzgojo
za nedoločen čas
^BBBBBBaBBBBBBaBBBBBBBBB««PBBBBBBB»«MMMM»i
•	Prodajamo
•	skoraj nov 16 mm projektor
;	ISKRA KO-6
•	Ugodna cena. Ponudbe pošljite
*	na oddelek za filmsko vzgojo
Pionirskega doma Ljubljana,
Trg VII. kongresa 1.
Pogoji:
1.	diploma prve stopnje visoke šole za telesno kulturo,
2.	odslužen vojaški rok.
Sprejeti kandidat bo v dveh letih po nastopu moral opraviti na PA — oddelku za , specialne pedagoge, diferencialne izpite iz defektološke stroke.
' Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite na naslov v 15 dneh po objavi.
»sak
<iola
lak
h
'0n
Tod
ted
SV0j
C
sak.
Sol
in
20c
52. toCko novega šolskega zakona iz leta 1869, to je, da deželno »postavodajstvo« odloča o opravkih s katerimi se učitelj ne sme pečati, so Novice iz leta 1869 komentirale tako: »Ker je šola zvezda voditeljica ljudstvenega napredka in če hoče učitelj današnjim šolskim tin-jatvam zadostevati, je gotovo, da se s takimi posli vkvarjati ne sme, ki ga preveč odtegujejo njegovemu poklicu, ali ki so takšni, da se ne spodobijo ljudskemu učitelju. Dajte mu primemo plačo, pa bode vseh besedi konec in postavodaj-stvu ne bode si treba glave ubijati s tem, kaj ne sme ongaviti učitelj. Ljudski učitelji imajo navadno tudi cerkveno org lan j e, tu in tam tudi mežnarijo opravljati. Prvi opravek se mu odvzeti ne more in ne sme. mežnarstvo pa se gotovo z današnjimi šolskimi napravami nikakor ne strinja. Dandanes se je večkrat godilo, da. so učitelji bili občinski pisarji, bili so celo tudi župani; ali naj . mi dovolijo vprašanje: ali ni bilo to šolstvu ali županstvu na škodo? ... Sola ne more na korist županiji, še manj pa županija na korist šoli biti... Potrebno pa je, da je učitelj v občinskem odboru in to iz raznih vzrokov; al županstvo naj se mu ne naklepa, in,to toliko manj, ker nove veče županije bodo tudi več dela in skrbi prizadjale, ih če je učitelj ob enem tudi pisar ali celo župan, bode to šoli in županiji ali občini na veliko škodo. Ponavljam tedaj, kar sem gori rekel: učitelj naj se spodobno plača, a naj ostane učitelj, kajti dva konja se hkratu težko jašeta.«
(»Novice«, 1869
Okl
>!tlf
lion
*at
5at
var
•>0]
tiri
dei
Neki učitelj je večkrat grajal svojega zanikemega in manj marljivega učenca, ter ga je z opomi-njevanjem in s svajrjenjem k učenju spodbadal. Ker vse to učiteljevo prizadetje ni nič izdalo, je učenca v javni' učilnici vpričo njegovih součencev ostro pokregal, in se zraven izraza »tepec« poslužil.
Učenec s tem razžaljen poda zoper svojega učitelja pri c. kr. me-stn. odred j. sodniji Goriški zatožbo zarad razžalitve na postenji. Ta sodnija je z razsodbo dne 10. februarja 1871 učitelja spoznala za krivega prestopka.
Vsled obsojenčeve pritožbe je pa primorska nadsodnija z razsodbo dne 2. marca 1871, učitelja v krivico štetega prestopka nekrivega spoznala in zatožnika na povračilo tožbinih stroškov obsodila, ker je, kakor dokazano, izustena beseda »tepec ali lump« v tesni zvezi z grajanjem, merjenjem le na poboljšani e zanikernega učenca, torej nikakor ne obemjena na razžalitev učenca kot državljana, ker se tedaj v pričujočem prim eri j e ji ne razvidi prestopek kaz. zak. to tem mani, ko ima zatoženec kot redni profesor pravico, zanikeme učence tudi hujše in ostrejše kregati in ko je učencu, po kaki neprimerni besedi razžaljenemu, odrvrta pot pritožbe na pristojno akademijsko vod-Jstvo. nikakor pa ne na kaznovalno sodnijo.
C. kr. najvišja sodnija je tudi nadsodnijsko razsodbo potrdila in sicer opiraje se na razloge drugega sodnika, kterim je še oristavila, da odločba kaz. zak. učiteljem daje nekako pravico, učence krotiti, vendar le dotod, doklej se to krotenje ne soremeni v telesno poškodbo. (Naivišia razsodba od V>. aprila 1871).
(Učite!iški Tovarš 1871, str. 358 — Izbrala Tatjana Hojan)