402 Sadno drevje v cvetličnih loncih. Prav priporočila vredne ter zelo poučna in zabavna je vzgoja sadnega drevja v cvetličnih loncih. V ta namen pristoje najbolj jablani, hruške, pa tudi razno koščišasto sadje, kakor breskve, marelice, češplje in črešnje. Koš-čičasto sadno drevje v loncih ni toliko trpežno in rodno kolikor peškasto. Za vzgojo v loncih odberi enoletne požlahtnjence, in sicer jablani na ivanovo jabolko, hruške pa na kutino cepljene. Podloge naj bodo dobro ukoreninjene. Te cepljence pa sadi spomladi v 20 do 25 % široke lonce, napolnjene z zmesjo od najboljše vrtne zemlje, nekaj svišča in preko '/,„ ilovice, ter primešaj še nekoliko rožja, t. j. odpadkov cd rogov, ali pa kostne moke. Vsajeno drevje skrajšaj na 40 do 50 % visokosti. Poganjke iz gorenjih popov porabi za krono, niže pa odstrani. Drugo pomlad skrašaj vse poganjke, ki so namenjeni za krono, na dva do tri pope. Tudi prihodnja leta delaj tako in glej, da daš kroni obliko krogle ali piramide. Pri sajenji skrbi za dober odtok vode, in sicer s tem, da naložiš na odcedilno luknjo lonca do 3 % visoko črepinj. Drevesce vsadi tako, da pride koreninski vrat v površje zemlje. Lonca ne napolni popolnoma, ampak praznega ostani še kake 3 do 4 % od vrha. Pred sa- ditvijo poreži vse bolne, nagnile in poškodovane korenine prav gladko in skrajšaj vse močne korenine za tol ko, da morejo lahko v lonec. Na sklado od črepinj deni toliko prsti, da je potem na njo postavljeno drevesce v prej omenjeni legi. Na korenine in ravno tako tudi vmes in pod korenine naspi prsti, potem jih pritisni in lonec pomajaj, da se zemlja dobro uleže. En dan ali dva dni po saditvi prav dobro prilij. Drevesca v loncih postavi potem na kak zaveten kraj, ki pa prihajata do njega zrak in solnce in kjer jih lahko mraza varuješ. Loncev ne postavljaj na golo zemljo, ampak jim kaj podloži, da ne morejo črvi vanje lesti. Po leti oščipaj poganjke, dokler ne olesene, do 10 do 12 % dolgosti, to jim pospešuje rodnost. Vselej kadar je zemlja suha, moraš jo dobro zaliti; ako to zamudiš, osiplje se cvetje, ali pa odpada sadje. Če si tudi kostne moke ali rožja primešal, vendar je dobro, rodovitnemu drevje še po leti gnojiti. Zato je najbolj pripraven kak umeten gnoj , v vodi raztopljen. Ako hočeš dobiti posebno velike plodove, pusti po majhnih drevescih kakih 5 do 6, po večih 15 do 20 plodov. Pozno jeseni, ko listje odpada, vzemi drevesca iz loncev in vsadi jih v zemljo s prstjo vred. S tem se zemlja očisti in odpočije, drevo pa ostane rodno. Prihodnjo spomlad pa vsadi drevesca zopet v lonce, tedaj odstrani nekaj stare prsti izmed korenin in jo nadomesti s svežo in rodovitno.