35
PREHRAMBENA PODPORA BOLNIKA Z
RAKOM 
Metabolne spremembe, ki spremljajo
rakavo bolezen, prispevajo k negativni
energetski bilanci in izgubi te`e. Ve~ina
bolnikov z rakom potrebuje dodatno
prehrambeno podporo. Njen namen je
vzdr`evanje prehrambenega in
funkcionalnega stanja med stresom
zaradi bolezni in njenega zdravljenja.
Mogo~e - zdi se celo precej verjetno -
bomo v prihodnosti zmo`ni s
prehrambenii modulacijami spreminjati
tumorsko kinetiko in kinetiko kemo- in
radioterapevtikov, zaenkrat pa to ne sme
biti mi{ljeno kot osnovna funkcija
prehrambene podpore. V sodobni
prehrani postaja vse pomembnej{a funkcionalna hrana (1),
ki naj bi imela poleg osnovne hranilne vrednosti tudi
prednost v bolj{em in u~inkovitelj{em delovanju organizma
pri prepre~evanju ali celo premagovanju bolezni. Prva
generacija funkcionalne hrane je vklju~evala izdelke, ki so
bili obogateni z raznimi dodatki, kot so kalcij in drugi
minerali, vitamini, antioksidanti in podobno. Nove
generacije funkcionalne hrane pa so opredeljene s
farmakolo{kimi lastnostmi hranil. 
FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI HRANIL
S poglobljenim znanjem molekularne biologije in
napredovanjem analiti~nih tehnik na nivoju celice so
nastala nova spoznanja o biokemi~nem odnosu med
strukturo in funkcijo {tevilnih hranil ter njihovem vplivu na
~love{ko telo.
Za hranila, ki naj bi imela farmakolo{ke lastnosti, so leta
1989 vpeljali termin nutraceutics (nutrient + pharmaceutics)
ali hrana s farmakolo{kim u~inkom (1). Koncept
farmakolo{kega bioterapevtskega vpliva prehrane z
mikroorganizmi (probiotiki) je `e leta vpeljal 1900 ruski
nobelovec Elie Metchnikoff, ki je menil, da je `ivljenjska
doba bolgarskih kmetov dalj{a tudi zaradi u`ivanja
fermentiranih mle~nih produktov. Danes sega ta koncept
vse do bioterapije z mikroorganizmi kot terapevtskega
ukrepa, ko naj bi npr. te`ke bolnike zdravili s selektivno
kontaminacijo prebavil s probioti~nimi bakterijami.
^eprav so probiotiki `e leta na trgu, so podatki o njihovem
ugodnem u~inku {e vedno nejasni, osnovni razlog za to pa
je v pomanjkanju ustrezno izvedenih kontroliranih {tudij na
ljudeh. Ugotovili so, da ima vsaj 40-50%
ljudi stabilno populacijo laktobacilov (2).
Eksogeno vne{ene bakterije sicer nekaj
dni pre`ivijo v debelem ~revesu, ne
postanejo pa reziden~ne. Lastna flora je
genetsko povezana z imunskim
sistemom, pri vnosu eksogenih vrst pa
lahko pride tudi do interference z
gostiteljevim imunskim sistemom. Izbira
probiotika mora sloneti na natan~no
dolo~enih selekcijskih kriterijih, ki
vklju~ujejo ugotavljanje varnosti in
klini~nih u~inkov. Bistveni postopki so:
- preu~evanje seva (izvor, identifikacija,
karakterizacija, ugotavljanje varnosti
na nivoju rodu in vrste);
- preu~evanje farmakokinetike seva (pre`ivetje in aktivnost
v ~revesu, vezava in s tem kolonizacija, mo`na
invazivnost, odnos med dozo in u~inkom);
- {tudij interakcije med sevom in gostiteljem (vezava na
intestinalno tkivo/virulenca, selektivna stimulacija
koristnih bakterij in zaviranje {kodljivih,
stimulacija/supresija imunskega odgovora, klini~ni
stranski u~inki).
Vse ve~ji poudarek je namenjen dolo~anju varnosti
probiotikov, kar zahteva multidisciplinaren pristop in
sodelovanje genetikov, imunologov, patologov,
toksikologov, gastroenterologov in mikrobiologov. Tudi 
zato potekajo zadnja leta intenzivne raziskave snovi, ki
stimulirajo rast lastne ugodne mikroflore v ~revesju
(prebiotiki) in predstavljajo zanimivo alternativo in
dopolnilo probiotikom. Pro- in prebiotike so za~eli
kombinirati v sinbiotike, kar naj bi imelo dvojno koristni
u~inek.
PROBIOTIKI 
Probiotiki so `ivi organizmi, predvsem bakterije, ki pre`ivijo
prehod skozi prebavila in imajo ugoden u~inek na gostitelja
(2,3,13). V ~revesju uporabljajo za svojo rast in
metabolizem sestavine hrane.
Za prisotnost lastne ~revesne mikroekologije vemo `e od
leta 1719, ko je Leeuwenhoek pod mikroskopom opazil
fekalne bakterije. Prve raziskave segajo v leto 1885, ko je
Escherich v blatu dojen~kov, hranjenih s stekleni~ko, opisal
Bacterium coli communicator.
ONKOLOGIJA / problemi in perspektive
Nada Rotovnik Kozjek
Probiotiki in prebiotiki v onkologiji
Probiotiki so `ivi
organizmi, predvsem
bakterije, ki pre`ivijo
prehod skozi prebavila in
imajo ugoden u~inek na
gostitelja. Prebiotiki pa so
neprebavljive sestavine
hrane, ki selektivno
stimulirajo rast
mikroorganizmov v
debelem ~revesu.
36
Mikroorganizmi v ~revesju so zelo raznovrstni - od takih, ki
so za normalno funkcijo ~revesja nujno potrebni, do
potencialno patogenih bakterij (4). Probioti~ni
mikroorganizmi tekmujejo z drugimi - tudi patogenimi -
mikroorganizmi v razli~nih mikrookoljih ~revesa: na
povr{ini ~revesnih epitelnih celic, v sluznem gelu, ki
pokriva epitel, in v ~revesni svetlini.
Z uporabo anaerobnih tehnik rasti so ugotovili, da je
ve~ina mikroorganizmov v ~revesju odraslega obligatornih
anaerobov, medtem ko je aerobov pribli`no tiso~krat manj.
Aerobne bakterije so predvsem proksimalno v tankem
~revesu. Med aerobi prevladujejo koliformne bakterije,
streptokoki in fakultativno anaerobni laktobacili. Anaerobne
bakterije predstavljajo ve~ino mikroflore v distalnem delu
tankega ~revesa in debelem ~revesu.
Najpogostej{i anaerobi so:
1. Bacteroides sp.
2. Eubacteriae sp. in anaerobni laktobacili
3. peptokoki
4. bifidobakterije
5. klostridiji, megasfere ipd.
OSNOVNE FUNKCIJE ^REVESNE MIKROFLORE (3,4,5):
1. Procesi fermentacije, pri katerih se tvorijo kratkoveri`ne
ma{~obne kisline (short chain fatty acids - SCFA), kot so
acetat, butirat in propionat. Ti metaboliti so neposreden
metabolni substrat za celice sluznice, pospe{ujejo njihovo
rast ter absorpcijo vode. V debelem ~revesu dobijo celice
sluznice 75% hrane iz lumna. Ma{~obne kisline se tudi
absorbirajo in prispevajo k energetskemu metabolizmu ter v
jetrih neposredno vplivajo na tvorbo proteinov akutne faze
in vnetnih mediatorjev, kot je IL-6, sodelujejo pa tudi pri
procesih programirane apoptoze.
2. Rezistenca proti kolonizaciji s patogenimi bakterijami.
Mehanizem {e ni pojasnjen, povezujejo ga s tvorbo
bakteriocinov in laktata in z mehanizmom bakterijskega
antagonizma. Pomembna je sposobnost za tvorbo
du{ikovega oksida (NO) iz arginina. NO ima baktericiden
u~inek v ustni votlini, je vazodilatator, pove~a pretok v
visceralnih organih in izbolj{a motiliteto ~revesa.
3. Stimulacija imunskega sistema. 70% imunskega sistema
je v ~revesju (gut associated lymphoid tissue, GALT). Znani
pomembni u~inki so: aktivacija makrofagov, vpliv na
ravnovesje T1/T2 limfocitov in vpliv na izlo~anje
sekretornih imunoglobulinov v ~revesju.
Spremememba prehrane, stres, po{kodbe, uporaba
antibiotikov, pa tudi pretirana higiena spremenijo ~revesno
mikrofloro (4). S spremembo lokalnega ekosistema se
spremeni tudi funkcija ~revesne bariere. Luminalni antigeni
se lahko neposredno prezentirajo ~revesnemu imunskemu
sistemu. Prav tako lahko bakterije ter njihovi produkti
neposredno dose`ejo organe izven ~revesja (mehanizem
bakterijske translokacije).
Ve~ kontroliranih randomiziranih {tudij je pokazalo koristen
u~inek probiotikov in fermentiranih mle~nih izdelkov pri
zdravljenju in prepre~evanju gastroenteritisa, zlasti tistega,
povzro~enega z rotavirusi (2). Nekateri probiotiki so u~inkoviti
pri zdravljenju kroni~nih prena{alcev bakterij rodu Salmonella
in Campylobacter ter pri prepre~evanju ponavljajo~ih se
infekcij s Clostridium difficile. Probiotiki so u~inkoviti tudi pri
prepre~evanju in zdravljenju drisk, povezanih z antibiotiki.
Mo`nost uporabe probiotikov naj bi bila tudi pri zdravljenju
`elod~ne sluznice zaradi oku`be s Helicobacter pylori in pri
zdravljenju kroni~nih vnetnih ~revesnih boleznih, kot sta
Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis.
Tudi pri laktozni intoleranci zaradi hipolaktazije ali alaktazije
bolniki dobro prena{ajo jogurt in druge fermentirane mle~ne
izdelke. Ti izdelki vsebujejo bakterije, ki vsebujejo encim b-
galaktozidazo. Ta namesto ~revesne laktaze razgrajuje mle~ni
sladkor laktozo na galaktozo in in glukozo. Poleg tega
u`ivanje fermentiranih mle~nih izdelkov upo~asni praznjenje
`elodca, kar tudi omogo~a bolj{o prebavo laktoze v tankem
~revesu.
ANTITUMORSKI U^INEK 
Vsi ti fiziolo{ki in patofiziolo{ki mehanizmi pa se prepletajo
v potencialni funkciji  ~revesne mikroflore kot
antitumorskega dejavnika (1). Mehanizmi tega u~inka so {e
ve~inoma nejasni, verjetno pa gre za kombinacijo
naslednjih procesov:
Pove~an imunski odziv
Karcinogeneza je tesno povezana s prizadetostjo imunskega
sistema. Ugoden u~inek probiotikov na imunski sistem naj
bi bil tako povezan s preventivo raka in njenim potekom
(1). Stimulativen u~inek na imunski sistem so predpostavili
za {tevilne probiotike (Lactobacillus casei, Lactobacillus
GG, Lactobacillus La1, Lactobacillus plantarum,
Bifidobacterium bifidum). Na~in delovanja naj bi bil
nespecifi~en, tako da bi povzro~al pove~an imunski odziv
na {irok spekter antigenov. Vendar rezultati {tudij niso
prepri~ljivi (8).
Prepre~evanje karcinogeneze
Probiotiki naj bi zavirali rast bakterij, ki pretvarjajo
prokarcinogene v karcinogene, in tako zmanj{evali
obremenitev ~revesa in organizma s karcinogeni (1).
Aktivnost encimov, ki pretvarjajo prokarcinogene v
karcinogene, se pogosto uporablja kot indikator vpliva
u~inka probiotikov na ~revesno mikrofloro. Ve~ {tudij ka`e
u~inek probiotikov na encimsko aktivnost, ki jo merijo v
blatu (7). U`ivanje L. ramnosus GG je imelo za posledico
zmanj{ano aktivnost b-glukoronidaze, nitroreduktaze in
hologlicinske hidrolaze. U`ivanje fermentiranega mleka z
L. casei naj bi v {tirih tednih prav tako zmanj{alo u~inek
b-glukoronidaze in b-glikozidaze. Bifidobakterije
zmanj{ujejo aktivnost b-glukoronidaze, nimajo pa u~inka
na nitratno reduktazo, nitroreduktazo in azoreduktazo.
U`ivanje fermentiranih mle~nih izdelkov L. acidophilus,
B.bifidum, Streptococcus cremoris in lactis naj bi zmanj{alo
aktivnost nitroreduktaze, ne pa aktivnosti azoreduktaze in
b-glukoronidaze. Rezultati teh {tudij, razen dveh {tudij z
L. casei, se torej ne ujemajo povsem in za razjasnitev
u~inka posameznih probiotikov na nastanek in zdravljenje
tumorjev bodo potrebne {e nadaljnje temeljne raziskave.
ONKOLOGIJA / problemi in perspektive
37
Vezava in razgradnja karcinogenov 
Teoreti~na predpostavka je, da lakto- in bifidobacili ve`ejo
mutagene snovi in tako prepre~ijo njihovo {kodljivost (6).
Mutagenost obi~ajno dolo~amo in vitro z Amesovim
testom, vemo pa, da je ob~utljivost posameznikov za
mutageno snov zelo razli~na. Razlika ob~utljivosti za
posamezno mutageno snov je lahko tiso~kratna. Rezultati
japonskih {tudij z Lactobacilom casei pri bolnikih s
karcinomom mehurja ka`ejo, da bi u`ivanje L. casei lahko
podalj{alo fazo zazdravitve (7). Z meritvami sekrecije
mutagenov v urinu pa sta T. in H. Hayatso ugotovila, da je
pri kratkotrajnem (3-tedenskem) u`ivanju ekskrecija
mutagenih snovi v urinu zna~ilno manj{a (2). Rezultati te in
podobnih {tudij podpirajo idejo, da lahko z u`ivanjem
probiotikov zmanj{amo pojavljanje dolo~enih vrst tumorjev.
Produkcija antitumorskih snovi
V {tudijah na podganah so ugotovili, da prehrana z
liofilizirami kulturami zmanj{a kemi~no povzro~eno
karcinogenezo, in sicer tako, da zavre rast tumorskih celic
(9). Zmanj{ata se aktivnost tumorskega encima ornitinske
dekarboksilaze in ekspresija ras-p21.
PREBIOTIKI
Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, ki ugodno
delujejo na gostitelja, tako da selektivno stimulirajo rast
mikroorganizmov v debelem ~revesu (10). To so
prehrambene vlaknine b (2®1) D fruktani; spadajo med
topne vlaknine in so v ve~jih koli~inah predvsem v cikoriji,
radi~u, poru, ~ebuli, arti~okah in belu{ih. Trenutno poteka
ve~ina raziskav z inulinom in oligofruktozo.
Inulin naj bi ugodno deloval predvsem na bifidobakterije,
oligofruktoza pa na bifido- in laktobakterije. Zadosten naj bi
bil `e vnos 4 g oligofruktoze na dan (12). Natan~nej{ih
podatkov o vnosu, potrebnem za bioterapevtski (9) u~inek,
{e ni, {e manj pa so znani podatki o dozah, potrebnih za
specifi~ne u~inke. V {tudijah ponavadi uporabljajo doze od
8 do 40 g na dan.
Nekateri drugi prehranski sladkorji, kot so pektin, fruktoza
in {krob, stimulirajo predvsem rast neugodnih ~revesnih
mikroorganizmov klostridijev.
Osnovni mehanizem inhibicije neoplasti~nih lezij ~revesa
naj bi bil predvsem v modulaciji mikroflore debelega
~revesa (9). Zaradi selektivne stimulacije rasti bifidobakterij
naj bi pri{lo do njihove relativne kolonizacije, medtem ko
se {tevilo ~revesnih patogenih bakterij zmanj{a. Eden izmed
mehanizmov naj bi bil tudi zni`anje intestinalnega pH
zaradi tvorbe laktata. Tak{no okolje je baktericidno za E.
coli in Clostridium perfringens. Prav tako se zmanj{a {tevilo
Bacteroides sp., fuzobakterij in klostridijev. Kolonije
bifidobakterij naj bi mehani~no vezale kancerogene in se z
njimi izlo~ale preko blata. Poleg selektivne modulacije
bifidobakterij inulin in oligofruktoza pove~ata tvorbo SCFA,
posebej butirata. Butirat sicer predstavlja 5% teh ma{~obnih
kislin in ima posebno funkcijo v stimulaciji fenotipske
celi~ne diferenciacije in inhibiciji proliferacije nezrelih
celic. Analoge butirata raziskujejo kot mo`ne
antineoplasti~ne agense (9).
Inulin in ologofruktoza funkcionalno spadata med vlaknine,
zato od njiju pri~akujemo tudi druge ugodne u~inke
vlaknin, kot so zni`anje serumskega holesterola, stimulacija
imunskega sistema in pove~ana sinteza vitaminov.
Pojavljajo se tudi raziskave aditivnega ali celo morebitnega
sinergisti~nega oziroma sinbioti~nega u~inka inulina in
oligofruktoze ter probiotikov (11). Kot prebiotike s
sinbioti~nim u~inkom raziskujejo tudi vlaknine soje in
`itaric, vendar v dosedanjih raziskavah teh u~inkov niso
mogli potrditi (11). 
SKLEP
Ugoden vpliv pro- in prebiotikov na prepre~evanje in
zaviranje razvoja raka so dosedaj ve~inoma dokazali le na
laboratorijskih `ivalih. Farmakolo{ko to ustreza prvi stopnji
raziskave dolo~ene snovi; tj. identifikaciji u~inka. Zaradi
potencialno pomembnega vpliva na zdravje ljudi je treba ta
u~inek pazljivo preu~iti v kontroliranih klini~nih {tudijah.
Literatura:
1. Stehle P. Disease prevention by dietary measures - facts or
fancy? In: 22th ESPEN congress, September 2000: 25-27.
2. Larkin M. Probiotics strain for credibility. Lancet 1999;
354:1884. 
3. Lee Y-K, Salminen S. The coming age of probiotics. Trends Food
Sci Technol 1995; 6:241-5.
4. Jeppsson B. Lactobacilli and Bifidobacteria. In: 22th ESPEN
congress, September 2000: 25-27.
5. Giacosa A. Gut microflora and infection prevention.In: 22th
ESPEN congress, September 2000: 25-27.
6. Orrhage K et al. Binding of mutagenic heterocyclic amines by
intestinal and lactic acid bacteria. Mutat Res 1994; 311:239-48.
7. Aso Y et al, BLP Study Group. Preventive effect of Lactobacillus
casei preparation on the recurrence of superficial bladder
cancer in a double-blind trial. Eur Urol 1995; 27:104-9.
8. Roos NM, Katan MB. Effects of probiotic bacteria on diarrhea,
lipid metabolism, and carcinogenesis: a review of papers
published between 1988 and 1998. Am J Clin Nutr 200;
71:405-11.
9. Reddy BS. Possible mechanisms by which pro- and prebiotics
influence colon carcinogenesis and tumor growth. J Nutr 1999;
129:1478S-82S.
10. Van Loo J, Cummings J et al. Functional properties of non-
digestible oligosaccharides: a consensus report from the ENDO
project. Br J Nutr 1999; 81:121-32.
11. Rao AV. Dose-response effects on inulin and oligofructose on
intestinal bifidogenic effects. J Nutr 1999, 129:1442S-5S.
12. Gallaher DD, Khil J. The effect of synbiotics on colon
carcinogenesis in rats. J Nutr 1999, 129:1483S-7S.
13. Fuller R (ed). Probiotics:The Scientific Basis. London: Chapman
& Hall, 1992: 111-144.
■
ONKOLOGIJA / problemi in perspektive