LISTEK, iJ&uug Goleo,; (Konee.) • Nobeu popolnež bi ue požrl tega židavskega u<&afca, kaj Se le jaz priprost kristjan. Zaba zahrbtna, mi je hotel pobegniti v kjuhinjo, a sem ga dose«©1 in zagrabil ravno pred vrati. Fantalin se je drl na vse grlo; v kuhinji pa so tulile babure hujše kot na ^1".1 dan. Kljnč na kuhinjskili vratih sero varno obrnil, da bi me ne oplasiknilo kako ženšče od zadaj. Nato sem pa zafiel po domaii navadi udriliati r odlomljemm, mellinim rofiajem po 2ideku. Tako dolgo sem ga liniral, dokler je spi^h dal kak glas od a»be (!). Pnstil sem ga po Iantovstem obiSaiu zbitepa tn odhitel t prodajalno. No, tu je bilo vse prevrženo in Abrahamorci so se vsi akrivali pod mizami in stolci. Opozoril sem toTariSa na morebitne sitnosti,ki bi nas utegnile dohiteti radi nefiastnega pretepa, in pokimala sla mi da odidemo. ' Izlezli smo iz cukernije, jo zaklenili od zunaj BaluCali ključ po cesti. se pognali na konj« in z Bogom Čifutski Przemysl! Cele zadeve menda ni nikdo ovadil. vsaj do naSib ufies ni prodrlo. Iz trdnjave srao y>rijezrlili proti večeru v požgano, za nofiišfie določeno selo Darovvioe. Pri vstopu v to selo se zaftenjajo oni vojni spomini, katere sem opisoval že v zimi leta 1915 v Karnatih. Objavil sem jm v ,,Slov. Gospodarju" istega leta pod naalovotm: «volč,ia dolna." Bili so to časi vojske. kolere ln fa¦*>te, da nais jih sam Bog varuj! Ker sera jih že o- črial in orisal, jih tokrat lzputffia«, da bi mi •$ ki kdo očital, da udriham po že davn« oiElačeni siami. Nadaljeval bom z umikera po Iretji bitki, ki m je zadel m Voldjo dolne. (Januš Goise.) V tem yejneai 6asu ni aamo na bojni 6rti, ampak tudi v ozadjii nebro.j sitnosti in zaprek. Mislim, aa se oklene ftloveka najvedja navlaka, ako se vozi z železnioo. Saj nobeden pameten nt drvi »koli brez ?ile in potreb«. Malo vlakov vozi, še ti so nabito polni, da je potnik y današnjih čaaih na potovanju mnftenik. Mene je prisilila nftkolikokrat vojalka služba, da sem bil primoran sesti na železniSki v«z, a sea vsftkdar robantil ter zaklinjnl vojno, ki nas priklepa še pri poiovanju na t»ž»Tt. Pred tiekaj tedni sem moral službenim potom iz Gradca v Radgono. Oapeljal sem s» iz StajirsKe prvostolnice z osebnim vlakom ob "A na 6. nro z.iutraj. Seve, človek vojaškega kroja je prisiljen vsto(jiti v voz z napisom: Samo za fiaatnike! Taasti s ftrnimi firkami pooorpani papir bi lahko odstranili. — ker v teh vozovih se vozi navadno vse drago samo C-astniki ne. Tndi tega jutra, ko sem romal službeno, so biii v vozovih vsi sedeži zasedeni i>rav do zadnjega. Vsak se boji in ogne vojaka, le ženske, ozitoma dame ne. Tokrat je sedelo po kupejih nešteto otrok in dam, le fiastnikov nič. TCaj mi je pomagala vsa do grla kipefia nevolja, ostal sem stoje na hodnikn. Ce bi glaano zmerjal. bi me še kvefcjemu zaprli. Boljše je stati na hodniku železnigkega voza, nego prekuhavati v luknji opraviCeno jezo. Da se ne trfiim preveč s postavo vsled zmerja- Bja o slabih javnih razmerah, }M)vem odkrito, dasem še danes vesel, da onega jutra nis0m sedel, ampak sial od Gradca d Spielfelda. Ze v Graricu sem motril iz Toza skozi okno poleg vlaka stojefiega sprevod¦ika. Cuoto božj«! To je bil orjak po rasti in zunan« j«flS. Fri tako orjaSki posta\n so dvigale moža na najvižji klin lestve možatosti podnosne mustaže, ki M p«ganjal» na obe strani v izvanredno, vodoravno dolžlno, da bi si jih bil lahko za vratom od zadaj zar vwtval v pentlo. Kondukter je imel poleg medene trorbbe preko rame še običajno manjšo, svetlo piSčalk«, pritrjeno na motvozu pod vratom. Na to pišfial j« pr»'d odhodom neprestano brlizgal s tako polno sapo, da so si tiščali nekateri potniki po kupejih uSe96.. Možu je to piskanje in tulenje o&vidno ugajalo, k«r mi prenehal niti za trenutek, dokler ni vrisin8 vlak in smo se odpeljali. Mustačasti sprevoduik se je na pisk lokomotive zavrttl na peti in po bliskoma je stal tik m&ne na j^*duiku. Nekako prezirljivo me je meril od nog do glars. lz njegovih samozavestnih pogledov sem uganil, da me je pogruntal mož v zdraviiika iz zaledja, ki j» o svetovni vojni doslej le samo čital in 6ul, a se mu še niti ne sanja no. kakšen zmaj da je ta vojna od blizu, na fronti. Moje domnevane slutnje so se prav kmalu dobesedno vdejstvile. Na železnici k srefii se ne Sopiri običa.j. da bi se skupaj se vozefii potniki nied seboi predstavJjali. Po navadi priSnejo kar nepoznano vsled dolgega f^asa in prisiljeni po voznih okoližčinab razgovor ter zabavo. Te izjeme družabnega občevanja, seveda samo med gospodo ie tako, se je poslužil turti moj sopotnik — sjTevodnik. Kar meni nič tebi nifi je odprl ustoft z vprašanjem: ..Se peljete zopet na kak nabor ivoiakov pobirat?" Ja« sem mu samo z glavo pokinil, da bi »e ga tem hitreje odkrižal. Orjak pa se ni pustil kar t&ko odpihniti kot sitna muha, ampak j* bahavo ponosno nadaljeval: ,,Ne zamerite! Jaz že službujem nekaj let pri železnici in poznam vsakega potnika na prvi pogled celo po njegovem poklicu. Vam se pozna že na kilometer, da ste vojaški zdravnik. Očala, obraz in roke, to vse vas izdaja že od daleč kot doktorja." Meni je prijala ta vrzel zmote v spoznavanju človeštva, zato sem pustil možaka na napačnem tiru brez pojasnila. "Razgovor o spoznanju poklioa koi na prvi pogled sva morala prekiniti, ker smo se bližali pjTvi postaji. Sprevodnik je izstopil in se postavil k vlaku. Imel sem priliko, da sem se divil njegovi doglej §e neopaženi vrlini. Ni 6uda, da je ta Goljat po rasti in brkah trobil v svet z nadčloveSkim glasom. Začel je ime: Puntigam preklicavati prva dva zloga nizkega glasu. zadnjega pa je tako visoko potegnil, da je poluknilo vse skozi okna: Zakaj neki je ta ded tako grozno vpil. Moi prijateli je vpil in klioal naprej svoj: ,,Punti—gam!" Menda so ga slišali v Gradec na kolodvor. Ko se je po svoji lastni volji zadosti nakrifial, je še brlizgal na svetlo piščalko, dokler ni trompetnil vlakovodja in smo se pomaknili naprej. Mož se mi je samoposebi umevno ponovno prittružil. Pustil je prejšnji razgovor o razftih poklicih iD se je zagnal, kamor sili dan«s vse, še ženske, na bojno polje. Ded bi me bil skoraj užalil, koj pri za^etkn razmotrivanja o vojni. OSvicnil me je z za vsa' aga vojaka najbolj obfiutljivo gorja^o, feš: ,,Vi ste gotovo, odkar ste v vojaški službi. ved¦:n od zadaj v zaledju. To vam ftitam jaz iz obraza in sploh iz vsega obnašanja." Ta debeli omok krivo nagle sodb« sem pogoltpfl s težaTo, a Slo je, premagal sem s« in pokorno pokinil. Prijatelj je prezirljivo smehljaje se prekrižal na prsih roke, si pogladil po dolgosti mustafie in me meril kot bi namerjal reči: Takega zajca, kot si ti, sem ravno rabil. Tebi bom že povedal, kaj da je vojna! Res, mož je zamahnil mogofino z desnico po zraku ter čeljustnil krohotaj«: ,yHa—ha—ha! Jaz vam pa vem, kaj je vojslka. Pri moji duši! Že eno celo leto vozim z vlakom proti Trstu. Joj! Tamkaj, mislim v Trstu, vam slišimo kanone in strojnice. Se pobliskavati se vidi, kadar poka ta prokleti Lah. Ha! Tako veste, tepel in ruval se še nisem z nobenim sovražnikom, ne z Rnsom no s Taljanom. Na, saj veste, da sem pri železnici neobhodno potreben. Za to nevarno vožnjo od Dunaja do Trsta vam ni vsakdo." Tu je zopet prekinil, Ider smo se ustavili že na drugi postaji: Abtissendorf. Po konfianem preklieavanju in žvižganju na piščal je stal brkaft zopet tik mene. Moral mu je med vpitjem in fufikanjem odlrfiati konec prejšnjega razgovora, ker se je spustil na vovjni fiisto nasprotno plat z vprašanjem: ,,Kedaj bo pa mir?" V odgovor sem malomarno skomizgnil z ramami. To moje dvorezno mnenje dmžabnika ni ni6 kaj zadovoljilo. Začel je kleti kugo, vojsko in lakoto, da je še bilo mene resno strah. Ce bi bil on oesar, bi še danes sklenil mir. Samoposebi umevno, da bi pobasal Rumunijo, Srbijo in Rusko Poljsko v svoj žep. HudiC potegni do dno pekla to vojno, saj je ima že vsakdo dovolj. Letos mora zavladati mir tako gotovo kot je amen na koncu očenaša! Dobpevši do te glavne mirovne tofike, se je vlak ustavil in kondukter j6 oznanjal na vso sapo: ,,Wern—dorf! Wern—dorf!" Werndorf je prav majhna in neznatna postaja. Tokrat ni vstopil niti izstopil ne jeden Olovek. Moj drug jt tulil kljub nifi«T»»u prometo: ,,Wern—dorf! Tri minuter Vlak je pridrdral na postajo ob Wi. uri zjutraj. V mesecu aprilu zadosti zgodaj. Na postajinem poslopju so bile še polke, ki feo na starih, pritliCnih postajah prikrojene kar iz celih desk, vse zaprte. Pod srednjim oknom je stala klop. Na tej klopi je ravno tedaj, ko smo privozili na postajo, sedel ftlovek moSkega spola, kakoršni se rodijo in rastejo le visdko v hribih. Bil je namrefi trep ali teleban, dobesedno vzeto. Glavo je imel debelo kot svinjski piaker, prav neumno izbuljene oči, široka usta in pod vratom dva krofa precejšnje velikosti in teže. Tako približno nstvarjen je sedel tamkaj na klopi, držal z obema rokama časnik, kadil viržinko in ne meneČ se za prihod vlaka, je budal navidezno zatopljen v počrgotani papir. Ker je moj sprevodnik trobil preveč glasno svoi ..AVerndorfl", se je nekdo zbudil v zapdlkani postajiDobro sem videl, kako se je polka srednjega okna v toliko odprla, da je vzbujenec lahkio poškilil postrani skozi odprtino. Od tega komaj iz postelje vstalega radovedneža, ki ga še tedaj nisem mogel presoditi po spolu, je bilo videti samo njegov ogromni nos, ki ]e molel na dolgo skozi polkino vrzel v hladno aprilsko jutro. Ta nos izvanredne dolžine je vzbudil ter po» tegnil nas« pozornost vseh gledalcev iz vlaka. Vse je zastrmelo v to CloveŠko bitje, ki polukava vlak z nosom, ne z ¦- očmi. S tem pa, da je dolgonosa oeeba odrinila nekoliko zaprto polko, je zadela ob deb«lo butioo že omenjenega terebana, ki je sedel na klopi pod oknom, zijal v »Jasopis ter puhal vržinko. IDb« beloglavec se ni niti ozrl, kdo ga kraspa z deslco po glavi, ampak hladnokrvno je zamahnil z buCo nazaj in zaprl polko. A ta ubogi, v aprilsko hladno Jutro Strleči n«s B6 ni utegnil pravoftasno umakniti pri zamahu z deb«loglavfievo glavo. Obtičal je 6&z polovioo med obema polkama. fEmteo prlh.J