nuj 1 trs i
. v-V*w»>j i*! ■■ K,
it.-?
Tednik
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
Št. 40
PTUJ, 9. oktobra 1964
»Tednflr« Izhaja pod t«n skral-
fanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj tn Ormož. —» Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo ln uprava Ptuj, Lacfeova 8 — Tel 156 — St tek ratuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vrafiamo. —
Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000. za Inozemstvo 2000 din
Letnik XVII.
Cas trgatve
NOVI ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA V TGA
Volitve v novi delavski svet in svete proizvajalcev delovnih enot so za nami. V nove organe upravljanja je prišlo tudi precej takih članov kolektiva, ki še do danes sploh niso sodelovali v organih delavskega samoupravljanja. Glede na to. bi bilo potrebno tem novoizvoljenim organom upravljanja nuditi vso potrebno pomoč. V dosedanji praksi se je namreč pokazalo, da so na sejah delavskega sveta in svetov proizvajalcev ekonomskih enot bili najbolj molčeči prav delavci na nižjih delovnih mestih, Ce je kdo katerega od teh vprašal, zakaj nič ne diskutira na sejah, je največkrat dobil odgovor, da pač ne zna govoriti in se dobro izražati ali pa, da nima smisla govoriti, ker itak »oni« že vse pripravijo in*da je vsaka njegova razprava odweč. Mnogi se tudi bojijo iznestMkak problem, čeprav jih žuli, lces»ee bojijo, da se ne bi zamerili »vodilnim« in si s tem zapravili perspektive. Prav Zato mora vsatoSzvoljeni član delavskega sveta t in sveta delovne enote vedeti, d»tje delavski svet ali svet delovne« enote izključno organ delovnega#kolektiva: nihče drug kot samo ta«ga lahko postavi, a tudi odpokliče. Ker je nosilec opravljanja, imafcdelovni kolektiv pravico, da garf>rgani samoupravljanja vpraša jc#zaennen je, preden »odločijo, in da-^aoobveščajo o svo-feerrn, delu. Delovni kolektiv ima Jjamreč vso pravico, da mu delav-IPkStasvet, upravni odbor in svet HeJbvne enote poročajo o svojem delu. Ni samo dovolj, da se spre-jetli sklepi razobesijo na razglas-S»ibf*deskah. ampak da jih izvolje-•i^lani organov upravljanja dob-*©*obrazložijo in raztolmačijo svojim volilcem — članom delovnega kolektiva. Najboljša in najuspeš-i«ejša šola, kjer si je moč pridobiti izkušnje v upravljanju, je nedvomno aktivno delo, sodelovanje pri delu samoupravnih organov. Seveda je treba sodelovati in razpravljati o vseh problemih že pred izvolitvijo v delavski svet ali svet delovne enote, kajti le v tem primeru bo tak organ uspešno opravljal svoje naloge. V minulih obdobjih so bili najbolj tihi tisti, ki so se s svojimi volilci pred sejo le malo posvetovali ali pa se sploh niso. Temu je mnogo pripomoglo tudi neredno dostavljanje obrazložitev dnevnega reda in prepozno poslana vabila. To pomanjkljivost bo treba v bodoče vsekakor odpraviti, če naj bo delovni kolektiv resničen nosilec upravljanja. Sleherni novoizvoljeni član delavskega sveta ali sveta delovne enote, ki ima že vnaprej občutek, da ne bo razpravljal, se naj na to vsekakor pripravi. Dobro naj preštudira dnevni red seje in se posvetuje z delavci svoje enote. Član, ki svoje mnenje zamolči, ali pa ga sploh nima. ali morda ne zna ali ne upa, ali celo noče prispevati svojega deleža pri reševanju konkretnega primera in to vse prepušča drugim, ni aktiven upravljalec in učinkovit zastopnik delavcev, ki so ga izvolili za svojega predstavnika. Delavski svet ali svet delovne enote, oprt na delovni kolektiv, lahko res odloča v imenu delovnega kolektiva in z ugledom predstavniškega organa. Največja skrb delavskega sveta in sveta delovnih enot kot dobrih gospodarjev je nedvomno delovna storilnost. Ta je vsekakor najboljše merilo za gospodarjenje. Vsekakor gre j pravica upravljanja delovnemu kolektivu proizvajalcev. Na tem načelu temelji delavsko samoupravljanje kot sistem, kjer je osebni interes delavca povezan z delom celotnega kolektiva, s poslov-
nimi uspehi gospodarske organizacije, z aktivnostjo in razvitostjo komune, z gospodarskimi razmerami in ekonomsko politiko skupnosti. Ta neločljiva povezanost omogoča, da je osebni interes nenehna spodbuda osebnemu delu, hkrati pa tudi skrbi za delo gospodarske organizacije kot celote, za aktivnost v organih upravljanja, v komuni, v zboru delovnih skupnosti občinske skupščine. Za napredek delavskega samoupravljanja je zaradi tega eno od poglavitnih vprašanj, kako čimbolje izpeljati omenjeno načelo v prakso. To je možno z dobro urejenimi odnosi med organi upravljanja in operativnim vodstvom (opredelitev pristojnosti v pravilih podjetja), s tako organizacijo, kjer so smiselno razmejene naloge med posameznimi organizacijskimi enotami ter s takim načinom dela, zlasti delavskega sveta, ki omogoča, da pridejo interesi delavcev-proiz-vajalcev do polnega izraza in veljave, da iz nje DS ali svet DE črpa poglavitno pobudo za svoje delo. Ob takih pogojih postaja ne le načelno ampak tudi v praksi delo na delovnih mestih — izvrševanje lastnih odločitev. Rezultati tega so: racionalna organizacija dela in izraba delovnega časa, za-
vestna delovna disciplina in naraščajoča produSrtivnost dela kot končni efekt. Tem smotrom služijo tudi sveti proizvajalcev delovnih enot: njihovo delovanje naj ustvarja nove pogoje, da pride še bolj do izraza in veljave ustvarjalna iniciativa delavcev — proizvajalcev. Načela o vlogi, pomenu in pristojnosti organov delavskega samoupravljanja se naj Z delovanjem svetov delovnih enot še bolj konkretizirajo in samoupravljanje naj obseže vsa vprašanja, ki zadevajo gospodarsko-politične probleme in naloge podjetja. Njihovo delo naj poglablja zanimanje delavcev za te zadeve, za njihovo hitro in uspešno urejanje, širi množično podlago delavske samouprave, priteguje v upravljanje nove delavce. Toda tudi pri nas niso redka vprašanja, kaj so pravzaprav ti sveti, ali so organi upravljanja, in če so, s čim upravljajo, o čem odločajo, ali so morda le pomožni posvetovalni organi centralnega delavskega sveta. Ponekod so namreč razprave na sejah še kar živahne in člani se temeljito lotijo mnogih aktualnih vprašanj. Toda nič kaj spodbudno ne deluje na njihovo nadaljnje prizadevanje okoliščina, da se sicer še kar dobre
razprave, ki so«izraz živega zanimanja, končajo samo z mnenjem, priporočilom ali predlogom za DS ali za vodstvo obrata, kot so bili v TGA primeri s sveti DE in EE. Ta vprašanja pa opozarjajo zlasti na dvoje. Po eni strani se v njih izraža precejšen interes delavcev, da bi imeli organe, ki bi lahko učinkovito z njihovim neposrednim sodelovanjem urejali pereče zadeve obrata v okviru DE, ki bi mogli globoko zajeti v bogate izkušnje delavcev in na določen način vplivati na odločitev CDS. Po drugi strani pa zgovorno kažejo, da pri ustanovitvi DE niso pretehtali, kakšno naj bo področje njihovega dela in o čem naj sploh odločajo. Vsekakor ima delavsko samoupravljanje v TGA globoke korenine, vendar pa bi lahko bilo še mnogo boljše, če bi vsi na sejah organov upravljanja razpravljali tako vneto o stvareh, ki se jih sicer neposredno ne tičejo, so pa bistvene važnosti za vse. Praksa samoupravljanja danes že vsepovsod kaže, da je pravica vedno bolj v rokah delavcev-proizvajaleev in upravljalcev ter. da se nikomur ni treba nikogar bati.
-O. -C.
Šolskim mlečnim kuhinjam
je potrebna takojšnja pomoč
Pri obravnavanju problemov" otroškega varstva bi se res morali vsi skupaj vprašati, odrasli v družinah in upravni funkcionarji in funkcionarji organizacij in društev, kako to, da nam še vedno ne uspe spraviti vprašanja otroškega varstva med tiste prednostne postavke v planih in proračunih, za katere moT rajo biti zagotovljena potrebna denarna sredstva, ne pa se zadovoljiti samo z razpravami in sklepi, ki ostanejo brez učinka vse do posledic.
Poleg kričečega pojava, da je na stotine otrok v občini brez primernega varstva, ko so nji-
ugotovitev, da je 18 šol moralo opustiti šolske kuhinje, ker za to ni sredstev, ker -je ukinjena mednarodna pomoč -in ker šolam ni uspelo dopovedati niti staršem niti upravnim in političnim forumom, da brez denarnih sredstev ni mogoče imeti kuharice in da ni mogoče nabavljati kruha in drugih živil za vsaj minimalno prehrano otrok iz predelov v občini, kjer so učenci oddaljeni od šol več kot 5 km in kjer so jim malice tudi iz ostalih razlogov več kot jKvtrebne.
Kjer imajo otroci skrbne starše, ki se zavedajo dragocenosti
hove matere zaposlene, je še tople malice v šoli, jih ugoto-
Trgatev v Podlehniku
POSVET PREDSEDNIKOV DELAVSKIH SVETOV IN SINDIKALNIH PODRUŽNIC
i
Problem otroškega varstva je zelo pereč. O tem problemu je že bila razprava na plenumu Občinskega sindikalnega sveta v marcu t. 1., ko je bilo sprejeto priporočilo, da se naj formira družbeni sklad za otroško varstvo v občini Ptuj, v katerega bi vse delovne organizacije plačevale določen delež svojih sredstev. Priporočilo je bilo sprejeto, do realizacije pa še ni prišlo. S tem v zvezi je občinski sindikalni svet Ptuj sklical za danes -popoldne ob 16. uri v Delavskem klubu posvetovanje, na katerega je pozval vse predsednike sindikalnih podružnic in delavskih svetov. Namen posvetovanja je proučiti problem otroškega varstva v občini Ptuj. O tem bosta poročala v svojih referatih predsednik ObSS Danilo Masten in predsednica Občinske zveze društva prijateljev mladina Ansplra
Ziberna. Posvetovanje naj bi
vitev, da te ni več ali sploh ni, ker ni za to potrebnih sredstev, preveč ne iznenadi, ker se vedno spodbudilo delovne organizacije, I zan™ajo za tp, ali je otrok sit da tudi te pričnejo razmišljati o ! j»li lačen m storijo vse, da ne bi
tem, s kakšnimi problemi se glede varstva otrok srečuje pri njih zaposlena žena-mati. Gre v prvi vrsti za to, da bi tudi delovne organizacije prevzele del skrbi, odgovornosti in razumevanja na svoja ramena, da bi tako pomagale zaposleni ženi-materi pri reševanju njenih problemov. VII. plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je prišel do zaključka, da bi se dobra rešitev našla v tem, da se ustanovi družbeni sklad za varstvo otrok. Predsedniki delavskih svetov bi ! naj torej na današnjem posvetovanju obrazložili stališča in pripravljenost delovnih kolektivov glede skrbi in soodgovornosti za varstvo otrok, istočasno pa bi posvetovanje izoblikovalo stališče slede reševanja problemov otroškega varstva, ki bt ea nred-'ožili skupščini občine Ptui
FB
bil lačen. Drugače je v družinah, kjer se za to starši preveč ne zmenijo in ostane Otrok v sredini med mnogimi ljudmi
brez človeka, ki bi kaj storil, da bi bili lačni, da ne bi gledali drugih otrok, ki jim dajo starši malico, da ne bi razmišljali o tem, zakaj je življenje nekaterim naklonjeno, drugim pa ne, ker se to v naši sredini ne bi smelo dogajati.
Vprašanja obstojajo in delovanja 18 šolskih kuhinj ne bi smeli zavlačevati. Tu je potrebna takojšnja akcija staršev, šole. upravnih organov in političnih ter gospodarskih organizacij, da se kuhinje zopet takoj odprejo in da se zagotovi otrokom vsaj minimalen topel obrok. Ce ni več mednarodne pomoči šolski kuhinji, to ne pomeni, da z lastnimi silami nismo sposobni zagotoviti šolskim otrokom tega, i kar so imeli doslej. | Celo občinsko skupščino je i presenetila ugotovitev, da je ta-j ko stanje v 18 šolah, zato je takoj našla in dala na razpolago 110 milijonov dinarjev. Vsega še niso storili starši, ki lahko po-1 magajo po svojih močeh, niti gospodarske organizacije na ob-| močju posameznih šol. organi-j zaci je, ki imajo patronat nad jjosameznimi šolami. Vsi skupaj bi morali imeti posluh za potrebe in želje ter težave šol na svojem območju. Vsi skupaj lažje spravijo ta problem z dnevnega reda kot same šole in starši in sama občinska skupščina.
Upajmo, da bomo v prihodnji številki »Tednika« lahko že poročali, da že dobivajo otroci tople obroke in da se je srce staršem. upravnim, gospodarskim in političnim funkcionarjem za otroke iz 18 prizadetih šol v občini že toliko ogrelo, da so lahko našli rešitev, kako bodo takoj pomagali šolam, da se sedanje težave šolskih kuhinj ne bodo ponavljale, temveč da bodo vedno manjše, hrana šolarjev pa vedno boljša in izdatnejša.
Vž.
Naskok na sode v Leskovcu v dnevih trgatve
TE DNI PO SVETU
Combe za talca v Kairu
Odnosi med ZAR in leopoldvill-skim Kongom so se nenadoma močno zaostrili. Začelo se je s tem, da .je hotel kongovski premier Combe po vsej sili na kairsko konferenco, kljub temu da je konferenca sklenila, da Combe-jeva navzočnost v Kairu ni zaželena.	i
Kot poroča tisk, je Combe priletel nad Kairo, vendar njegovo letalo ni pristalo in je nadaljevalo pot v Atene, odkoder je nato Combe dopotoval v Kairo.
Se prej je imel s predstavnikom ZAR v Leopoldvillu konflikt, ki je pripeljal do tega, da je Ga-mal Abdel Naser sklenil, da odpokliče predstavnike ZAR iz Konga.
Kongovskemu premieru tudi po prihodu v Kairo niso dovolili na kairsko konferenco. Po vesteh tujih agencij so Combeju v Kairu tudi omejili gibanje.
Včeraj so kongovske čete v Leopoldvillu obkolile veleposlaništvo ZAR, v katerega so se zatekli diplomatski predstavniki Tunizije in Alžirije. Veleposlaništvo je še vedno obkoljeno.
Zategadelj je Gamal Abdel Naser odločil, da Combe ne sme zapustiti Kaira prej. preden ne bodo izpustili iz Konga diplomatskih predstavnikov omenjenih dežel.
V Kairu so se še posebej sestali voditelji afriških dežel, ki so znova potrdili Combejevo neza-želenost na kairski konferenci.
Nadaljevanje splošne debate
KAIRO, 8. oktobra. — Politični odbor druge konference neve-zanih se je tudi včeraj sestal, da M proučil predloge za izdelavo končnih dokumentov konference. Zaključene načrte resolucij so predložile ZAR, Jugoslavija. Ga-na, Indija in Cad. Ni zanesljivih poročil o številu posameznih delnih predlogov, sugestij in že for-muliranih amandmajev. Tisk ZAR zatrjuje, da jih je 33. toda sodijo, da bi utegnilo biti to število večje.
V času, ki je minil od začetka dela političnega odbora, je bilo mogoče videti, da se mnogi teh predlogov dopolnjujejo in tudi izključujejo. . Nekateri utegnejo imeti, čeprav so navidez še tako drobni, veliko širši in celo splošen pomen, drugi pa ostajajo, ne glede na velike formulacije, po pomenu ožji in regionalni po učinku.
Politični odbor se je že od vsega začetka posvetil izdelavi platforme koeksistence. Jugoslavija je k tej temi predložila popoln dokument, v katerem navaja načela
mednarodnega sodelovanja in ravnanja, ki zahtevajo kodifika-cijo. Predlagala je konferenci, naj pozove generalno skupščino OZN. da na dvajsetem zasedanju prihodnje leto sprejme deklaracijo, ki bi z navedenimi normami v resnici dopolnila in precizirala ustanovno listino svetovne organizacije. Tudi Indija je posebej formulirala načela koeksistence,. vendar je ta dokument umaknila, ker je sodila, da je tako identičen z jugoslovanskim, da bi ga bilo odveč dvakrat predlagati.
Mnoge delegacije se dotikajo koeksistence bodisi v načrtu splošnih deklaracij, bodisi v posameznih predlogih ali amandmajih. Politični odbor je pooblastil tunizijskega predstavnika, naj te sugestije uredi, in včeraj so že razpravljali o tako poenotenem projektu.
V zvezi z vsem tem opozarjajo v Kairu na zelo razširjeno mnenje udeležencev konference, da bodo vztrajali pri mednarodni kodifikaciji načel koeksistence.

V Trakoščanu vedno dob rodošli
Pred nedavnim je prišlo glede na mesec zgodovinskih in naravnih spomenikov v Trakoščanu do razgovorov vodstva muzeja in hotela Trakoščan s predstavniki tiska in radia n občin Varaždin in Ptuj z namenom, da bi tisk in radio v bodoče bolj kot, doslej upoštevala v turistični propagandi tudi Trakoščan, enako pa tudi v programih stikov med občinami Iva-nec, Ptuj in Varaždin ter ostalih občin.
Hotel Trakoščan je za območje ptujske občine ena izmed bližjih turističnih točk. ki ni zanimiva samo zaradi gradu in njegovih zgodovinskih dragocenosti (19. stoletje), temveč tudi zaradi družabnost.:, ki jo je spo-
sobno pripraviti in jo pripravi svojim gostom sedanje vodstvo hotela. V sobotnih popoldnevih in večerih in v nedeljah se zbirajo v hotelu gostje iz raznih krajev Hrvatske, Slovenije in sosedne Avstrije, ki jih razvedri zabavna glasiba in splošno veselo razpoloženje.
Za vodstvo in osebje hotela Trakoščan so gostje z območja ptujske občine kot sosedne občine vedno dobrodošli, zato se posebej priporočata našemu tisku in radiu, da bi večkrat opozorila javnost tudi na lepote in zanimivosti te turistične točke, kjer bodo vedno ljubeznivo sprejeti.
V T
Od 18. do 26.10.1964 bo turistični teden s prireditvami za 10 letnico
Turističnega društva

ifiuuv u uikOilCc I_c6rvl> ^ Ca
Potrošniki in pokvarjena živila
Večkrat se zgodi, da so v prometu nekakovostna živila, katerim je rok trajanja že potekel, ali pa živila v prometu ne ustrezajo določilom pravilnika o kakovosti živil.
Da bi v bodoče preprečili prodajo živil in pijač, ki ne ustrezajo obstoječim sanitarnim predpisom, je nujno, da sami potrošniki take primere signalizirajo pristojni občinski inšpekciji Samo s pravočasnim obveščanjem sanitarnega inšpektorja o prodaji pokvarjenih živil Je moč preprečiti nadaljnje racspečava-nje. S tem bo doseženo mnogo, saj bo sanitarni inšpektor izločil iz prodaje še neprodana pokvarjena živila in s tem preprečil nadaljnje zastrupitve potrošnikov.
Tudi na ormoškem območju so od časa do časa zabeležene zastrupitve s hrano, kar se dogaja največkrat zaradi nedo-voljne poučenosti prebivalstva, zato ni moč ugotoviti vzroka zastrupitve, krivci in taki neres-neži pa se na tak način izognejo vsem odgovornostim Vsekakor je mogoče s sodobnimi raziskavami točno ugotoviti vzrok zastrupitve, vendar so za to potrebni ostanki hrane ali pijače.
Najbolj pogoste zastrupitve so zastrupitve z mesom in mesnimi irzdelki (klobase, konzerve itd.) Včasih so tudi zastrupitve s svežim mesom, ko navadno zboli skupina ljudi, kot je bila zadnja zastrupitev s pO-%kvsrjeno teletino na Desnjaku pri Ljutomeru. Lahko pa je vzrok zastrupitve katero drugo živilo, vendar je to bolj poredko
O zastrupitvi s hrano bi lahiko ! veliko pisali, vendar je namen ' tega članka seznaniti potrošnike t nanotki, kaj je treba najprej pariti v primeru zastrupitve in koga vse je treba o tem takoj obvestiti. Talko lahko potrošniki sam,i vplivajo na nekatere posamezne površne gostince in trgovce, da pokvarjena živila in Pijače pravočasno umaknejo iz prometa. Nujno je večje sodelovanje med potrošniki in sanitarno inšpekcijo. Napačno bi bttO, (Se bi zaradi prijateljstva Pri sorodstva utajili take in podobne primere, saj tokrat gre za zdravje našega delovnega človeka.
Prvi znaki zastrupitve s hrano se pojavijo v kratkBm po za-užitju, pri večjih zastrupitvah pa tsikoj po užitju pokvarjene hrane. Znaki zastrupitve so: omedlevica, krči v trebuhu, bruhanje in včasih celo drisfca. Pri vsaki zastrupitvi je treba takoj stopiti k zdravniku, če to ni mogoče zaradi prevelikih bolečin, ali zaradi precejšnje oddaljenosti od zdravnika in če so znaki zastrupitve očitni, je treba bolnika v najkrajšem času spraviti v bolnišnico. Samo s hitro zdravniško intervencijo je moč bolnika ozdraviti. Dokler pa zastrupljenec še ni pod nadzorstvom zdravnika, mu je priporočljivo dajati mleko in ga pripraviti na bruhanje. Ostanke hrane, s katero se je družinski član zastrupil, ne smemo uničevati, ampak jo je treba v najkrajšem času dostaviti občinskemu sanitarnemu inšpektorju. V primeru, da ni več ostankov pokvarjene hrane, je treba ohraniti izbruhano maso, ki je ■ potrebna zaradi laboratorijskih { preiskav,	t
Program radia Ptuj
NEDELJA, 11. 10. 1964
Od 8.00 do 10.00 čestitke poslušalcev, od 10.00 do 10.30 prenos sporeda RTV Ljubljana, od 10.30 do 10.45 'kratka domača poročila, od 10.45 do 11.00 reklame in obvestila, od 11.00 do 11.15 ra«prave o krajevnih skupnostih, od 11.15 do 11.25 partizanski koledar za mesec oktober, od 11.25 do 11.38 s poti po Bolgariji, od 11.38 do 11.45 kmetijska oddaja, od 11.45 do 12.00 tribuna poslušalcev, od 12.00 do ... čestitke poslušalcev.
TOREK, 13. 10. 1964
Od 15.15 do 15.25 kraiika domača poročila, od 15.25 do 15.45 šport in glasba iz diskoteke, od 16.00 reklame in obvestila.
ČETRTEK, 15. 10.1964
Od 8.00 do 9.00 mladinska, oddaja, od 15.lft doT5.25 kratka domača poročila, od 15.25 do 15.50
mladinska oddaja, od 15.50 do 16.00 reklamein obvestila.
Zastrupljeni bolnik mora čimprej v bolnišnico, slccr ima lahko vsako zavlačevanje aH ostajanje doma težke zdravstvene posledice, kar gre zaradi daljšega zdravljenja v škodo skupnosti in bolnika.
Potrošniki, ki v kakšnem živilu najdejo razne primesi ali odpadke, kot n. pr. v kruhu, v moki, v pecivu ali v katerem drugem živilu, naj prinesejo tako živilo sanitarnemu inšpektorju.
Kolikor živilo na zunaj ne ustreza ali mu je rok trajanja potekel, so potrošniki upravičeni tako živilo aH pijačo prodajalcu vrniti ln zahtevati zdravo prehram-bno blago. V primeru, da nimajo v trgovini ustreznega živila, lahko zahtevajo denar nazaj. V primeru nesporazuma se lahko obrnejo na sanitarne ali pa tržne inšpekcije.
Potrošniki, poslužujte se danih pravic, skrbite za svoje zdravje in za zdravje naraščaja. Ne dopu-
ščajte, da bi zaradi površnega trgovca aH gostinca trpelo zdravje delovnega človeka. Skupnost daje
ogromna sredstva za zdravje del. človeka, zet.o je treba sredstva smotrno izkoriščati in posvetiti še več skrbi preventivnemu zdravljenju. To pa Je lahko uspešno poleg drugega tudi s sodelovanjem potrošnikov s sanitarnim inšpektorjem.
Pred kratkim je izšel pravilnik o zdravstvenem nadzoru nad pred-njeti splošne rabe. Sem spadajo: posoda in pribor za živila, embalaža za pakiranje živil, igrače, kozmetična sredstva, sredstva za pranje in čiščenje, tobačni izdelki, sredstva za dezinfekcijo, sveče, vžigalice, petrolej, bencin, maske ln tapete.
To je zopet korak naprej V zaščiti zdravja delovnih ljudi.
Sanitarni Inšpektor Vilijan Kovač, Ofmtiž
Kmetijski kombinat je začel s trgatvijo
Izučevanje vajencev na nov način
Zgleden primer v TAP
Strokovno izučevanje Vajencev je v gospodarskih organizacijah v ptujski občini v glavnem na skrbi vajenske šole in mojstrov v raznih obratih. Uspehi so dokaj različni glede na sodobno in sistematično izučevanje na eni strani in na nekdanje 3-letno šolanje in praktično uvajanje v stroko pri mojstrih na drugi strani. O obeh načinih je bilo mnogo razprav in doseženih mnogo novih izkušenj ter je končno dosežen tudi na tem področju korak dalje.
Tovarna avtoopreme v Ptuju je začela s 1. oktobrom 1964 z novim načinom izučevanja svojih 15 na novo sprejetih vajencev - orodjarjev. Po njihovem naj ne bi bili vajenci v prvih dveh letih odvisni pri praktičnem izučevanju od raenih mojstrov in pomočnikov na njihovem delovnem mestu, temveč od mojstra - inštruktorja v vajenski delavnici v sestavu izo-
braževalnega centra podjetja, ki jih uči po programu Zavoda za strokovno izobraževanje v Ljubljani. Poleg tega se učijo po programu vajenske šole, ki jo redno obiskujejo. Šele v 3. letu učne dobe se bodo izpopolnjevali v orodjarni pri mojstrih in pomočnikih na delovnih mestih.
V ta namen je ustanovila
TAP Ptuj izobraževalni center, za katerega so sedaj po izselitvi obratov na Bregu na razpolago primerni prostori za izvajanje celotnega programa izobraževalnega centra. Ta Je prevzel tudi enodnevne uvajalne seminarje za novosprejete člane kolektiva ter instruiranje novo-sprejetih na delovnih mestih, nadalje razne seminarje za člane organov upravljanja in funkcionarje političnih organizacij«. Za predavanja imajo svoje ljudi, po potrebi pa pokličejo tudi druge predavatelje. V šfcrokov-
VfceraJ, v četrtek 8. tm>, je začel Kmetijski kombinat Ptuj s trgatvijo v svojih vinogradih v Podlehniku in Zavrču, v Slovenskih goricah, na Mestnem vrhu in v Podgorcih pa 11. tm. Trgatev bo končana do konca oktobra, če bo ugodno vreme, sicer pa se bo zavlekla v prve dni novembra. Najprej bodo obrali sorte: muškatni silvanec, traminec, beli burgundec in renski rizling, nazadnje pa še šipon in laški rizling. Ranino so začeli trgati že 2. ID. ti.
Za trgatev imajo tudi letos premalo lastnih ljudi, zate si bodo pomagali z učenci iz šol v bližini vinogradov in z dijaki iz Kmetijske šole Turnišče. Posodo, stiskalnice, kadi, brnite in ostalo so pravočasno pripravili, aa*bo trgatev brez ovir in težav Čim prej gotova. VkletMi bodo lahko okrog 200 vagonov mošta iz svojih vinogradov in lz nakupa od kmetiskih zadrug ter od zasebnikov. Nekaj ton namiznega grozdja iz obrata Mestni vrh so dali na trg Za potrošnike, ker je letos' prvič obrodil nov vinograd z namiznim grozdjem na Mestnem vrhu. V splošnem bo letošnja trgatev zadovoljiva predvsem glede kvalitete mošta, iz katerega bodo aromatična vina. Krstna trgatev bo letos v novih terasnih vinogradih v Go-ričaku in v Vareji, kjer je nova trta sorte muškat letos prvič obrodila in bo dala vsaj 20 hI mošta na hektar.
Glede samih stiskalnic pri letošnji trgatvi ni posebnih sprememb. Največ grozdja bodo letos stisnili v centralnih hidravličnih stiskalnicah v Podlehniku, kamor bodo dovažali grozd-
kovju in v Vereji. Delo na terasah lahko opravljajo s stroji, za obdelavo vrstnih vinogradov pa je že premalo ljudi. Delo s škarpirnima deskama na buldožerju se povsod dobro obnese, zato tudi pridejo v bodoče v Halozah in v Slovenskih goricah
v poštev le terasni vinogradi.
Po trgatvi bodo vinogradniški predeli zopet tihi vse do spo-mladnih del, v kleteh pa bo odslej več časa kloktal mošt in marsikoga bo potem zopet razgrelo novo okusno vino.
V. J.
Mladina želi napredno
socialistično vas
Mladi kmečki fantje in dekleta zelo mnogo razmišljajo, kako bi s svojim delom na polju, v vinogradih pridelali lažje in čimveč, da bi živeli lepše in boljše, kot pa so živeli njihovi predniki. Mladi rod se zaveda, da danes ni mogoče obdelovati zemlje in gospodariti na kmetiji tako, kot so delali in gospodarili njihovi očetje, dedje in pradedje. Mlade generacije želijo na vasi novo življenje, življenje, ki je po svoji vsebini bogatejše, lepše, kultur-nejše, želijo, da bi bila njihova vas napredna socialistična vas. Zavedajo se, da tega ni mogoče doseči, če bo vsak posamezni kmet trmasto vztrajal pri samostojnem obdelovanju zemlje in odklanjal sodelovanje in pomoč skupnosti prek kmetijske zadruge. Žulji in znoj marsikdaj ne obrodijo uspehov, v skupnem delu in v dobro organiziranem obdelovanju zemlje s stroji, s katerimi razpolaga kmetijska zadruga in -S pomočjo njenih strokovnjakov pa se lahko doseže zelo mnogo. Mladina se zaveda, da je napredek v kmetijstvu možen le s socialističnimi oblikami gospodarjenja in sodelovanja. Kmetijske zadruge vse bolj in bolj postajajo središče, v kate-
...... ... .	rem se zbirajo napredni kmetje.
je iz bližnjih vinogradov. Na Seveda bi bilo potrebno te orga
ostalih obratih si še pomagajo e starimi prešami. Tako bo pri trgatvah vse dotlej, ko bo v Ptuju velika stiskalnica za grozdje, ki bo sama opravila delo vseh se-
obratih. Te zahtevajo precej delovnih moči, ravno teh pa manjka.
Kmetijski kombinat Ptuj ima iz leta v leto več terasnih vinogradov. V Gorci, v Majskem vrhu in na Velikem vrhu bo nad
nizlrati tako, da bi se še bolj
da je njegov napredek, njegova sreča, njegovo lepše in srečnejše življenje le v skupnem delu, daj razpoložljivih stiskalnic po sodelovanu in pomoči, ki mu jo
Približale kmečkemu človeku, da_____,.............._______
bi na konkretnih uspehih spoznal, j bi "pridelovali' eno samo kulturo.
Franc Bezjak iz Gajevec: »Živim v vasi Gajevci, ki leži med rekama Dravo in Pesnico. Tod so široka polja, na katerih kmetje trdo garajo od zore do mraka. Naša vas je povezana s Kmetijsko zadrugo Ptujsko polje, ki pomaga, da si na vasi urejamo lepše in naprednejše življenje.
Zadruga daje na razpolago raznovrstne stroje za obdelovanje zemlje. Vendar še vsi vaščani ne zaupajo zadrugi, zato jo tudi marsikdaj hudo prekolnejo, ker še niso na taki stopnji, da bi pravilno razumeli cilje socialističnega kmetijstva. Z zadrugo sklepamo raznovrstne pogodbe. Rezultati sodelovanja z zadrugo pa marsikomu odprejo oči, da vidi, da sodelovanje z zadrugo pomeni za kmeta korist, to ie boljše življenje. Nekateri hočejo sodelovati z zadrugo in prav to je napačno, kajti danes posameznik ne pomeni mnogo. V naši vasi je že precej mladih kmetov, ki so obiskovali dvoletno kmetijsko šolo v Turniščah pH Ptuju in na Rakičanu, ki so danes zelo dobri in napredni gospodarji. Tudi v Gorišnici je bila triletna večerna kmetijska šola, v kateri so si mladi kmetovalci pridobili zelo mnogo znanja.
Socialistično vas si zamišljam tako, da bi vaščani obdelovali svojo zemljo v enem velikem, skupnem kompleksu, na katerem
nudi njegova zadruga
O življenju na vasi smo razpravljali s številnimi mladimi ljudmi iz raznih koncev naše občine in v razgovorih ugotovili, da mladina stremi za napredkom svojih vasi, da mladi ljudje predlagajo, da je potrebno zadruge
70 ha novih terasnih vinogradov, i že Približati kmetu, da je po-nad 90 ha jih je že v Gorišaku, treb"° ve? strojev za obdelavo
V novembru seminarji za predsednike DS in UO
Na ptujskem grajskem hribu muzej tudi na pr ostem
Slaba letina krompirja
Kmetovalci v Slovenskih goricah so močno zaskrbljeni, ker je letos izredno slabo obrodil krompir. To je velika škoda, ker je krompir v teh kra jih zraven pšenice in koruze glavna poljedelska kultura. Na slaib pridelek je po vsej verjetnosti vplivalo deževje v času cvetenja, zatem pa poznejše okužbe rastline od plesni in drugo. Tako bodo letos mnogi kmetovalci morali krompir kupiti, če bodo hoteli z njim krmiti prašiče, pa tudi zase ga imajo premalo.
BJ
Požar uničil poslopje
V ponedeljek, 21. septembra, je sredi dneva izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmetovalca Srol Antona v Bodi-slavcih pod Gomilo, oziroma pri Bučkovcih v Slov. goricah. Pri tem je med skoraj dvodnevnim divjanjem ognja zgorelo celotno gospodarsko poslopje z več tonami sena ter druge živinske krme in nekaj žitaric. Prav teko je zgorela ena, precej poškodovana pa je druga svinja, le s težavo pa so rešili ostalo živino ter nekaj nujnejšega inventarja. Skoda znaša okrog dva milijona, medtem ko gospodar ni imel nič zavarovanega. Ogenj je bil podtaknjen ln so storilca že prijeli. Sumijo na maščevanje, vendar se zadeva raziskuje, ker je storilec poslan na psihiatrični oddelek ljubljanske klinike.
B. J.
no in ostalo izpopolnjevanje bodo sprejemali tudi vajence in delavce iz drugih kolektivov sorodne stroke, ki jim bo ustrezal način dela izobraževalnega centra TAP in ki sami nimajo možnosti za sistematično izučevanje vajencev ter strokovnih in političnih delavcev.
Da bi prilagodili delo izobraževalnega centra čim bolj sodobnim zahtevam in potrebam, je Sklenil delavski svet TAP priznati izobraževalnemu centru status zavoda s samostojnim financiranjem 2 dohodki za storjene usluge in izdatki za predavatelje, opremo, učila in vzdrževanje prostorov.
Razveseljivo je to, da se TAP v svojem prizadevanju za strokovno sposoben in vsestransko primerno razgledan mlajši kader ni omejila le na lastne potrebe. temveč misli tudi na ostale kolektive v občini. Tem je pripravljena pomagati, poleg tega pa v Ptuju ustvariti samostojen zavod, za sedaj še izven okvira delavske univerze, ki bo pomagal vajencem in odraslim, da bodo v redni šoli in na delovnem mestu rasli v resen kader, ki ne želi doseči samo spričeval o šolanju, temveč dragoceno strokovno znanje, ki je predpogoj za kvalitetno proizvodnjo.
VJ
Oglašujte v Tedniku
Občinski sindikalni svet in sektor za družbeno izobraževanje pri Delavski univerzi v Ptuju sta se s skupnimi močmi lotila političnih, organizacijskih in tehničnih priprav za seminarje predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov, ki se bodo zvrstili v novembru in decembru t. 1. v Ptuju.
Delavska univerza ustanavlja aktiv predavateljev za družbeno izobraževanje v delovnih kolektivih, ki bo prevzel stalno nalogo: družbeno izobraževanje upravljavcev. Po seminarju za predssdnike bodo seminarji za člane delavskih svetov, ki pa bodo v delovnih kolektivih, da se končno odpre možnost, da se v načrtno in organizirano obliko družbenega izobraževanja vključi čim širši krog članov delovnih kolektivov.
Ob pripravah na seminarje je poseben poudarek na kvaliteti. Sklenili so, da bodo seminarji v petih skupinah. Prvo skupino bodo sestavljali predsedniki DS in UO iz industrije, gradbeništva, prometa in zvez. Drugo iz obrti, gostinstva in trgovine, tretjo iz kmetijstva in živilske industrije, četrto iz zdravstva, sodstva, bank in uprave, peto pa iz šolstva. S tem želijo doseči., da bodo predavanja in razprave v posamezni skupini čim bolj povezane z najbolj aktualnimi problemi, g katerimi se dnevno srečujejo delavski sveti-in upravni odbori.
Predavatelji so se že lotili zbiranja gradiva za svoja predavanja. Okvirni program predvideva, da bodo na seminarjih obravnavah naslednje teme: ekonomika in organizacija poslovanja delovne organizacije ter vplivi na uspeh poslovanja; formiranje in delitev celotnega, čistega in osebnega dohodka; samoupravljanje v delovni organizaciji; delovni odno-
Da bi dosegli napredno kmetijstvo, moramo na naša polja pripeljati še več strojev, ki bodo kmečkemu človeku omogočili lepše žlvljefije, žftianj žuliavttoi rokami in z večjo količino pridelkov.« ' "
Jože Novak ii Juršinec: »Ob
Pesniški dolini se razprostirajo griči Slovenskih goric. Tu leži prelep grič Dragovlč po Imenu, na katerem živijo kmetje, ki se večinoma ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom, ostali pa so delavci, ki vsakodnevno odhajajo na delo v Ptuj.
Kmetje v naši vasi so v zadnjih petih letih napravili velik korak naprej v svojem gospodarstvu. Tudi mladina ie postala zelo aktivna in je postala temelj, ki zagotavlja hitrejšo pot h napredku in lepšemu življenju. Tu in tam še srečamo mladinca, ki je slabo pismen, ki ima premalo znanja, vemo pa, da brez znanja tudi na vasi ne moremo napredovati. Toda tudi na tem področju napredujemo. Mladinski aktiv v Juršincih organizira razne večerne tečaje, da mladi ljudje pridobivajo tisto znanje, ki ga potrebujejo. Verjamite, kmečki človek potrebuje za umno gospodarjenje zelo mnogo znanja, k temu pa lahko veliko prispeva mladinska organizacija.
Za nadaljnji razvoj in napredek vasi bi bilo potrebno več kulturnega življenja, več filmskih predstav. Iger, kulturnih in športnih prireditev, več razvedrila.
Za razvoj kmetijstva v vasi je potrebno se več sodelovanja s
si in higiensko tehnična varnost; naloge «n problemi socialno-ka-drovske službe v delovni organizaciji; komuna in delovna organizacija; vsebina in sfetem dela družbeno -pol iti č n i h organizacij. Zraven tega pa bodo za posamezne skupine dodatne teme, kar posebej velja za družbene službe in storitvene dejavnosti.
Cilj seminarjev je usposobiti predsednike delavskih svetov in
upravnih odborov za uspešno,,- ... , , _ , . , , , opravljanjenalog in dolžnosti, ki l^^e^^trok— nT jim jih nalaga funkcija, hkrati pa svetii s strojl za boljšo obdelavo naj bi bili seminarji dogovor za zemlje Itd.« vsebino dela organov samou-j Feliks Majcen „ Muretineo: pravljanja, ki naj bi se predvsem tZa razvoj socialistiehega kmetij-odrazala v večji učinkovitosti, | stva je predvsem potrebno, da doslednosti, aktivnosti in v višji se kmetje z razumevanjem zdru-kvaliteti.
Vodstvo seminarjev pričakuje, da bodo šli skozi seminar vsi predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov. Seveda je to predvsem odvisrto od njihove zavesti in od pogojev, ki jih imajo v delovni organizaciji. Tu in tam
žijo v tesnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. Obdelava zemlje s stroji daje večje uspehe, človek se manj muči s tem delom. Na vaseh bi bilo potrebno ustanoviti klube, v katerih bi se zbirali vaščani, našli kotiček za razvedrilo, za razgovore s kmetijskimi strokovnjaki a obdelavi
bo zopet nerazumevanje vodil-	,?a ^L^™
_____ ,_____,_. . . . dili kmečkemu človeku čimveč
nega kadra, drugod se bodo izgo- kuiturnega življenja. Na vaseh varjah, da nimajo sredstev za bi bilo potrebno organizirati, mla-
Izobraževanje upravljavcev ipd.,...... " " ' —■
kot je to pokazala praksa pri seminarjih predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic, saj se je seminarjev udeležila le dobra tretjina vabljenih sindikalnih delavcev, ostali pa se glede na nerazumevanje v kolektivih niso mogli udeležiti. Brez dvoma bodo tudi tokrat ovire in nerazumevanja ter vse vrste izgovorov, vendar so na Občinskem sindikalnem svetu in pri Delavski univerzi prepričani, da bo odziv na seminarjih zelo dober. Udeležba na seminarju bo predvsem ogledalo posamezne delovne organizacije, kako gleda na samoupravljanje in družbeno izobraževanje delavcev.
FB
dinske aktive, v katerih bi mlad človek našel svoje mesto, ki naj bi mu zagotovilo pot k spoznavanju življenja, pot k večjemu znanju in kulturnejšemu življenju. Tudi dobro organizirani plesi bi mladino pritegnili.«
Tako in podobno so mladi ljudje priovedovali o svojih vaseh, o življenju, o problemih in težavah, s katerimi se srečuje naša generacija mladih ljudi. Vsem pa je skupno ena misel in en cilj, da hočejo s svojim delom in prizadevanjem zgraditi napredno socialistično vas, k temu pa jim lahko največ pripomore mladinska organizacija, ki »naj mlade ljudi na vasi dobro organizira in poskrbi za vsestransko Izobraževanje kmečke mladine, ki je željna znanja in napredka.
F. B.
KIDRIČEVO
V preteklem tednu se je po daljšem letnem premoru ponovno sestal KO SZDL Kidričevo ter razpravljal o aktualnih problemih, predvsem glede predvolilnih priprav in o kadrovski politiki političnih in predstavniških organov. Pri tej točki je razpravljal največ o gradivu šestega pleniu-mtu Zveznega odbora socialistične zveze. Dosledno se bo namireč treba diržati v bodoče pravila, da naj kandidate izbirajo občani sami v neomejenem številu, ne pa da te določajo d ružbemo-poli tičn e organizacije. To načelo izvira naimreč iz naše potrebe, da razvoj družbenih odnosov zavarujemo pred tem, da bi obšli samoupravne pravice občanov ter mo-ncpoliiziralli funkcije :n samovoljo, saj je dejansko to načelo po svojem bistvu protibirokratskc. Prav tako je odbor soglašal z že prej objavljenimi tezami, da je nujno potrebno omejiti naraščanje števila profesionalcev v politiki in da mora vsaka družbeno-politič-na organizacija jasno določiti, na katerih mestih so nujno potrebni profesionalni kadri. Ob koncu so se dogovorili o nalogah pred volitvami ter sklenili, da se priporočila šestega plenuma ŠZDLJ dosledno izvedejo v življenje.
Sestanki osnovnih organizacij ZK
V preteklih dneh so imele osnovne organizacije ZK sestanke, na katerih je članstvo obravnavalo predvsem predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. S tem se je v glavnem pravzaprav šele pričela prava predkongresna dejavnost, ki h; se morala pričeti že mnogo prej. Razprave so v glavnem potekale o vprašanju teh sprememb in dopolnitev v statutu ZK.T in v splošnem vidijo komunisti delovnega kolektiva TGA v predlogu široko podlago, ki bo ma eni strani res podpirala ustvarjalno delovanje komunistov v novih razmerah, na drugi strani pa tudi zahtevala od vsakega več odgovornosti. Večja notranja demokratizacija organizacije bo ob tem zahte"ala tudi veliko več teoretičnega znanja ter sposobnosti za presojo pojavlja-jočiih se problemov in za reagiranje nanje. V eni izmed osnovnih organizacij so obravnavali tudi vprašanje obveščanja javnosti v časopisju o raznih problemih podjetja. Nekateri člani so bili mnenja, da ni prav, da se o vseh notranjih problemih piše v časopisju in da o tem ni potrebno vedeti drugim občanom in ostalim. Toda nedvomno je takšno mnenje popolnoma ti sleherni naš državljan, kil pri'
Pomanjkljiva kolesarnica
S 1. oktobrom je pričela služiti svojemu namenu novozgrajena kolesarnica v TGA. Tako je končno enkrat tudli cdipadlo kopičenje dvokoles v vseh oddelkih in obratih tovarne in prevozi z njimi po halah. S tem ie končno ta problem rešen. Toda vse bi bilo v rediu, če bi ta kolesarnica, ki je kolektiv stala lepe milijone, bila tudi zgrajena m urejena tako, kot je treba. Prvič so vdolbine v tleh ponekod napravljene ne tako, da kolo ne gre vanje, in je vprašanje, kako bo s tem, ko bo dež in sneg in bodo te luknje zamašene oz. zamrznjene. Govori se sicer, da bo to do zime že urejeno — kar je seveda nujno irt prav. Problem je tudi prostor, oredivsem dopoldne in popoldne ko je koles toliko, da jih ni kam dati. Ce smo ugotovili, da je stala kolesarnica nekaj milijonov in da je lepo urejena, moraimo še poudariti, da je premajhna in nekam čudno zgrajena. Tako kolesarnico imamo ini je tudi nimamo.
Dopisniki za »Aluminij«
Pred mesecem je minilo leto, odlkar iajdaja delovni kolektiv TGA svofje glasilo -.ALUMINIJ«. Kako potrebno je bilo to glasilo za člane delovnega kolektiva, ki tako najbolj podrobno izvedo za
Uspešno AMD Kidričevo
O velikih uspehih, ki j:h že nekaj časa dosega avto-moto društvo Kidričevo, smo naše bralce že seznanili. Svojim uspehom, ki jih ni malo, so v zadnjem času dodali še dva pomembna, ki sta lahko društvu res v ponos. Tako sta se dva člana adeležila tudi IX. jadranskega rallyja, kjer sta v veliki in močni konkurenci zasedla v generalnem plasmaju res lepo 13. mesto. Ta uspeh pa je toliko večji, ker sta to dosegla s serijskim avtomobilom, ki je že prevozil nad 35.000 k-n šolskih voženj. Prav tako lep uspeh pa je dosegel član AMD Kidričevo na tekmovanju »Skozi labirint Ptuja«, ko je dosegel lt mesto v kategoriji osebnih avtomobilov. Tudi v bodoče želimo AMD Kidričevo obilo uspehov!
-O. C.-
še o vzajemni samopomoči
V tovarni glinice in aluminija obstoja pri tovarniškem sindikalnem odboru blagajna vzajemne pomoči, ki je bila ustanovljena že leta 1952, z željo po organiziranem kolektivnem varčevanju in pomoči članom sindikata^ Kolektiv TGA je bil nedvomno prvi v Sloveniji, ki je organiziral takšno obliko pomoči. Tako so člani kolektiva
Po tednu gluhih
razna dogajanja v kolektivu, kot	obvarovani pred izposojanjem ■tudi o delu raznih društev in	J,rnn„rja Prj ljudeh, ki imajo iz-ustanov v naselju, kaže veliko	koriscevalske namene, saj zahte-zanimanjezadnji.bržko izide. Naj-	vajo ob vrnitvi visoke obresti, večji problem, ki tare uredniški	Blagajna namreč daje brezob-odlbor je, da ne dobiva dovolj pri-	restno posojilo, ki ga je treba spevkov neposrednih proizvajal-	vrniti najpozneje v šestih mečev. Prav ti, ki najbolj poznajo	secih. Največji izposojevalni probleme v proizvodnji, bi morali	znesek je za sedaj 20.000 dinar-mnoigo več pisati in s tem prispe-	jev; ta znesek bi se lahko po-vati da bi bilo glasilo že bolj	fe b; se v filallstvo BVp kvalitetno. Vsekakor ni soglasja	vy- K|„ x, v tem, ko nekateri člani kolekti-	/.V1 ' ° ^I^ siev.lo rlanov va zahtevano, naj izhaia časopis	delnega kolektiva. Veliko Jih vsakih 14 dni, pa ne sodelujejo s	namreč noee razumeti pomena svojimi prispevki, čeprav so bili	]? vrpdriosti blagajne in veže večkrat k temu povabljeni.	do 7a nJo samo takrat, ko se Tako leži večji del bremena na	znajdejo v stiski. Član BVP lah-tovariših, ki že sodelujejo od vse-	ko postane vsak član delovnega ga začetka in se trudijo, da bi bil	kolektiva, ki vplača enkratni list čimbolj kvaliteten. Toda alii	osnovni znesek 100 din. pozneje ne izgublja tak časopis na za-	pa vsak mesec odrine prosto-ndmivosti, če so pisci vedno isti?	voljni delež. Vloženi delež lah-Vsekakor bi tudi sindikalne po-	ko član dvigne kadar hoče: po-^^"J-fele med člani	sofila qp j7rlf,jaio vsak četr-
akcijo, da bi bolj sodeiovali pri i„i, ;~„i_x;i.,__1 j
pisanju v svoje glasilo. Uredniški	te\ pf> "Pl^inem dnevu.
_ . . , , ,	/'B sedaj ie včlanjenih le po-
m ?Pzfe-	lovi ca zaposlenih, vendar bi bi-
ven, ne bo dolgo kos svoji odgo-	i„____, ■ , ...
vorni nalogi, če mu rri tem ne	<™ bi plemeniti namen
bodo pomagali tudi ostali člani	nižine dojeli tudi ostali m bi
kolektiva. Le dovolj kvalitetnih	7 vključitvijo v to akcijo pri-
Kot vsako leto, je bil tudi letos zadnji teden v septembru posvečen gluhim. V tem tednu gluhih naj bi se povečala aktivnost dela za gluhe in informirala širša javnost o delu gluhih in za gluhe. Proslava pa naj bi se povezala z 20. obletnico obstoja Zveze gluhih.
V Ptuju nimamo možnosti organizirati večjih proslav, ker je to združeno z velikimi izdatki in ker so gluhi člani zveze raztreseni po vsej občini.
Gluhih, gluhonemih in naglušnih je v Ptuju in Ormožu 158, v Evropi 8,500.000, v Afriki 3,000.000, v Aziji 18.225.000, v Severni Ameriki pa 5,100.000. Skupno številu na sluhu defekt-nih je torej približno 34 milijonov. Trdijo, da te številke niso realne in. da so v resnici še mnogo večje.
Te številke pa dokazujejo, da se je treba resno spoprijeti s problematiko gluhih. Vsi ti ljudje so bili zaradi svoje defekt-nosti zaznamovani in obsojeni na zapostavljanje in bedno življenje. Zato so prav Vse dežele posvetile delu z gluhimi vso pozornost. Ustanavljale so se šole za invalide sluha in pristopilo se je k rehabilitaciji. V stari Jugoslavnji se tem problemom ni posvečalo mnogo paž-nje. Bila je ustanovljena šola v Ljubljani, vendar so šolo lahko obiskovali le otroci premožnih staršev. Vsi ostali otroci pa so ostajali doma, kjer so jih izkoriščali kot pastirje in nekvalificirane delavce. Posledice tega se še danes čutijo, ker mora
družba dajati socialne podpore, ker se jih ni usposobilo za samostojno preživljanje. Čeprav so nekateri še končali šolo, niso imeli možnosti, da bi se priučili kakega poklica. In njihova usoda se ni mnogo ločila od onih, ki šole niso obiskovali.
Zahvaljujoč narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji se je stanje tudi na tem področju zelo izboljšalo. Vsi gluhi, gluhonemi otroci morajo po zakonu obiskovati šolo. Ni več zaprek, razen izjemnih primerov. Vsak gluh in gluhonem lahko obiskuje šolo in postane polnovreden član človeške družbe, se samostojno odloča in preživlja. Vrsta poklicev je iz leta v leto večja. Gluhi so zaposleni povsod. Na svojih delovnih mestih so se dobro uveljavili in dokazali, da marsikje prekašajo svoje polnočutne in zdrave tovariše, ker so mnogo bolj koncentrirani pri delu in jih razni ropoti ne motijo in ne odvračajo njihove pozornosti na druge stvari.
Vendar pa so šole za gluhe zlasti v Sloveniji še vedno premajhne in prenatrpane. Posledica tega je, da ne morejo sprejeti vse gluhe in šoloobvezne mladine, ki čaka na duševno in govorno rehabilitacijo. Kljub temu pa se z uspehom rehabilitira tudi take, ki niso obiskovali šol, s tem, da se jim pomaga priučiti se raznih poklicev, s čimer se jim omogoči preživljanje.
Organizacije gluhih po vsej državi se trudijo ob krepki po-
moči oblastnih forumov odstranjevati te probleme. Dosedanji uspehi so lepi, vendar nas čaka še ogromno nalog. Doslej je storjeno razmeroma malo, izkopali smo šele temelje ogromni stavbi, ki jo ža gluhe moramo zgraditi. Veliko je še število gluhih, ki:
1.	ne zahtevajo podpore, temveč pomoč pri šolanju in usposabljanju v poklicu, do česar imajo pravico kot vsi ostali državljani,
2.	zahtevajo rehabilitacijo in pri-učitev vpoklicu, če je niso pridobili s šolanjem. Izkušnje so doslej pokazale,
da se šolanje in rehabilitacija gluhih uspešno odvijata le v državah, kjer državni organi posvečujejo gluhim vso skrb, kjer so gluhi organizirani v svojih zvezah in kjer te zveze delajo skurpno s skrbstvenimi organi za zaščito in rehabilitacijo gluhih.
Zato se tudi gluhi z območja občin Ptuj in Ormož še v nadalje priporočajo vsem za razumevanje, pomoč in naklonjenost.
Osnovna organizacija ZGJ za občini Ptuj in Ormož
Slovo od
Ludvika Kranjca
j%t<% zapisek
^rešeno ka1° Prispevkov iz vseh področij našega PO^ogli. da hi se zneski posojil San ici ^ ! življenja v tovarni kot tudi izven 1an,ko povečali. Človek ne more
__, . , , . .,'	nje bo lahko edina pot do izipol- vedeti, kdaj in kakn mu bo lah-
STE	^-k t nltve že"e' da « »ALUMINIJ« ko takšna pomoč dobrodošla.
Mtfia^^1^^ 1	MF-
industrije, mora vedeti 7 a vse uspehe pa tudi za vse težave in probleme. Zakaj bi stanje prikazovali drugačno kot je? To morajo poznati predvsem še člani ZKJ.
Slabo sodelovanje pri kategorizaciji
Sveti proizvajalcev delovnih enot TGA so na minulih svojih rednih sejah razpravljali o orga-
ShemJLh delov-	Gradbeno podjetje »Gradnje«
nih enot m o grupaciji oziroma	. „.
kategorizaciji delovnih mest gle-	f opravilo od 1949 leta
de na delovne oogoje. Obe točki	Kot "»rajno remontno podjetje,
sta bili predmet precej živahnih	razna gradbena in remontna de-
raizprav, saj so nekateri smatrali,	'a in je istočasno prebrodilo
da s številom ljudi, ki jih pred-	razne težave razvoja gradbeni-
viideva shema, ne bo moč uspešno	štva v naši občini in drugod,
opravljati proizvodnih nalog, po	Menjavalo se je vodstvo in tu-
^i™!1 paJe V£e Pre,več	di delavci, mehanizacije pa je
prevladoval osebni interes do ka-	... . , £
tegorizacije delovnih mest n, so	b,,° lt,ak,ve,lno Pre™a!°- SedaJ
posamezniki videli le svoie de-	se Je kader ze ustalil in se lo-
lovn-o mesto. Čeprav so sheme in	teva del> ki 3'h je sposoben
kategorizacije delovnih mest bile	opraviti. Gradbenih delavcev
sprejete, je spet bilo opaziti, da	vedno bolj primanjkuje. Prvot-
posamezni članii ne razumejo ali	no remontno podjetje je prera-
pa nočejo razumeti, da se le z	si„ v gradbeno podjetje, ki gra-
boljšo organizacijo dela M manj	di sedaj razne gospodarske in
večje stanovanjske objekte,
Razmah gradenj zahteva napredek gradbeništva
delovne sile lahko pride do večjih osebnih dohodkov. Nadalje pa je bilo dovolj jasno ooaz.ti tudi to, da še vedno nima pretežno število članov svetov proizvajalcev delovnih enot dovolj stika s svojimi volilci in da pridejo na take važne seje nepripravljeni ln da tam predvsem zastopajo svoj osebni interes — ne pa tudi interesov delovnega kolekt'va in podjetja kot celote.
Pred proslavo 10-letnice obratovanja
V okviru proslave lil. obletnice obratovanja TGA je na sporedu tudi otvoritev nove šole — popolne osemletke v Kidričevem. Da bi to proslavili na čimlepši način, so sjflenili, da bo pionirski odred »Boris Kidrič« na ta dan tudi razvil svoj prapor, ki bo nosil spominski napis, nana?ajoč se raa pokojnega revolucionarja Borisa Kidriča. Ker sam odred nima potrebnih finančnih sredstev, se je obrnil s prošnjo na delovni kolektiv TGA. Samoupravni organi so v i.menu celotnega kolektiva odobrili 100.000 d m za nakup prapora in 20.000 din za spominski trak. Razvitju bo betroval direktor podjetja TGA po prošnji piontirjev. S tem, da je omogočil nabavo praporja našim pio-jem, je delovni kolektiv pokazal svoje razumevanje in skrb za uspešno delo mladih državljanov. Vsekakor se bodo morali pionirji pridno učiti, da bi nekoč tudi sami postali uspešni graditelji in liioravljalci naše socialistične družbe.
opravlja večje adaptacije in popravila v Ptuju, na območju občine in drugod.
Objekti perutninske fanne, zgradba, kjer je trgovina pohištva »Opreme« Ptuj, učiteljski bloki v Vitomarcih, Leskov-cu, Vidmu, Gorišnici, Markov-cih, poslovni prostori »Tehno-servisa« Ptuj, tovarna usnja v Lenartu, več stanovanjskih blokov v Ptuju in drugo so novogradnje zadnjega časa, ki kažejo na sedanjo stopnjo organizacijskih sposobnosti, tehnične opremljenosti in operativnosti zaposlenega kadra, še posebej pa prizadevnosti podjetja, da bi opravilo uspešno in v določe-
sobinim ter pravilno stimuliranim kadrom.
Koliko od vsega tega je podjetje »Gradnje« doslej doseglo, kažejo opravljena dela, nova naročila in navezanost kolektiva na podjetje. Končno se je upokojeni Mihael Rogina za-
Prijazna -Velikonedeljska vasica ima pošto, trgovino, krajevni urad, železniško postajo, novozgrajeni zadružni dom in osemletko. Na območju krajevnega urada Velika Nedelja živi čez 2000 prebivalcev in od teh jih je približno 14 odst. zaposlenih v Kidričevem, v Ormožu, v Ptuju in drugje.
iitevilo prebivalstva izredno hitro narašča, s tem v zvezi pa naraščajo tudi potrebe v šolstvu. Zato je bilo v osemletki preurejenih nekaj učiteljskih stanovanj v učilnice, nekateri učitelji pa so zaradi tega ostali brez ustreznih stanovanj.
Nujno bo pri Veliki Nedelji misliti na gradnjo stanovanj za učiteljstvo.	K. V.
Kratke iz tednikov sosednih občin

MIHAEL ROGINA
hvalil občinski skupščini ter vsem investitorjem za vso pomoč in razumevanje ter je že-
nem roku prevzeta dela. Adap- lel novemu direktorju Juliju
tacije niti niso naštete, zahtevale pa so ogromno dela in prizadevanja kolektiva.
V soboto, 3. oktobra 1964, je priporočil dosedanji upokojeni direktor Mihael Rogina novo-imenovanemu direktorju Juliju Gjuraseku ter njegovim vodilnim in operativnim sodelavcem, da bodo morali tudi v bodoče storiti vse, da bo moglo podjetje v korak z gradbenimi podjetji, ki imajo potrebno mehanizacijo in strokovno sposoben kader. Od podjetja in kolektiva se vedno več zahteva. Investitorji zahtevajo kvalitetna dela v določenih rokih, ta pa so izvedljiva le s potrebno mehanizacijo in s strokovno spo-
Gjuraseku ter njegovim tehničnim, operativnim^ in upravnim sodelavcem pri skupnem delu mnogo uspehov. Novi direktor Julij Gjurasek je med drugim dejal, da se zaveda velike odgovornosti na čelu kolektiva in da pričakuje od njega vse razumevanje in vestno sodelovanje. Predsednica občinske skupščine Lojzka Stropni-kova se je zahvalila Mihaelu Rogini za ves vložen trud za napredek »Gradenj«, novemu direktorju Juliju Gjuraseku in celotnemu kolektivu pa je želela v bodoče mnogo novih uspehov. Zlasti od gradbeništva pričakuje naša skupnost hitrejše napredovanje ravno glede na
JULIJ GJURASEK
velik razmah gradbene dejavnosti, ki je gradbena podjetja s svojimi omejenimi kapacitetami ne bi smela zadrževati. Občinska skupščina Ptuj upošteva težave gradbeništva, razmah gradenj pa jo sili, da mora misliti tudi na perspektive gradbeništva v občini zlasti glede na mehanizacijo in kadre.
Skromna slovesnost pri »Gradnjah« je bila namenjena dosedanjemu in novemu direktorju pa tudi dolgoletnemu delovodji, upokojenemu Leopoldu Petku ter Antonu Hlupiču, bivšemu članu kolektiva »Gradenj«, ki je bil pred meseci imenovan za direktorja Opekarne Zabjak.
Po vsem izrečenem ob tej priliki ni bilo težko razumeti, da se zavedata občinska skupščina in kolektiv »Gradenj« vedno večjih nalog gradbeništva v občini in da bo potrebno v bodoče vse storiti, da bo ptujska gradbena operativa sposobna prevzemati vsa gradbena dela na svojem območju in jih tudi kvalitetno in predčasno, ne z zamudo, izvrševati.
VJ
novic
Otvoritev turistične postojanke
V soboto, 10. oktobra t. 1., bo v počastitev krajevnega praznika naselja Lenart otvoritev nove turistične postojanke ČRNI LES. Agrokombinat Lenart bo pripravil za ta dan tudi vinsko trgatev. (Domače novice, dne 24. sept. t. 1.)
Remont železniške proge Macinec-čakovec
V št. 541 z dne 30. sept. t 1. poroča »Medjimurje«; o remontu železniške proge Macinec-Cako-vec. Dobrih 15 dni je, odkar je postala ta proga veliko delovišče. V času od 8. do 16. ure je proga zaprta in vozijo v tem času avtobusi, da potniški promet ni prekinjen. Glede na to, da jx>tekajo dela po predvidenem načrtu, je pričakovati, da bodo končana sredi novembra t. 1.
Železniško transportno podjetje Maribor je svoj del proge Pragersko-Cakovec začelo reno-virati že pred leti in je bil zadnji odsek proge med Ormožem in Središčem popravljen v letošnjem septembru. Ko bodo dela končana, bo celotna proga
I Na Igu pri Ljubljani je bil 1. : oktobra 1964 položen v prerani grob kovač Ludvik Kranjc, doma z Mejne ceste 8 pri Ptuju, nazadnje zaposlen kot varnostni i tehnik v Kočevski reki na pose-j stvu »Snežnik«, stanujoč pa na j Igu.
Ludvik Kranjc je bil rojen 13. ; avgusta 1905 na Sp. Bregu pri ! Pt.uju. Kot kovač je bi! zaposlen 13 let v Slovensik Bistrici. V Ptuju je sodeloval v »Svobodi«, pozneje pa pri »Vzajemnosti«. Zaradi napredne miselnosti in udejstvovanja ie bil nekaj časa zaprt v Užički Požegi.
Okupator ga je aretiral 1941. leta. Od tega leta je bil član KPJ. Po zasliševanju so ga izpustili, nato pa 1942. leta zopet zaprli zaradi sodelovanja z aktivisti OF v Slovenski Bistrici in Makolah. Zaprt je bil v ptujskih zaporih, kjer so ga zverinsko pretepali in mučili. Novembra 1942 je bil odpeljan v Mauthausen, od koder se je vrnil po koncu vojne.
Po osvoboditvi je bil v varnostni službi v Slovenski Bistrici, v Ljubljani in na Igu. Nazadnje je 15 let služboval v Kočevski reki. Stanoval je na Igu, kjer si je gradil dom. Zaradi zrahlja-nega zdravja v taborišču je prezgodaj podlegel.
Ob odprtem grobu so se od njega poslovili tudi predstavniki podjetja »Impol« iz Slovenska Bistrice in predstavniki združenja borcev NOV iz Slovenske Bistrice in iz Ptuja.
Pp.
Zaradi prevelike hitrosti po šest metrov globokem nasipu
Med vasjo Pušenei in Loper-šice se je voznik osebnega avtomobila MB 110-09 Franc Vre-šek dne 27. 9. t. 1. ob 15. uri zaradi prevelike hitrosti zaletel z levo stranjo avtomobila v steber železniške ograje in se nato prevrnil po 6 metrov globokem nasipu in obstal na strehi Pri tem so se lažje telesno poškodovali voznik in njegovi sopotnici, žena Angelca in hčerka Vlasta. Nesrečo je povzročil voznik, ker ni vskladil hitrosti vozila s sposobnostjo cestišča. Na avtomobilu je nastalo za 400 tisoč dinarjev materialne škode, voznik in, sopotnici pa so bili težje opraskani.
/ .
usposobljena za 18-tonski osni pritisk, kar pomeni, da bo mogoče prepeljati dnevno vsaj 1000 ton blaga več in da bo tudi potniški promet precej hitrejši.
Ob obletnici smrti dr. Jožeta Potrča
Pred enim letom, dne 4. oktobra, se je poslovil od življenja tovariš dr. Jože Potrč, s katerim sem se povezal v skupnih ciljih, boriti se za zmago proletariata. V njem sem videl najvzomej-šega vodnika delavskega razreda na naišem ptujskem območju. Danes, ob obletnici Potrčeve smrti, sem sklenil povedati nekaj spominov na tiste dni, ko smo prežeti z idejo socializma ozko povezani z dr. Jožetom Potrčem delali za srečnejši jutrišnji dan
Zelo zgodaj, že leta 1907, sem se kot čevljarski pomočnik, star 22 let, pridružil socialistom. Tedaj sem delal v Mariboru. Ko sem se leta 1908 napotil po stari navadi obrtniških pomočnikov v svet. sem poglabljal svoj svetovni nazor, saj sem videl mnogo kričečih krivic, ki jih je moral prenašati delavski razred. Potoval sem po Avstriji in'se po nekaj mesecev zaposlil v raznih čevljarskih delavnicah, nato pa sem se vrnil v Slovenijo, se zaposlil za nekaj mesecev v Ljubljani, nato pa odšel po orožnih vajah v Bosno in nazadnje domov, kjer sem dočakal začetek prve svetovne vojne. Ze julija 1914 so me mobilizirali in čez dva meseca poslali na rusko fronto. Dne 24. decembra 1914 so me Rusi zajeli in odpeljali v Sibirijo. Lata 1916 sem moral na delo v Jekaterinoslav v tovarno monicije, kjer sem se povezal s komunisti in pomagal v prvih bojih proletariata za zmago nad ruskim kapitalom. Domov sem se vrnil spomladi leta 1918. V ideji osamljen, sem z veseljem pozdravil leta 1921 Petra Gabrov -ca iz domačega okoliša Cirkulan, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, prerojen v duhu socialistična revolucije. Povezala sva se s Ktnetcem Francem iz Leskovca, se včasih vsi trije sešli in govorili o revoluciji. Gabrovec je odšel menda leta 1923 v rudnik Mežica in nam prinesel leta 1924 Delavško-kmečki list, ki je oral prve brazde za socialistično idejo. Ta list smo širili med našimi znanci.
Bilo je menda leta 1927, ko sem se srečal prvič na shodu delav-eko-kmečkega republikanskega bloka v Ptuju z Jožetom Potrčem. Tam je govoril poleg juri-6ta Janka Šegule o programu te stranke, o bodočih volitvah, o povezavi kmečkega in delavskega razreda v boju za svoje pravice. Spoznal sem v mladem študentu medicine, Jožetu Potrču, predanega borca za socializem, ki je znal poslušalce navdušiti za velike cilje. Vedel sem, da je med nami dragocen mlad mož, lepega, plemenitega značaja, vzor vsem nam, ki smo sanjali in želeli doprinesti tudi svoj delež na poti revolucije.
Na omenjenem shodu sem spoznal tudi Janka Segulo, Franca Kosca, Alojza Arnuša, Miha Her-eoga in pozneje še nekatere druge revolucionarje. Najmočnejši vtis je v meni zapustil mladi Jože Potrč, ki je z globokim prepričanjem in v najlepši obliki znal z
govorniško lahkoto pripovedovati o boju za lepšo bodočnost delovnih ljudi.
Potrč me je nekajkrat obiskal na mojem domu v Paradižu. Ne morem se spomniti; kaj sva se ob
Dr. Jože Potrč
takih prilikah pogovarjala, a vsekakor o naši revoluciji. Spominjam se tudi dneva, ko m; je povedal, da je promoviral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Nekoč, leta 1930 sva bila domenjena, da se bova dobila pri borlskem mostu. Njega pa ni bilo. Pozneje sem zvedel, da so ga zaprli in obsodili na dve leti zapora. Zelo sem občutil praznino za njim in z velikim veseljem sem se z njim spet srečeval posebno pogosto od leta 1936. dalje. Hodil sem tudi na sestanke, ki so jih komunisti prirejali v Ptuju, v neki hiši blizu Baboseka na Mestnem vrhu, v Novi Vasi pri Lacku, in tudi pri VodovLh. Na kraje naših sestankov se več dobro ne src>aminjam. Spominjam pa se predvsem na našega Juže-ka, na našega dr. Jožeta Potrča, na njegove plameneče besede o našem boju za zmago proletariata, o trenutnih nalogah, o boju proti fašizmu.
Ponosen sem- bil, da mi je dr. Potrč tako blizu, da prihaja k meni ne le kot dober tovariš, ampak kot iskren prijatelj. Tak je bil do vseh svojih znancev. Čutil si, da ti je pripravljen pomagati kadarkoli z vsemi svojimi močmi.
Med vojno sem se zavedal, da bi našemu boju dr. Potrč obilo koristil, če bi že aprila ne prišel v vojno ujetništvo. Kar je bilo pri tem dragocenega pa je bilo to, da ga je ujetništvo ohranilo pri življenju in tako sva se zopet srečala in si prijateljsko stisnila roke. To je bilo po njegovem govoru z balkona magistrata v Ptuju leta 1945. Spet sem navdušen poslušal njegove besede posebno še ob mislih, da se je tudi njemu izpolnila največja življenjska želja, ko je v njegovi domovini zmagal proletariat in si pričel utirati pot v socializem. Kako kruta je bila včasih pozneje misel, da so usedline kapitalizma in mednarodni vzroki tisti, ki zavirajo pot v blagostanje socialistične družbe. Kako pogubno
je vplivala na ta razvoj zakoreninjena sebičnost z nezdravimi pojavi delovne neodgovornosti, nezdravi odnosi med ljudmi, med spoli, kar vse prinaša tudi veliko gorja v osebnem življenju posameznikov. Zato je dr. Jože Potrč vabil k vstajenju iz močvirja stare družbe v socialistični humanizem. Njegova smrt je prekrižala tisoče načrtov ideologa socialističnega humanizma dr. Jožeta Potrča. Zadnjikrat sem miu segel v roke na njegovi šestdesetietnici 4. aprila 1963 v Ptuju, v kleti ptujskega hotela. Praznoval jo je med svojimi znanci. Večer pa je pripravila \ občinska skupščina Ptuj. Tedaj i mi je potožil, da je bolan in da j čuti, kako mu tečejo zadnja leta I življenja.
Izgubil sem najboljšega prijatelja. Čeprav so ga njegove visoke dolžnosti družbenopolitičnega delavca v osrednjih organih zelo zavzemale, je bil dr. Potrč zvest prijatelj vsem, ki se je izkazal predvsem tedaj, ko je bil kdo pomoči potreben.
Naj bo spomin na dr. Jožeta Potrča vir, iz katerega naj črpa mladina srčno dobroto, globoko prijateljstvo, delavnost. vedrost in druge vrline, ki naj bi jih imeli državljani nove Jugoslavije.
Po pripovedovanju tovariša Miha Arbajterja iz Cirkulan.	V. R.
Sola za kapelnike
V prizadevanju za nadaljnje izobraževanje kapeln-ikov godb na pihala in pridobivanju novih kadrov razpisuje okrajni svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Maribor v letu 1964/65 šolo za kapelnike, ki bo v obliki enodnevnih seminarjev dve nedelji v mesecu na Centru za glasbeno vzgojo v Mariboru.
Prijavijo se lahko vsi kapelni-ki godb na pihala in aktivni člani posameznih pihalnih ansamblov, ki dobro obvladajo vsaj pihalni inštrument in deloma tudi glasbeno teorijo. Udeleženci bodo pridobili osnovno znanje o harmoniji, instrurnen-taciji in dirigiranju, kar je za nadaljnjo kvalitetno rast pihalnih orkestrov potrebno.
Predvidoma se bo pouk pričel v drugi polovici meseca oktobra, zato zbira okrajni svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Maribor prijave zainteresiranih tovarišev.
Dopisujte v E DN I K
J
Turistični kotiček
Obiski v Petoviu
Do konca letošnjega septembra je bilo v ptujskem hotelu »Peto-vio« 3247 domačih gostov s 4319 nočitvami in 2327 tujih gostov z 2804 nočitvami. Hotel je zamenjal tujih valut za nekaj nad 10 milijonov dinarjev.
Domači gostje prihajajo v Ptuj po raznih opravkih in se zadržijo v Ptuju dan, dva, tuji gostje pa se ustavljajo in prenočujejo v Ptuju na poti z morja in na morje in v druge predele Jugoslavije.
V zadnjem času je bilo v Ptuju več avtobusov turistov iz Avstrije, ki pridejo na obisk v naše kraje čez Šentilj, vračajo pa se čez Ormož, Jeruzalem in Radgono. Predzadnjo nedeljo le obiskalo ptujski muzej nad 1000 obiskovalcev. Deset avtobusov izletnikov se je pripeljalo samo z Gorenjske, ki so si na poti v Ptuj ogledali najprej Ptujsko goro, nato pa še Ptuj in ptujske zanimivosti.
Sef recepcije ptujskega hotela »Petovio« Magda Mrškova je mnenja, da še promet v hotelu ne bo kmalu popustil, ker se še sedaj vračajo letoviščarji z južnega Jadrana, kjer je še toplo in ugodno za kopanje. Pa tudi ob trgatvi in vretju mošta radi prihajajo v naše kraje turisti iz drugih slovenskih krajev ter iz sosedne Avstrije.	v. J.
ZDRAVILIŠČE MORAVČ!
PRI MURSKI SOBOTI
Poleg pomurskega zdravilišča v Radencih imamo zdaj tudi prekmursko zdravilišče v Moravcih pri Murski Soboti. Osnova mu je v mineralni vodi, ki pa je za razliko od radenske
vroča z 62° C, taiko da je balne-ološko uvrščena v skupino hi-pertermalnih toplic. Ce smemo verjeti prvim poročilom, sega izvirek toplice v globino 1175 m, spremlja pa ga na površje zemeljski plin in plin proste C02. Vrsta in količ ina rudnin v toplici ni znana, utegne pa biti znatna, ker je Zavod za balne-ologijo medicinske fakultete v Rogaški Slatini (predstojnik prof. dr Rudolf Leskovar) po svoji znanstveni analizi sicer ne bi ocenil kot primemo za zdravljenje revmatičnih in degenerativnih obolenj lokomotornega aparata ženskih bolezni, bolezni srca ter ožilja.
Aktiviranje novega zdravilišča bo marsikoga presenetilo, toda tudi pisca teh vrstic... Ko je kmalu po osvoboditvi z uglednim prekmurskim rojakom, prof. Fr.Hegedišem, potoval po Prek-murju, sta pač zadela na številne izvirke mineralne vode v okolici Petanjc v Prekmurju in vzdolž prekmursko-avstrijske meje, na izvirek pri Moravcih pa nista bila opozorjena (najbrž takrat zaznavno še ni obstajal).
Prirodoslovno pa pojav izvirka toplice pri Moravcih ni nobeno presenečenje. Upravičeno je domnevati, da spada v območje velike geološke prelomnice s številnimi hladnimi in toplimi vrelci, ki poteka po slovensko-hr-vatskem ozemlju in sega prek Gradiščanskega v Slovaško.
Ptujčani pavablfenl v Varaždfn
Varaždinsko gledališče je začelo po enoletnem počitku zopet z delom. Gledališka zgradba ln oprema sta obnovljeni, ansambel dopolnjen, sklenjene pogodbe za sodelovanje z gledališči iz Zagreba, Reke in Beograda in za gostovanje nekaterih prominentnih igralcev iz teb gledališč ter skrbno sestavljen repertoar s sledečimi deli: A. Cesarec »Tonkina edina ljubezen«; V. Shakespeare »Othello«; R. Marinkovič »Glorija«; K. Goldoni »Ribiške sprtije« in D. Susič »Ja, Danilo«.
Uprava gledališča v Varaždinu se resno bavi z mislijo, da bi vabila na razne predstave tudi Ptujčane, ker ji je znano, da je v Ptuju precej ljudi, ki radi obiskujejo gledališke predstave. Obiskovanje predstav bi organizirala 'Svoboda' Ptuj ali pa Turistično društvo Ptuj. Na nekaj predstav bi organiziralo
prevoz gledališče Varaždin, na ostale pa Ptujčani sami. Do premiere, oziroma do začetka letošnjih predstav, ki bo koncem oktobra, bo vse urejeno in v Varaždinu pričakujejo zadovoljiv obisk iz Ptuja že na prvi predstavi.
Glavna želja varaždinskega gledališča je, zadovoljiti mlade in odrasle obiskovalce predstav s kvalitetnimi deli in nadaljevati tradicijo varaždinskega gledališča.
Ivo Sebelič, vodja varaždinskega gledališča, je prepričan, da se veselijo poleg domačega prebivalstva tudi Ptujčani nadaljnjega dela gledališkega ansambla iz Varaždina in gostujočih ansamblov ter posameznih igralcev in da se bodo stiki med prebivalstvoma obeh sosednih mest razvijali tudi na tem področju.
VJ
Pionirska
tribuna
Naša odredna konferenca
Vsako leto praznujemo 29. septembra — pionirski praznik. Dolgo smo se pripravljali na ta dan, da bi ga čim lepše praznovali. Nekaj dni pred praznikom smo imeli pionirski sestanek in na njem določili program. Na odredno konferenco smo povabili predsednico ZPM Ptuj tov. Ziberna, predstavnika SZDL tov. Kvasa in naš pionirski starešinski svet. Na dan konference smo vsi pionirji dobili pionirske izkaznice. Zaradi majhnega prostora ni bilo mogoče, da bi se konference udeležili vsi pionirji. Vsak razred je izbral nekaj delegatov, ki so prisostvovali proslavi pionirskega praznika.
S pionirsko himno smo pričeli konferenco. Pionirji četrtega razreda so deklamirali recitacijo »Tito«. Nato je pionir Peter prebral svoj govor o prvih pionirskih odredih, ki so sodelovali v NOB. Za tem smo dali svoje dopolnilne predloge o delu pionirske organizacije. Večina predlogov je bila sprejetih. Ti so bili sledeči: vsak pionir naj bi sodeloval v jugoslovanskih pionirskih igrah, navezali naj bi prijateljske stike z odredom iz Andjelovca in Kum-rovca, povabili kakšnega slovenskega pisatelja, naj bi gostovali s programom v okoliških vaseh. Neki mlajši pionir je predlagal, da bi starejši mlajšim pripravili koncert. Predstavnik SZDL tov. Kvas, je obljubil, da ga bodo v kratkem priredili.
Potem smo dali razrešnico staremu odboru in izvolili novega. S pionirskim pozdravom smo zaključili konferenco.
Letošnji pionirski praznik smo veselo praznovali. Pionirji, ki se niso udeležili konference, so si ogledali v Ptuju in okolici spomenike in grobove padlih borcev ter položili nanje vence.
Silvan Urbančič
Pionirski dan na Ptujski gori
29. septembra smo se zbrali v lepo okrašenem razredu. Najprej je bila odredna konferenca. Pregledali smo delo v preteklem šolskem letu in sprejeli nov program dela.
Volitve v novi odbor smo imeli v posebni lepo okrašeni sobi. V volilni komisiji sta bila dva pionirja in en član starešinskega sveta. Volili smo z listki, na katerih so bila napisana imena novih predlaganih odbornikov, ki smo jih predlagali že prej na pionirskem sestanku. Po volitvah je bila proslava. Pionirske izkaznice so sprejeli pionirji po proslavi.
Požar Milica, Osnovna šola Ptujska gora
PARTIZANSKI KOLEDAR 36 našega okoliša
Poslednje pismo Franca Toplaka in dr. špindlerja
Franc Toplak, študent agronomije iz Mostja, je v pismih iz zapora v Ptuju in na Borlu, poslanih bratu Janžu upal, da ga okupator ne bo obsodil na smrt. Toda njegovo upanje je žal moral zavreči, ko so mu 30. oktobra 1941 dopoldne javili, da ga bodo ustrelili. Smel je napisati zadnje pismo svojcem. Naslovil ga je na svojo mater in se glasi:
»Draga moja mati! Najlepša vam hvala za vse na tem svetu. Bili ste za mene vse na tem svetu. Jaz moram talko mlad umreti. Obdržite me v dobrem spominu. Do zadnjega bom mislil na Vas. Tudi dragi moj brat in sestra, svakinja in svak, bodite mi zadnjikrat pozdravljeni. Vedno sem se trudil, da preskrbim sebi in vam lepšo bodočnost in vam vsem pomagam. Bodite vsi junaški in ne žalujte za mano, živite vsi srečno in zadovoljno in se ljubite med sabo, hat sem vas vse
Oktobrski dogodki
ljubil jaz. Zadnje pozdrave vsem, i vaš Franc.«	30. X. 1941
Franc Toplak je pod pozdravi pripisal, naj domači pridejo po njegove stvari v zapor in naroča pozdrave svoji izvoljenki Ciatl, ki naj ji domači vrnejo uro. Naroča pozdrave vsem, ki so ga imeli radi in spoštovali. Na pismu se je podpisal tudi njegov prijatelj in sodelavec v Osvobodilni fronti dr. Metod Spindler, zdravnik iz Juršinec.
Tudi dr. Spindler, ki so ga zaprli obenem s Toplakom" 30. avgusta 1941 in ga tudi z njim ustrelili med 30 talci v Mariboru 30. oktobra 1941 — je napisal poslovilno pismo ženi in otrokom. Takole se je od njih poslovil: »Draga Pepca in dečica! Končno je prišlo, česar nisva pričakovala. Že sem zidal nove osnove, kako si bomo lepo uredili življenje, ko pridem zopet med vas, žal pa je steklo drugače ... Bodi močna in mi dobro vzgajaj moje male črvičke. Ce prideš kdaj še skupaj z našimi in Tvojimi, jim razloži, kako je vse slkupaj bilo... Moje stvari sem pripeljal vse sem s seboj in boš jih lahko dobila pri ge-stapu v Ptuju.
Draga Boženka, Metka in Majda, ohranite svojega ateka v dobrem spominu! Ubogajte ma-
i miko, bodite pridne! Vse vas
1 prisrčno poljublja Vaš atek.«
V pripisu je napisal: »Na zadnji poti sva se našla z Bogdanom. Potolažili smo ga I Pozdravi vse znance! Pomagaj Boženi!«
K tem vrsticam je dodal njegov brat Bogdan Spindler: »Pozdrave in poljube vsem, Bogdan!« Na pismu je pripisal tudi Toplak: »Iskrene pozdrave vsem od Franca Toplaka.«
Tako sta se poslovila od svojcev in znancev na smrt obsojena borca za svobodo, 24-letni Toplak in 35-letni zdravnik dr. Spindler. Poslovilno pismo je napisal tudi Milan Ošlovnik, zobotehnik s Hajdine, ki so ga tudi ustrelili v Mariboru 30. oktobra 1941. Umrl je komaj 17 let star. Pismo hrani muzej narodne osvoboditve v Mariboru, zato ga danes ne moremo objaviti. Med 30-timi talci, ustreljenimi 30. oktobra 1941 sta bila še 20-letni Franc Gratoar in 17-letni Alojz Zajšek, oba krojaška pomočnika doma s Hajdine, ter njihov ptujski sodelavec OF, 20-letni Kari Hre-nič, ter pohorski borec Kairl Ar-nuš, krojaški pomočnik O njem je partizanski koledar že poročal. Tako se je zaključil mesec oktober z žalostno novico, da so v Mariboru ustrelili sedem zaved-
nih Slovencev, borcev za svobodo iz ptujskega okraja.
» Ptujski partizani oktobra 1941
Za organizatorja partizanstva na Štajerskem smatramo dva ptujska revolucionarja, ki sta si v španski republikanski vojni pridobila vojaške izkušnje. To sta bila Dušan Kveder in Tone Znidarič, nekdanja dijaka ptujske gimnazije. Oba sta se vrnila poleti 1941 iz francoskega koncentracijskega taborišča prek Nemčije na jugoslovansko ozemlje. Podatke o obeh revolucionarjih oktobra na Štajerskem, povzemamo iz članka pisatelja Fili-piča v Ptujskem zborniku.
Dušan Kveder se je zadrževal septembra v okolici Prevalj in Mežice. V začetku oktobra se je preselil na slovenjegraško območje, stopil v stik s Pohorsko četo na Graški gori in nato s Štajerskim bataljonom. Takrat'se je predstavljal za Tomaža Orehka in ime Tomaž je ohranil za partizansko ime vsa vojna leta.
Na Graški gori je prišel v Pohorsko četo tudi Tone Znidarič in odšel z njo na Grmado pri Šoštanju, kjer je bival med tretjim in šestim oktobrom 1941 Štajerski bataljon. Tone je dal tudi navodila za partizanski napad na Šoštanj, ki so ga uspešno izvršili 7. oktobra zvečer. Tone se je zadrževal v tem času pri Če-bularjevih V Mislinju, Dušan Kveder pa pri skojevcu Francetu v Slovenjem Gradcu, po na-
padu na Šoštanj pa pri Bučler-jevi mami v St. Ilju pri Turjaku.
Tudi Kveder je pomagal pri navodilih za napad na Šoštanj. Tone Znidarič je bil na Grmadi odposlanec PK KPS za Štajersko, odgovoren za vojaške naloge. Kmalu po napadu na Šoštanj, ki se ga oba Ptujčana nista udeležila, je odšel Kveder na Kozjansko, kjer je bil politkomisar Brežiške čete, v kateri je bil tudi španski borec Janhiuba.
Tone Znidarič je pomagal nato v Savinjski dolini pri pripravah Štajerskega bataljona za pohod proti Brežicam. D»ne 29. oktobra so Znidariča v Celju na javki v slaščičarni Goleš skoro prijeli gestapovci, ki so vdrli med zbrane. V splošni zmedi so vsi, razen enega, ušli. Ze okoli 25. oktobra se je sešla z Znidaričsm — Martinom Špancem, kakor so ga ilegalno imenovali — Kerenčičeva kurirka Milena Bokša-Boža. Znidarič se je med pohodom štajerskega bataljona proti Brežicam poslovil od tovarišev in odšel v Ljubljano.
Na Dolenjskem oktobra 1941
Ptujski dijak Franta Komel, nekdanji dijak, je pobegnil pred Nemci že maja 1941 v Ljubljano. Oktobra pa je odšel k partizanom na Brezovo Reber v Dolenjsko četo, ki ji je poveljeval Niko Šilih. Z njim sta bila pri partizanih še Berlič Srečko in Franček Majcen. V Belokranjski četi pa je bil oktobra Alojz Gajzer iz Ptuja, ki je štela oktobra 1941 —
30 borcev. Ze novembra je Gajzer tragično preminil, ko so padli v boju s sovražnikom skoro vsi borci te čete. O tem bomo poročali v novemberskem koledarju.
Smrt izdajalca oktobra 1942
Spomnimo se na trpljenje narodnega heroja Jožeta Lacka v rokah gestapa v Ptuju! Gonili so ga po ptujskih mestnih ulicah in odpadniki slovenskega rodu so mu pljuvali v obraz. Med njimi je bil domačin s Krčevine A. B. Oktobra 1942 je prejel zasluženo kazen, ne le za žalitev našega velikega borca, ampak tudi za vse svoje zločinsko zadržanje, za njegove ovadbe v gestapovski službi, ki so zavednim Slovencem prizadejale samo gorje. Za njegovo vdanost gestacju je prejel smrtno kazen. Frane Osojnik ga je ustrelil na pragu njegove domačije.
16. oktobra 1942 je umrla v taborišču Oswiecim tudi Osojniko-va mati Ana, stara 70 let, žena, ki je radodarno sprejemala pod svojo streho borce Lackove čete in skrbela zartje skupaj z Osoj-nilkovo ženo Ivanko. Nad življenjem Osojnika so se tako zgrinjali temni oblaki, saj mu je v taborišču najprej umrla žena, nato pa še mati in tudi njemu so bili dnevi šteti. Toda udarce je prenašal kar se da pogumno, zavedajoč se, da so za svobodo potrebne žrtve.
V. R. I
)
V spomin na komandirja
Prvega komandirja kurirske postaje TV 8s Ivana-PetroviČa
Stanka, študenta s Hajdiine pri Ptuju, s katerim smo delili dobro in zlo v času boja proti okupatorju, smo dobro poznali.
S prvim stiskom njegove roke sem spoznal mladeniča odločne narave in vedrega razpoloženja. Bil je šibke rasti, v njem pa je bila velika ljubezen do domovine in toliko hrabrosti, drznosti in poguma mu ne bi prisodil na prvi pogled. Enoto, ki mu je bila zaupana, je vodil z vso doslednostjo, točnostjo ift tovarištvom. V njem je plamte-la nepogasljiva želja po drznih akcijah in pa to> da bi ustanovil četo diverzantov. V kratkem času njegovega boja se je izkazal njegov borbeni duh. V razdobju enega meseca je njegova kurirska postaja 8s izvedla nekaj večjih akcij, ki so silno vznemirile varno se čuteče Švabe na ptujskem območju.
Prvi streli Ivanove enote so se oglasili i v samem Ptuju ter podrli zagrizene hiitlerjance — pri mostu pred Zupančičevo gostilno. Naslednjo noč je bila delno zavzeta oroznižka postaja na
29. september - praznik pionirjev
Leto® prvič praznujejo pionirji svoj praznik. Na vseh šolah v občini Ptuj so bile delovne in svečane pionirske odredne konference, na katerih so pionirji prvič sprejeli pionirske legitimacije in pravila. Na ta dan so izvolili nove odredne odbore in sprejeli delovni program. Praznovanje pionirskega praznika sovpada z začetkom Jugoslovanskih pionirskih iger, ki so letos posvečene 20-obletnici osvoboditve domovine. Osnovni namen Pionirskih iger je seznanjanje pionirjev z revolucionarni razvojem jugoslovanskih narodov od začetkov do danes. V okviru JPI bodo pionirji spoznali tudi svojo organizacijo kot del revolucije.
Pionirska organizacija kot najširša otroška družbena organizacija temelji na samoupravljanju, ki dela v okviru programa Socialistične zveze delovnih ljudi. Zato je prav, da življenje pionirske organizacije spremljajo in dopolnjujejo vse ostale organizacije v kraju, frvč-stu ali naselju. Letos so se udeležil; pionirskih konferenc tudi predstavniki družbenih organizacij in pionirskega starešinskega sveta.
Pionirji so ta dan priredili tudi več izletov v naravo, ogledali so si zanimivosti kraja, obiskali partizanske matere, družine, domove padlih borcev in Muzej v Ptuju.
Poleg delovne vsebine so pionirji v naši občini proslavili Svoj praznik tudi v veselem razpoloženju.
2. A.
Hajdini ter je bilo zaplenjenega nekaj orožja in municije. Zopet naslednjega dne je bila razoro-žena RAD enota in 2opet naslednjega orožje in strelivo. Akcije so se vrstile in cilj naslednje je bila postaja žandar-merije pri Lovrencu na Dravskem polju. 2andarmerija se ni več tako samozavestno gibala po vseh koncih in krajih partizanskega terena. Postala je oprezna in tudi nočnih vohun-stev za partizani je bilo manj. Ivanova drznost pa se je stopnjevala : v popolni nemški opremi je del njegove enote s kolesi prevozil ptujski most (z desnega brega) vse do avtobusne garaže pri sejmišču. Tod so bili razorožemi trije SS policisti in zaplenjen avtobus, s katerim so se odpeljali borci do zaporov v Prešernovi ulici po politične zapornike. Ta akcija v celoti ni uspela V naslednji noči je kurirska enota uničila več strojev na gradbišču v sedanjem Kidričevem. Veliko je bilo akcij proti ustanavljanju novih švabskih gnezd ter veliko obiskov pri ljudeh okupatorjevih sirnpatizer-jih, v opoldanskem času. S tem je enota pokazala, da je vsakdo dosegljiv ob vsakem čaBu. V »uradnem času« so bile na občini Podlehnik zaplenjene razne karte za živila in tekstil, kar je bilo večinoma pozneje razdeljeno ljudem v pasivnih krajih. Sodeloval je s Kozjanskim odredom v več akcijah, med drugimi tudi ob rekviziciji v tovarni v Majšperku. S kolesom se je prevažal po Ptuju, to je bila njegova vsakodnevna reč. Veliko stvari, ki jih je postaja potrebovala, je nabavil prav v Ptuju, predvsem sanitetni material. Njegova drznost in borbeni pogum sta zasenčevala vse borce na tem področju. Vendar je vse navedeno le drobec njegovih borbenih podvigov. Vsekakor zveze niso trpele vsled tolikih zapletov v borbene akcije. Večkrat je bil opominjan s strani glavne komande TV, naj opusti te diverzantski akcije — ker je naloga njegove enote kurirska, poročevalska in delno mobilizacijska služba. Borbeni plan in njegov nepremagljivi duh se nista mogla s tem sprijazniti. Njegove skrite želje niso bile v celoti uresničene. Glavna komanda ni dala pristanka da ee razvije vod »Ivanovih« diverzantov — čeprav je že deloval s polnim zamahom; Velikokrat je s svojimi tovariši razpravljal, kako bi vzgojil vod (enoto) udarne moči, ki ne bi poznala ovir ne meja, ki bi bliskovito udarila ter se še hitreje premaknila. Bil je borec 2 ognjevito dušo.
Prišel je usodni dan, dan izdaje. Ivan ni poznal strahu ter se je zoperstavil silni premoči. V boju smrtno ranjen se je zavedal svojega stanja — da ni zanj rešitve — ter s poslednjimi močmi preža! v zasedi ter hotel maščevati lastno smrt. Strelivo mu je že pošlo, le v pištoli je
) imel še par nabojev. Zadnjo patruljo SS policistov je napadel, ubil nekaj policistov, ostale pa hotel prisiliti k predaji. Njegov poziv je zamrl ob sikanju rafala po njegovih prsih. Z njim se niso vrnili s položajev tudi zvesti in hrabri tovariši Andrej, Zvon-ko in Tone.
Njihova trupla po tragični bitki 27. 9. 1944 ob svitu novega dne, na pragu svobode, bo zmaličili švabskii barbari, njihov nezlomljivi duh pa živi v srcih soiborcev in v srcih hvaležnega ljudstva, za katerega so žrtvovali svoja mlada življenja. Spomin nanje ne bo nikdar zbledel. V granit vklesana znamenja naj pričajo še poznim rodovom, da so se tu borili dn herojsko padli partizani-kurirji za svoj slovenski narod.
Kurirji TV 8s predlagajo Občinski skupščini Ptuj ob 20-iet-nici bitke ob Dravinji, da v ta spomin preimenuje eno izmed ulic v Ptuju po imenu padlega komandirja TV8s in njegovih tovarišev. (Ivanoma TV. 8s.) Ta enota je stalno delovala na ptujskem področju, žrtvovala več mladih življenj za osvoboditev našega naroda ter zadajala udarce sovražniku slovenstva.
Uverjeni smo v uresničitev tega predloga, kar je tudi častna oddolžitev padlim tovarišem za svobodo slovenskega ljudstva. Preživeli kurirji TV. 8s III. rel. sek. IV. oper. cone Sž—NOV.
Dušan Kveder-junak dveh vojn
Ob tridesetletnici Ljudske pravice
Nadaljevanje in konec
Dušam Kveder-Tomaž je postal aprila 1943 načelnik glavnega štaba Slovenije potem pa politični komisar Alpske operativne zone. Junija 1944 ^e postal Dušan Kveder pomočn'k načelnika Vrhovnega štaba NOV in POJ na Visu in nato v Beogradu, toda že novembra 1944 so ga premestili v Slovenijo, da bi prevzel po smrti Franca Rozmana poveljstvo Glavnega štaba Slovenije.
Maja 1943 je dobil čin polkovnika, novembra \943 čin general-majorja, a 1948 leta Čin general-podpolkovnika. Kot prej v Španiji je bil tudi v NOB dvakrat ranjen.
Na komandnih položajih JA je ostal Se tudi več let po osvoboditvi. V letih 19«-1946 je končal višjo vojno akademijo »Voroši-lov« v Moskvi. Potem je bil pomočnik načelnika generalStaba JNA. V diplotratski službi je bil veleposlanik v Etiooiji. Zapadni Nemčiji in Indiji. Je član CK ZKJ. Odlikovan je z redom narodnega heroja.
I. K.
Pred 80 leti
(Izpiski iz starih kronik)
Nekega zimskega večera, ko je okrog voglov zavijala burja in kopičila sneg v žamete, je gospod nadučitelj začel pisati kroniko za minulo šolsko leto.
»Šolsko leto se je začelo s slovesno sveto mašo, pri kateri sta se zapela Te deurn in cesarska pesem.« In potem je nadaljeval: koliko je bilo »šolo obiskovati dolžne dece«, koliko jih je bilo v posameznih razredih, razporeditev učiteljstva, šolski uspehi in še to in ono, vse tako, kakor naroča navodilo za pisanje šolskih kronik. 'In da ne pozabim še na cesarja, če ne, me bo gospod šolski nadzornik ostro pokaral.' »1». avgusta smo navdušeni obhajali rojstni dan Njegovega apostolskega veličanstva, presvetlega cesarja Franca Jožefa Prvega.«
Gospod nadučitelj se je oddahnil, kakor da bi se otresel nadležnega bremena, potem pa je Zapisal še zadnji podnaslov »Imenitnejše dogodivščine tukajšnje šolske okolice, dobre in slabe. — Na Martinovo smo pokopali velikega dobrotnika naše šole in nekdanjega šolskega očeta A. M. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladež z uči-teljstvom. Imenovani A. M. je dočakal 100 let, kar se bolj poredko zgodi. A. M. se ni nikdar v življenju jezil, pil je zmerno in'vsako nedeljo je pokadil eno Viržihko. V januarju je zapadel tako debel sneg, da so ponekod delali od soseda do soseda tunele ^koizenj. Meseca sušca je bilo tako toplo, da so ljudje hodili brez suknjičev in bosi. Do konca meseca se je v goricah vsa kop opravila. Na veliko noč je viničarka L. B. na Kostanjevem vrhu oertverčke rodila. Kmalu po rojstvu so drug za drugim umrli. O tem so pisali tudi nekateri časniki. Prvo nedeljo meseca rožnika je toča do golega ©klestila Cerkveni vrh, in so morali gospod župnik masno vino kupiti. Na male maše dan je zgorela Goričanova domačija. Zgorelo je vse, tudi živina, k.i je niso mogli spraviti iz hleva. Go-ričanove so usmiljeni sosedje pod streho vzeli. Čevljar N. K. je zadel na loteriji 300 goldinarjev. Za ta denar bi si mogel lepo hišico kupiti. Začel pa je popivati in v nekaj tednih ves denar zapravil.« Še več takih dogodivščin je zapisal gospod nadučitelj, potem pa je sklenil kroniko: »Tudi nam učiteljem, ki se zelo trudimo, da bi našo slovensko mladež izobrazili, ni bilo minulo šolsko leto z rožicami posuto. Naše plače so nam komaj dovoljne za vsakdanji kruh. Naj se izpolni naša goreča želja, da se nam bodo po novem letu plače zvišale, kakor se nam je obljubilo.«
Tako in podobno so pisali v minulih desetletjih kronike nadučitelj i, pa tudi župniki. Seveda je za tiste, ki beremo te stare, orumenele liste, popisane že pred sto leti ali še prej, prav malo zanimivo, kako so obhajali
rojstni dan presvetlega cesarja, rajši se zamislimo Ob zapisku,
da je viničarka L. B. rodila če-tverčke. Lani so se narodile četverčice v Mariboru. Negovali so jih v inkubatorjih in dobro skrbeli zanje. Četverčice so zdrave in se dobro razvijajo. Pred 80 leti pa so bile na ozemlju današnje ormoške občine le tri izprašane babice, ena v Ormožu, dve v Središču.
Med okupacijo so metali Nemci ponekod kronike, pisane V slovenščini, na smetišče. Nekaj slovenskih kronik so naši ljudje poskrili. Starejšim kronikam, ki so pisane v nemščini, so okupatorji prizanašali, tako so se ohranile Šolski muzej v Ljubljani je kmalu po osvoboditvi zbral vse dosegljive šolske kronike Slovenije. Tudi druge listine, stare abecednike in učbenike, učila itd. hrani ta muzej za vsako šolo v posebni mapi. Važnejše žuipnijske arhivalijein kronike s področja mariborske škofije so shranjene v škofijskem arhivu.
Na ozemlju bivšega ormoškega sodnega okraja, ki se približno ujema s teritorijem današnje ormoške občine, je zbral razne podatke iz šolskih kronik na Vem področju poseben edlbor leta 1886 v drobni knjižici z naslovom »Domoznansitvo ormoškega okraja«. Priredil in založil je knjižico Fran Rakuša, nadučitelj pri Bolfenku (na Kogu pri Središču).
Z nekaterih šol so podatki precej zgovorni, zlasti z ormoške in središke, z drugih pa jih je bolj malo, pa tudi pomanjkljivi so in večkrat netočni, kar Velja zlasti za zgodovinske.
Ormoški sodni okraj je spadal leta 1886 in še do konca stare Jugoslavije pod okrajno glavarstvo (ali načelstvo) Ptuj. Prebivalstvo je štelo 16.698 duš (duše so bile takrat zelo priljubljene), od tega 8.191 moških in 8.507 žensk. Občin je imel sodni okraj kar 31, ki so obsegale po eno, dve, tri in tudi več vasi in štele pač le po 200 do 300 ljudi, razen Ormoža in Središča. Središča je imelo po štetju leta 1880 - 1935 prebivalcev.
Današnjim mladim ljudem, tudi kmečkim, je življenje na našem podeželju pred 80 leti tako odmaknjeno, da bi se nemalo čudili, če bi jih postavili iz današnje atomske dobe v čase, ko je naš kmet oral še z lesenim plugom.
Vaški župan, ki so mu pravili rihtar, ni imel pisarne. Edini uradni inventar sta mu bila občinska štampiljka in protokol-ne bukve (knjiga zapisnikov). Pa takih bukev vsak rihtar niti imel ni. Uradovalo se je navadno le ob nedeljah, ko so imeli vsi, občani in župan, čas. Med tednom župana še doma nisi našel. Ce si imel kaj nujnega, si ga moral poiskati pri njegovem kmečkem opravilu. Sicer pa županski delokrog ni presegal najenostavnejših uradnih storitev, kakor so npr. izdajanje živin-
skih potnih listov, domovnic in raznih drugih potrdil. Vse važnejše zadeve so bile pridržane okrajnemu glavarstvu, sodišču in 'davčnemu uradu. Na sejah, ki so bile morda enkrat, dvakrat na leto, so sklepali občinski možje na pr. o tem, ali naj se postavi nova brv čez potok, ker je stara že doslužila, ali o tem, kako naj občina preživi občinskega reveža. Največkrat je bilo sklenjeno, da je siromak romal od hiše do hiše. Spal je naivadno v Iistnjaku, pri jedi pa so mu žlice šteli.
Bolj važen kot rihtar je bil v tistih časih žandar. Pred 80 leti sta bili na tem območju dve žandarmerijski postaji, v Ormožu in Središču. Prav tako sta bila v teh krajih tudi finačna oddelka. Predstavljajte si uniformiranega moža s petelinjim perjem na trdem klobuku in s puško, na kateri je bil nasajen bajonet (nož). Navadno je imel mož strog pogled in sršeče brke. Ko so se pojavile na vasi žan-aarske perjanice in so se zabli-skali bajoneti, so se otroci poskrili. l\tdi ponoči so žandarji patrolirali po najsamotnejših stezah. Zandar je hotel čimprej avanzirati ( v službi napredovati), zato je v svoji stremuški vnemi delal ljudem tudi krivice. Ce za kaznivo dejanje ni bilo mogoče najti krivca, ga je žandar zlepa ali zgrda našel. Gorje, če si prišel takemu stremuhu v pesti! Primer: Leta 1901 je bil v Mariboru obsojen na smrt vi-ničar Franc Bratuša iz Majšper-ka, češ da je umoril svojo hčer ih jedel njeno meso. Cesar ga je pomilostil na dosmrtno ječo. Cez dve leti so našli Braituševo hčer živo. Priznanje, da je umoril svojega otroka, je iz Bratuša izsilil ptujskogorski orožnik. O tem so pisali vsi evropski časniki, Nemci in nemčurji pa so izkoristili ta primer za strupeno nacionalistično gonjo proti Slovencem, češ da so ljudožerci.
Zdravstvo izza 80 let se seveda ne more primerjati z današnjim. Tudi v tistih časih so ljudje obolevali in umirali za rakom, rano na želodcu ali srčnim infarktom, za boleznimi, ki se danes že uspešno zdravijo. Ce je kmečki človek zbolel, niso radi klicali zdravnika, ker je bil daleč ftl ni bilo zanj denarja. Notranje bolezni so označevali s preprostimi diagnozami, da so se človeku čreva zmešala, da je imel vodenico in podobno. Pred 80 leti je bil samo en »doktor vsega zdravilstva« v Ormožu, po en ranocelnik (padar) je bil v Ormožu in Središču. Tudi ži-vinozdravnik je bil le eden in sicer v Osluševcih Konjederec je bil eden v Ormožu, eden pa v Lahon cih.
Za poštno službo je bilo v tistem času razmeroma dobro poskrbljeno. Cesarsko-kraljeva pošta je bila v Ormožu in Središču, poštni uradi pa pri Veliki Nedelji, pri Tomažu in pri Miklavžu, razen tega še poštna postaja v Mihalovcih.
Konec prihodnjič
Milojka Alič
Ob stoletnici rojstva ptujske čitalnice
Potem ko se je ptujska čitalnica 5. septembra 1864 slovesno odprla, se je z veliko vnemo lotila narodnoprebudnega in prosvetnega ter izobraževalnega dela. Da bi se čimbolj popularizirala, je prirejala besede s pestrim programom; da bi dvignila izobrazbo svojih članov, pa je posredovala časnike, revije, knjige in organizirala predavanja. Po pripovedovanju starega čitalničarja čevljarja Marka Pavliniča (umrl že leta 1919) so se ljudje jokali, kadar so poslušali v čitalnici lepe slovenske narodne pesmi. Zlasti pa so privabljali k čitalniškim prireditvam gledališki prizori, ki so bili večkrat brez umetniške vrednosti, vendar pa pomembni, ker so oznanjali slovensko besedo.
V naslednjem sestavku posredujemo kratek, nepopoln pregled igranih del in drugih prireditev (mnogo zapisnikov je bilo uničenih) po brošuri »Zgodovinske črtice o Narodni čitalnici v Ptuji«, ki jo je ob 25-letnlci društva izdal Ivan Strelec, učitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah (sedaj Vitomarci), in po članku prof. Frana Aliča »Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju« v Ptujskem zborniku iz leta 1962.
18. dec. 1864 je čitalnica zopet priredila bešedo z gledališkim prizorom, naslov igre ni znan. Vse do leta 1871 je bilo igranih približno 20 igric, ki jim pa ne vemo imen. 10. sept. 1865 je praznovala čitalnica svojo prvo obletnico.
Desetletje 1870-1880 je bilo za I čitalnico zelo razgibano, saj ji je 1874 že pretil razpust, a je 1 potem zopet oživela, a kmalu nato začela zopet zamirati. 1871 so igrali »Svojeglavneže«, »Starost in krepost« in »Vdovca in vdovo«. Leta 1872 so uprizorili štiri predstave; prvi dve igri nam nista znani, tretja je bila »I., II. in III. poglavje«, četrta pa »Medeni tedni«. 1875. leta se je zvrstilo kar pet gledaliških predstav (»Brati ne zna«, »Kateri bo«, »Visoki C«, »Ravna pot — naijiboljša pot« in »Lor-njon«). To leto so tudi povečali gledališki oder. Leta 1876 so uprizorili »Oproščenega ujetnika«, 1878 organizirali prireditev za ranjene vojake (ob okupaciji Bosne ln Hercegovine), 1879 za slovenske visokošolce v Gradcu, 1880 pa za stradajoče Istrane. V tem desetletju so društvo trle mnoge skrbi: defi-citne predstave, preselitev mnogih članov-diletantov in večkratno menjavanje društvenih prostorov, kar so zakrivili naši narodni nasprotniki.
Prvi dom si je čitalnica uredila v hiši svojega tajnika M. Hermana, odkoder se je morala že čez leto dni preseliti v prostore nad bivšo kavarno Evropo na Trgu mladinskih brigad, nato v bližnjo hišo, kjer je danes trgovina s čevlji »Peko«, potem v »Hotel zur Stadit Wien« (današnji Narodni dom), nato pa Ormoško cesto ( v hišo, kjer je sedaj gostilna Turist). Narod-
nostna strpnost Nemcev do Slovencev, ki je bila sprva še dokaj primerna, saj so bili nekateri Nemci, kakor smo že v poročilu omenjali, člani čitalnice, se je po 15 letih spremenila, tako da je moral odbor čitalnice na zahtevo Nemcev odstraniti napis »Čitalnica« na prej omenjeni hiši. Zato je leta 1882 kupilo društvo za 11.500 gld. hotel »Zur Stadt Wien«, ga preimenovalo v Narodni dom in se tako vselilo v svoje lastne prostore. Slovenci so zbirali v ta namen denarne prispevke pa vsem ptujskem okraju, v Ormožu, Središču in Mariboru in zbrali v nekaj dneh 6.200 gld. Med darovalci je bil tudi Božidar Raič, ki je poklonil v ta namen večjo vsoto; prvi predsednik čitalnice dr. Cucek pa je otoljubil posoditi manjkajoči znesek.
Leta 1880 so priredili mariborski gimnazijci v čitalniških prostorih besedo, pri kateri je govoril naš rojak Matija Murko. Iz leta 1881 sta nam znani dve prireditvi, prva slavnostna beseda v proslavo zaroke Nj. c. kr. Visokosti Rudolfa ln Štefanije, druga pa Prešernova proslava z igro ln petjem. Leta 1883 je čitalnica proslavila 125-letnico rojstva pesnika Valentina Vodnika in pripravila dve prireditvi ob zaključku leta. V letu 1884 je čitalnica slovesno Obhajala svojo 20-letnico, 1885 pa lOOO-letniico Metodove smrti. Istega leta je pripravilo društvo gledališki večer, na katerem
so igrali Ormožani Ogrinčevo enodejamko »Kje je meja«, Ptujčani pa spevoigro »Tičnik«. Leta 1686 je 60 graških visoko-šolcev pripravilo v čitalniških prostorih uspel tamburaški ve-, čer. Najpomembnejša izmed vseh domačih prireditev pa je bila opereta »Serežan«, postavljena na oder istega leta.
Posebno slovesno je -praznovalo društvo svojo 25-letnico 12. sept. 1889. O tej slavnosti je obširno poročal tedanji nemški časnik »Sudsteirische Post« z dne 18. sept 1889. Ob tej priliki je izšla tudi prej omenjena brošura Ivana Strelca. Ob tem jubileju se je čitalnica lahko pohvalila s 150 prireditvami, med katerimi so seveda všteti tudi zabavni večeri.
Po letu 1890 se, je kultuirno-prosvetna dejavnost društva zelo razmahnila Vrstila se je prireditev za prireditvijo, Igre, koncerti, zabavni večeri; čital-ničarji so vsako leto priredili po tri zabavne večere: na pust, na Martinovfc in na Silvestro-vo. Kulturno-prosvetno delo so najbolj pospeševali narodno zavedni in agilni učitelji, uradniki pa tudi pripadniki prostih poklicev (trgovski pomočniki). Posebno uspešno je bilo leto 1895, ko so v čitalnici uprizorili »Revčka Andreja« v korist po potresu prizadetih Ljubljančanov, priredili komorni koncert bratov Serajnik, še drug koncert, igrico in tamburaški koncert. Do leta 1898 so še nekajkrat nastopili na odru, potem
pa je igralska dejavnost zopet popustila. V naslednjem letu je ponovno oživela glasbena dejavnost; leta 1900 pa je zopet toži! odbor, da »ni za prireditve ne denarja ne želje ne sodelavcev«. V naslednji dobi so pripravili zopet nekaj iger (med posebno vnetimi igralci tega časa moramo omeniti Ljudevita Sagadina, ki je umri mučeni-ške smrti med okupacijo) in | koncertov.
Pomembnejša prireditev je bila v letu 1904 proslava dru-i štvene 40-letnice, pri kateri je j sodelovala tudi ljubljanska godba .V letu 1906 je prišlo do večjih medsebojnih trenj, ker so ; člani zahtevali več prireditev, odbor pa se je Izgovarjal s sla-j bim gmotnim stanjem; pokazala se je tudi prva svetovnona-! sorska razpoka, ko je odbor odpovedal list »Oso«, češ da smeši , duhovščino, nakar je napredni učitelj Ivan Kaukler izstopil iz i društva.
Leta 1907 se je v okviru čitalnice osnovala ljudska knjižnica, ki jo je vodil poseben odsek. Ze v naslednjem letu je posodila 750 knjig. Domači či-taimičarji in gosti od drugod so uprizorili še nekaj iger.
Leta 1908 so se že javljale močnejše razlike v svetovnonazorskem mišljenju, večal pa se je tudi nemški nacionalni pritisk. To leto je prišlo db skupščini CMD 12. in 13. septembra do znanih septembrskih dogodkov, ko so Nemci fizično napadli domače čitalničarje. Po tem letu je sovraštvo Nemcev do Slovencev še rastloi Leta 1912 je društvena igralska dejavnost prešla iz ožjega čitalniškega okvira na širše področje, s tem da se je v Ptuju ustanovila po-
družnica mariborskega dramatičnega društva.
Ob času prve svetovne vojne je čitataiško društveno življenje le životarilo. Avgusta 1914 je občina ustavila delovanje društva, nekaj prostorov so zaprli, ostale pa je zasedlo vojaštvo. Šele po intervenciji je bilo njeno delovanje zopet dovoljeno.
Ob nacionalni osvoboditvi leta 1918 je čitalnica prenehala delovati v stari obliki — posamezni odseki, ki so prej delali v okviru čitalnice, so se osamosvojili in prerasli v nova, samostojna društva in ustanove. Ze 1. 1884 se je iz pevskega odseka rodilo Slovensko pevsko društvo, ki je delovalo tudi še po prvi svetovni vojni, vse do ustanovitve pevskega zbora Glasbene matice v Ptuju leta 1931. Leta 1907 je bila ustanovljena knjižnica, ki je delovala do druge svetovne vojne. V letu 1906 je čitalnica ustanovila telovadni odsek, iz katerega je čez dve leti nastalo samostojno sokolsko društvo. Leta 1912 je bila ustanovljena ptujska podružnica mariborskega dramatičnega društva, ki se je po osvoboditvi leta 1918 osamosvojila. V tem podlistku nismo mogli podrobneje obdelati bogatega kulturnega in prosvetnega ter narodnoprebudnega dele ptujske čitalnice, ker bi to bila naloga zgodovinarja, ampak smo Imeli ob njeni stoletnici le namen seznaniti javnost s tem izredno pomembnim dogodkom naše domače kulturne zgodovine.
Stran fi
»TEDNIK« — ppfelc. 9. oVtoTira 1961
Stran 6 1
Iz naših vrst se I« za vedno poslovil naš dolgoletni in požrtvovalni sodelavec
Engelbert Letič
računovodja
Delovni kolektiv Reševalne postafe Ptuj sporoča žalostno vest, da je po kratki in m učni .bolezni preminil naš dolgoletni
honorarni računovodja
Letič Engelbert
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Kolektiv Reševalne postaje Ptuj
Pokojnega tovariša bomo ohranili v iepem in trajnem spominu.
Kolektiv in sindikalna podružnica trgovskega podjetja Panonija, Ptuj
ZAHVALA
Ob strešni iin prebridki izgubi našega ljubljenega sinka in bratea
ZVONKA SLANIČA
iz Ptnja
n« najdemo primernih besed, da bi se lahko iz srca zahvalili vsem, ki so spremili našega ljubljenca na njegovi tako rani zadnji poti, zasuli njegov grobek z venci in prekrasnim cvetjem, vsem, ki so sočustvovali z nami, izrazili svoje eožalje in nam bili v teh groznih urah ob strarfi in v poinoč.
Posebej čutimo dolžnost se najlepše zahvaliti č. duhovščini, na čelu s proštom g. Greifom, za spremstvo in za prelepe v srce segajoče poslovilne besede, kakor tudi ostalim govornikom.
Iskrena hvala kolektivu gost. podj. HALOSKI BISER, članom gasilskega društva, učiteljstvu in učencem osemletke Toneta Žnidariča, posebej še pionirskemu pevskemu zbom te šole za prekrasno žalostinko, enako pa tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in številnim udeležencem žalostne zadnje poti našega nepozabnega sinka.
Vsem še enkrat najlepša srčna hvala!
Ptuj, 5. oktobra 1964.
Globoko užaloščena družina Slanič
OBVEŠČAMO VSE STRANKE V PTUJU, ORMOŽU IN V NASELJU KIDRIČEVO, DA BOMO OPRAVLJALI DIMNIKARSKE USLUGE OD i. OKTOBRA 1964 DALJE PO VNAPREJ DOLOČENEM DELOVNEM SPOREDU IN SICER:
3 e o
S S
■5 SS - S.
M >
Ponedeljek
Mariborska
Torek
Ob Studenfnici Mlinska c. Zadr. trg Ob Dravi
Sreda
JagrebSka Selška Polska
Delovna razpored za mesto Ormož
S g
u >
11
^	s
"	E
a	=>
c 3
Si
C 3
o o
TJ ^
> >
IS S|
s >
P.ogaznica
Stuki Naselje »Bratov Reš«
Četrtek
Spolenjakova Rogaška c. Mejna c. Ob železnici Draženeka c. Na Obrežju poeta j o
Petek
Naselje »Kidričevo«
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
Rogoznica zanesljivo na čelu lestvice. Prvi točki za Leskovec. Derby srečanje v IV. kolu
Tudi po III.. odigranem kolu v občinski nogometni iigi je še vedno tvegamo govoriti o vrstnem redu ekiip po končanem jesenskem delu prvenstva. Preteklo 'nedeljo smo bili priča prvi zmagi novinca v občinski ligi — ekipe iiz Leskovca, ki je v gosteh osvojila obe točki, in bo kot kaže v nadaljevanju prvenstva še trd oreh za marsikatero ekipo.
Najuspešnejša je še vedno ekipa iz Rogoznice. Rogozničani iz nedelje v nedeljo neusmiljeno polnijo vrata svojih nasprotnikov, saj so v treh srečanjih dosegli 19 golov, spreieli pa 2e 2. Sicer pa si poglejmo rezultate III. kola.
GORIŠNICA — DESTERNIK 3:1
Po enakovredni :n zanimiv! igri so zmagali domačini — lahko pa bi bilo tudi obratno. Pri domačih ie bila boljši del moštva obramba, t>ri gostih pa lahko pohvalimo srednjega krilca Kvakana.
ROGOZNICA — tflDEM 6:0
Takšnega rezultata menda ni nihče pričakoval. Priznati pa moramo, da bi tokrat odlično razpoloženi napadalni kvintet Rogozni-ce lahko dosegel še kakšen gol, čeprav ekipa iz Vidma ni igrala podrejene vloge.
DORNAVA — LESKOVEC 1:4
Gostje.so zmagali zasluženo, za kar se lahko zahvalno kolektivni in nesebični igri napadalne petor ke. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču.
Prvenstvena lestvica po II. kolu: Rogoznica 3 3 0 0 19:2 6 Gorišnica 3 2 0 1 12:4 4 Dornava	3 111 7:9 3
Videim	2 10 1 3:8 2
Leskovec	3 1 0 2 5:15 2
Markovci 2 0 11 3:8 1 Desternik 2 0 0 2 4:7 0
Mestni bino Ptuj
predvaja 9. oktobra t 1. ameriški (cinemascope) film »ZLATO SEDMIH GRIČEV«, 10. in 11. oktobra t. 1. japonski barvni film »BITJI S PLANETA SKRIVNOSTI«, 13. oktobra t. L sovjetski barvni film »OGNJENA LETA, 14. in 15. t 1. jugoslovanski film »SVITANJA«.
Kino Gorišnica
predvaja 11. oktobra ti. jugoslovanski film »STOPNICE HRABROSTI«
Kino Za vrč
predvaja 11. oktobra t. 1. francoski film »POGLEJ SVOJE DELO, DANIJELA«. ,
Eudiaa
Rebeleja vas Volkmerjeva e. Panonska ul. Ob Grajeni Tiha pot
Brstje
Rogomiška ul. Nova cesta
Rajčeva uL Med vrti Srbski trg Tratenj akova ul. Ul. dr. Potrča
£g "O V
Krče vina Crešje
Vičava Vičavska pot C. Olge Meglič Muzejski trg Na gradu
Prešernova Grajska Na hribu Slov. trg Pletarska
Mestni trg Ptujska . c. Zigrova ul. Dravska c.
Poštna ul. Skolibrova ul. Vrazova ul. Dobravska c.
Novakova c. Cvetlična c. Kolodvorska c. Opekarniška e.
VaTaždinska e. Ljutomerska c.
Sajšpov* ul. Na Tratah Ormoška c. Znidar. nab. Cu&ova ni.
Trg Krempljeva
Zelemikova Vodnikova Trg MDB
Miklošičeva ul. Ul. hetr. Lacka Osojnikovs
Osebna kronika
Trubarjeva ul. Levstikova pot Kramberger-jeva p. Cojzova pot
Gregor, drevor. Ciril-Metodov drevored
Bezjakova Mwkova A»kerčeva Vrazov trg Jadranska
Vošnjakova Dravska Hrvatski trg Cankarjeva uL Cvetkov trg Muršičeva ul. Cafova ul.
Naprošamo kirisimke kurilni h naparav v občini Ptuj in Ormož, naj upoštevajo delovni spored dimnikarskih uslug, da bi se lahko delo nemoteno izvrševalo, da bo nekJo doma ter da bodo odloitli kurjenje čez ta d an, Stranke prosimo, maj sd razporedijo delo take, da ne bodo ta dan prale in da bodo ključi podstrešja dostopni.
Obenem naprošamo koristnike kurilnih naprav, naj upoštevajo dimnikarjeve nasvete glede odstranitve pomanjkljivosti na kurilnih napravah.
Ker se bliža čas za začetek večjega kurjeni a v pečeh, v kctlih za kuhanje svinjske hrane ter v brzoparilnikih, ki n4eo postavljen: na ustreznih mestih, naprošamo stranke, nai te pravočasno odstranijo. ker bodo dimnikarji ugotavliali pomanjkljivosti na kurilnih napravah, k: ogrožajo požarno varnost ter bodo o tem obveščali pristojne organe Razpored 2a ostale kraje bomo naknadno objavili!
Dimnikarsko
podjetje,
Ptuj
Rodile so: Neža Drakšič, Zlatoličje 113 — Zvanko; Marija Horvat, Vito-marci 82 — Marjana; Marija Šalamija, Rogoznica 41 — Marjano; Alojzija Spraih, Kicar 108 '
—	Marico; Marija Svegl, Vel. ' Brebrovnik 37 — Franca; Elizabeta Munda, Obrež 13 — Janka; Veronika Orlač, Leskovec 4 — deklico; Ana Glažar, Zg. Pristava 31 — Danila; Katarina Repič, Sp. Velovlak 43 — deklico; Ivana Gabrovec, Kozminci 5
—	dečka; Ida Gregorec, Budina 19 — Zlatka; Ivana Zorko, Drbe-tinci 54 — Draga; Marija Milo-šič, Leskovec 40 — dečka; Gano-vefa Ljubeč, Grajenščak 43 — Dušana; Ana Bezjak, Spuhlja 142 — Danila; Marija Zupanič, , Zagrebška 54c — dečka; Marija . Miložič, Spuhlja 38 — deklico; Marija Kolednik, Mali Okič 45a
—	Zinko; Marija Lorber, Stari grad 14 — Milana; Gertruda Sire, Zabovci 80 — Bojana; Terezija Pšak, Ormož, Vrazova 9 — Stanka; Marta Petrena, Mekot-njak 18, Ljutomer — dekEco; Kunigunda Rodošek, Prepolje 103 — Silva; Štefka Kovačič, Smolinci 48 — deklico; Štefanija
Mali oglasi
HlSO v Vidmu prodam. Naslov v upravi.
PRAZNO SOBO v Ptuju ali v okolici iščem. Naslov v upravi.
najditAja Ženske rokavice svetle barve, izgubljene 28. sept. od trga do klavnice, prosim, da jo proti nagradi vrne v upravi Tednika.
NOTNO PRODAM MOTORNO KOLO MZ 125 ccm. Štefan, Jerič, Miklošičeva 4, Ptuj.
DEKLE VZAMEM NA STANOVANJE. Nežka Forstnerič, Prešernova 18.
LESENO DTO PRODAM in oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi.
PRODAM MALO POSESTVO z
gospodarskim poslopjem in hišo. Va-ida, Placar 41. Vprašajte v nedeljo.
KUPIM KUHINJSKO OPREMO
in sobno dvo- ali trodelno omaro. Naslov v upravi lista.
Menoni, Vrazov trg 2 — dečka; Terezija Pintarič, Središče 241 — dečka; Marija Pernek,.Sedlašek 91 — Verico; Štefanija Vidovič, Gruškovje 54 — Stanka; Ana Miložič, Mali Okič 18 — deklico; Marija Toplak, Kicar 22 — Ivico; Marija Holc, Orešje 29 — dečka; Matilda Petrovič, Kidričevo 13 — deklico; Marija Srdinšek, Rodni vrh 9 — deklico; Ivana Marin, Mihovci 68 — deklico; Štefka Horvat, Levajnci 19 — Rozvito; Marija Bratuša, Veliča-ne 41, Ljutomer — Cvetko; Elizabeta Hercog, Mali Okič 38 — Darinko; Anka Kosi, Drakovci 107, Ljutomer — deklico; Ema Jazbec, Bolečka vas 32 — Darka; Marija Mislovič, Mezgovci 15 — Sonjo; Jožefa Korošak, Draženci 53 — Darko.
Janez Zajšek, Mejna cesta in Roža Kopša, Mejna cesta; Jožef Galun, Hajdoše 78 in Štefanija Lesjak, Skorba 32; Albin Gabrovec, Šturmovec 7 in Antonija Krajnc, Nova vas pri Ptuju 51; Karel Fras, Placar 24 in Marija Tekmec, Sp. Velovlak 12; Tomi-slaiv Vukašinovič, Volkmajerjeva 2 in Matilda Princi, Volkmajerjeva 2; Miodrag Džurovič, Maribor in Erika Skoliber, Murkova 3, Ptuj.
Umrli so:
Leopold Zelenik, Rjavci 4, roj. 1908, umrl ,27. 9. 1964.; Zvonko Slanič, Rajčeva 8, Ptuj.
Horoskop
oven
V	tem razgibanem tednu ne pozabite biti previdni. Razpoloženje med znanci bo tudi vas prizadelo. Po manjših težavah zopet razvedritev.
BIK
V	sredo ste navadno najbolj podjetni. Končno boste odkrili vzroke lastnega nezadovoljstva V načrtih za bodočnost vam rr.anj-ka koledar.
dvojčka
Z novimi prijatelji je pot; eb-nega več potrpljenja kot s riejš-njimi. Slabo ravnanje drugih s soljudmi vas hudo vznemir,. Hvaležnost za vašo dobi->«rčnost vas izpodbuja za vedno nove plemenitosti.
rak
V	tem tednu izražene simpatije ne bodo ostale samo tesede. Za vsak dan si prihranite nekaj minut razvedrila. Pri stikih s sodelavci imate to sre5o, da š« jih vsi veselijo.
lev
Nepričakovan novi dogodek s prijetnim ozadjem. S taktnestjo storite mnogo več kot z najpo-nižnejšim opravičilom. Ne odlašajte z reševanjem važnih zadev.
devica
V	službi se vam poloJa; ?elo izboljša. V težavah imate ob svoji strani ljudi, ki vas razumejo. Po iskrenosti se vedno počutite kot po praznikih.
tehtnica
Ne zamudite ugodnih možnosti za premestitev važnih skrbi Pri nesporazumih mislite več na slabe posledice kot pa na zadoščenje. Od soljudi ste navajen' zahtevati vsaj toliko poštenja kot od samega sebe.
škorpijon
Dobre volje ste vedno le ob notranjem ravnovesju. Naklonjeni ste ljudem, ki od vas manj
pričakujejo, kot jim nudite. O ljubezni bi morali vsaj toliko razmišljati kot o svojih načrtih.
strelec
Čakajo vas nakupi sicer po red-koma potrebnih stvari. Stejpte se med občutljive, ne upoštevate pa, da so tudi vaši živci potrebni razbremenitve. Doživeli boste uspeh, ki vam bo vrnil dobro razpoloženje.
kozorog
V	srčnih zadevah nekaj novih" spoznanj. Najbolj si želijo vaše družbe ljudje, ki cen.jo plemenitost. Otresite se predsodkov o
stvareh, ki jih že dolgo poznate.
vodnar
V	soboto boste v družbi zaljubljencev, ki so rad: zelo resni. Več mislite na svoje dobre izkušnje kot na neuspele poizktsse. V samoti najlažje razmislite o vsem doživetem.
ribi
Prihodnji teden boste mslrvluš-ni do sodelavcev. Izboljšanje materialnih razmer. Ne spretrinjajte svojega stališča, ko seore tr> drugi.
LUNINE SPREMEMBE
LUNINE SPREMEMBE IN NAPOVED VREMENA za čas od 11. do 18. oktobra 1964
Ves teden bo lepo jesensko vreme. Prvi krajec bo v torek. 13. oktobra t, 1., ob 17.57.	AC
RAZPRODAJA
Kmetijski kombinat Ptuj
proda
4 SADNE MOTORNE ŠKROPILNICE
nove, nerabljene tip »Biserka-C« 200 litrov, cena komadu 240.000 dinarjev Škropilnice so na ogled v skladišču na Rogozniški cesti (bivši »Sadjar«)
RAZPIS
Strojne delavnice Ptuj, Rajšpova ulica 13, razpisujejo
1.	dve učni mesti avtokleparjev in
2.	več delovnih mest priučenih avtokleparjev
Pogoj: za učence končana osemletka; za priučene avtokle-parje pa dokument o priučitvi in o večletni zaposlitvi v tej stroki. Dohodki za slednje po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop za oboje takoj. Prijave sprejema uprava podjetja v
Ptuju.
Strojne delavnice Ptu