Pepelka
(Po narodni pravljici.)
JLn duri oče je priprl,                               Gorje, če jo ugrabi smrt.
predse zatopljen v misli zrl . . .         naj kazni vaju božji 6rtl"
Obrnil je naposled kjuč,                        Napoči jutro, pade noč.
nemiren ves upihnil luč.                        Kdo zunaj, čuj, gre pevajoč?
Nedelka zdaj očeta vpraša:                   Pepelka je, ah, glej, cvetice
,,Kje, ofie, je Pepelka naša?"               obkrožajo ji lepo lice,
Pepelka — grda pastorka —                 Kot ptičica zagostoli,
tako jo zove mamica.                             v naročje mačehi hiti,
očetu dobro vse želi . . . In mati, oče, vsak molči,
Nedelki sen zapre oči.                           Pepelki pa se isti čas
,                              zasveti v kodrih zlatih las . . .
Ko v postelji zaspi fledelka
na okno trka . . . Kdo? Pepelka!        Zaplaka . . . Čudo glej: solz6
/~i     * «•      ¦     r.  -i,    »  u   JT    »     se v bisere izpremene. Glas toži, čuj: , Bndkost, bndkost,
zakaj ste me zvodili v gozd?                In padajo zveneč na tla.
_       .    ..                ,. ..                             strmeč jih grabi mačeha.
Tam hodi groza, divji mož,
na roki kremplji kakor nož.                   A oče biserne solze
„      ...                    , u i-      ii                 na težko stavi si srce
Ko vtihne on. v globoki molk                da čuvstva y n-      SQ       kQ.
zatuli gladni, divji volk!
V en glas jo vprašata oba: Ah, mačeha, kako, zakaj?                       _Kdo storM čudež tj je ta?..
In oče — je dospel nazaj?
Že hoče, da odgovori —
fii N ga vgrabil divji mož                       \z ust, g|ej, roža se ji rdi,
že v kremplje, ostre kakor nož?"       prečudno, mehko zadehti . . .
Potihne glas . . . Noč govori,               Beseda vsaka: zlata roža
Ijudem hudobnim zagrozi:                     Pepelki ličece obkroža.
.,V napotje bila vam Pepelka,               ,jam v gozdu žena, bela Vila.
ker lepša je kakor Nedelka.                  siroti mi je dobra bila.
Zato sta jo — bridkost, bridkost! —     Šla z mano je skoz gozdni molk, med volke vrgla v divji gozd.                da bežal je grabljivi volk.
4
-•X    74    *g-
Da le očeta vgrabil ni,                            Ukazala tako je tnati,
Bog z vami, oče, mati vi!                      če ne — te vzemi mož kosmati!"
Oj dobra žena, bela Vila,                       čuj, zemljo strese sunek jak,
dari mi te je podarila,                            in Vilo vzame črn oblak.
ker sem lase ji poravnala                      Nedelka plaka . . . Iz oči,
in mi na krilu je zaspala .  . ."            glej — solze rdeče kakor kri.
A drugi dan ^edelka gre,                      Ko hoče tožiti doma,
do Vile žene jo srce.                              težko umijivo le jeclja.
Ošabno Vili govori                                   A iz dežele daljnih dalj
ošabne majke trda hčl:                          kot solnce pride mladi kralj —
,,Daj biserov mi iz o6i,                           Pepelko vzame na gradič
daj rožo, ki iz ust dehti!                       za ženo lepi kraljevič.
Fran Žgur   .