Leto XXV., št. 3 Pofcntoa platana « PS(>u LiuDiuuo KuiuDiiev» uiica S. Telefon it M-22. *l-23 ti 24 l-itvaicu jtioelck IiuMm"» Humane*» ali' ca i - Teletoo <\ ti Z">. Podružnica Novo mrua Liublianska testa 42 Izkliufno usiupitvi, a » Italiie m inozemstvo UPI \ MilAiNO Kacuni i., L|ubiian*H(. pokra um pri cxj&no čekovnem uvodu it I' a ostale kraie Ita'tie Servizio Conti fori Pom \o 11*118 Preis — Gena g.— L Izhaja vsak dan razen puueüeijita. Mesečna naročnina lir Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica St. 6. Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Rokop sl se ne viačajo GrcssangriSS des Feindes in Belgien Deutsche Angr'ffskclonnen bei Saargemünd und in den Vogesen dringen weiter vor — Britischer Grossangriff in Mittelitalien — Bolschewistische Angriffe auf Budapest zurückgeschlagen Ans dem Führerhauptquartier, 4. Jan DNB Das Obe kommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Be'jrirn ist der Feind zwischen S'a-■felo und Marche gestern von Norden her 711 den erwarteten Grossanjjriff angetreten, um seinen bei Bastogne schwer ringenden Verbänden Entlastung zu bringen. Dort warfen unsere Divis'onen den Ge«rner in die Verteidigung und fügten ihm h' he Verluste zu. Im eresnmten Ka-mfgebiet verloren die Amerikaner 34 Panzer. Beiderseits IVtsrh se*zt°n rnsere Truppen ihre Angriffe fort. Obwohl der Feind von t!en benachbarten Fronten a'le verfügbaren Kriif > 7u Gegenangriffen hemn-fiihrte. ge'ang es Ihm nfeht. unsere östlich Saar-emiind und in den unteren Vogesen vordringe«.-»er AnTiffsUo'onnen zum Stehen zu bringen. Pan pfälzfsoh-eTsäs; i^che GrenT"eb!ot v e^/l ch Weissenburg wurde vorn Fr'nde gesäubert. Zur Störun" des feindlichen Nachschubs wurde das Femfe»ier auf Lüttich und AnVrrr n fortgesetzt. In Mittelitalien führte die 8. hrit'sehe Armee ;n der Eo-^a-rna zahlreiche Vor-zi'r Fesselnnn: unserer Kräfte und tra1 nordwestlich Ilavenna zum Grossan-jrr'ff pn Schwere Kämpfe m:t dem In einem Ahse'-nUt In unsere SteVunrren eingedrungenen Feind sind noch im Gange. Im Rr"m ven Virovit'ra in Slawnien Warf n Kroaten und Kosaken starke feind- Savrmmkv liehe Banden nn*er hohen Verlusten aus ihren Stellungen und erbeuteten zahlreiche Waffen. In Fngarn griffen die Bolsehewisten Budapest Tag und Nacht vor allem von Oi en her an. In harten Kämpfen schlug die Besatzung die Angriffe zurück. In die Kampfe Im Raum von Budapest griffen SchlncMfliesrer mit starken Kräften ein. Durch IScmben und Bordwaffen setzten «ie 34 Panrer ausser Gefecht und verniehVten über 500 Fahrzeuge. Deutsche und nn^arsche Jä~er und Schlachtflieger schössen 37 sowjetische Flugzeuge ab. Im s!ids1o"-aki*chen Grenzgebiet versuchten die nachts auf breiter Front angreifenden Sowjets vergeblich unsere Fron* zu durchbrechen Auch am gestrigen Nachmittag: scheiterten erneute Durchbruchs-versuche des Feindes. An der Fron1 zwischen der Ost-Slowakei nnd Kurland dauert-die Kampfpause an. D> anglo-amer'kanlschen Tcrrorfieger, die am jreslrigen Ta~e nach Westdeutschland sowie in das IChein-Maingeblet einflogen, warfen ihre Bomben vor allem auf die Stadt Fulda, wo ernemi Schäden und zahlreiche Brände entstanden. Das Vergeltungsfeuer auf den Raum von Gress-I.ordon wurde fortgesetzt. Die deutsche Kriegsmarine versenkte Im Monat Dezember 163 000 BRT feindlchen Schiffsraumes und ausserdem 16 Zerstörer uiul Geleitfahrzeuge. • •• Nemške napadalne kolone pri Saargcmündu in v Vogezjih prodirajo dalje — Britanski velenapad v srednji Italiji — Boljše viški napadi na Budimpešto odbiti Führerjev glavni stan, 4. jan. DNB. Vrhovno poveljirštvo obor ženh si; javlja: V LTel.tr ji je rrešel sovražrik vee aj m d Stavejo'cm in Marchom v pritcko^.a i velenapad, da bi razbremenil svoje pri Baste" 5J te?!:»» tore^e se eddelke. Tam 'O potisni'e naše divizije nasprotnika v ob-r?,irbo ter mu pr'zideja'e visoke izgube Na vs^m bojišču so izgubili Američani 34 ok'opnikov. Na o' eh straneh B't=c*a so n->da'je^sle naše čete sv< je ra^ače. Kl ub temu. da je dov del sovražnik s s~s d j h b jišč vse ra - '> e-':'ve s''» m prot nanade, se mu ni posreTPo zaus'a'-iM r»a?e vzhodno od kK vm"" -'r» "n v s-o 'n ;>h Vo"P ih p o-d raioče napadalne ko one. Pa?al'natsto-alza^ko obm-jno oz'm'je zan~do od .Weisserbu-ga smo cei-t'i sov až ika. Di bi mo'i'i «ovrfižVkovo esk bo, srro jiaria.e obstreIjevrÜ Liege in Anvers z dalj os'r^'n'm (fflz'em. V srednji Italiji je izvedla 8. b itanskn armada v Komagni štev. ne surk", da bi vrza'a raše sile ter prešla «everrozapadno rd Ravene v vefenap?d. V s'ai; številni pnžari in škola. Pod-oč^e Velikega Londona smo nadalje obstrrlj-va". s novr?či'nim egn'em. Nrm5ka vo,r*a nro^nar ca je n«-to'-i,a meseca decembra 163 000 hrt covraž"iko-vrgp lrd'?v'a in razen tega 16 rušiicev in spremijevjnih vozil. Vsfsšfc© pe-rržla © pldaju na bojiščih Berl'n, 4. jan. O po'ožnju na bojiščih poroča vojaški sodeUvalec agencije DNB dr. .Max Kruli: Vmesna faza bike v Ardenlh, ki je prčela s spopadom napadalnih div'zij z obeh strani, je zavzela poz cijrko obliko in Es ži'r.vo bore na cheh straneh z uporabo najtežjega orožja vseh vrst. Nemška ak-tivnost se ne kaže se'aj toliko v zavzemanju novega ozemlja kakor v trdem dr-Žanju doslej prüobijsnih pcst".jank. pri čem^r so bih umakn-'eni prec'nji oddelki in ek'c.rr:fke ort i. BcjiščnL lok poteka od D ekircha južno mimo Bastogna, zapa*n> od St. Huberta. Rccheforta preko Mnrcha, Stavelota pa tia do Malmedy'a. Po da-naSnj?m položaju n-. vsem bojišču nemško vodstvo sedaj odloča, na katerem mestu namerava zonet ofenzivno nastopiti. Sprf-tega položaja je nastala na sovažni strani nervozna negotovost, ki daje bojem novo obeležje ter povzroča velno nova premeščanja čet pr; Američanih. Iz nemških premikov ob Sairi ter ob sp-dniih Vocezih pa ni razviden obseg nemških načrtov Velike pridobitve ozemlja na ob^h straneh Bit"chn in nrl Saargemündu. kj?r so priš'e nemške čete zonot do južnega roba Mag:notove č te. in ka+ere si iz-voievalo ob naitršem ameri&kem odporu, je treh". ?r-at,-ati za enkrat samo kot krajevne sunke klinb temu. da je morfl nasprotnik uporabni tu vs-e svoje odde'ke. Nasnronik pa ne m'-re računati z oinčen^i, ker ie premestil Eisenhower vso svojo na-pF.dn.Ino silo na področje Bastogna. Medtem ko vla"?. na severnem boku mec'1 Stavelotom in Malmedyjcm na bojišču že več dni cdmo-, smatra zavezniško vrhovno poveljn:štvo, da bi lahko doseglo uspeh ob južnem boku na črti St ITubert-Basto"Tie-Rex Gcltz. to pa zaradi tega. da bi c>!oma dokončno razbremenil?, svoje od 'elke v Bastognu. ki so samo na cz.kem pas'ii zvezane z glavno silo, doloma da bi nemška vdTna vrata tako zožila, da bi bilo nerršo vodstvo prisljeno opustiti za-padnj del Ardenov vsr.j do ceste Liege-Arlon. Za to pa ni danes nobenega povoda ker so nemške čete v triih boj:h odbile vse ameriške sunke ki so jih izvedli 3anio vzhodno o* bojiščnega loka s štirimi okl pmškimi in 4 pehotnimi divizijami. še občutneje pa ie prizadejalo an^lo-amoriško vojno vodstvo nadali« oživljeno delovanje nemšk°°ra letalstva. Ta akt:vnost se odlikuje s točn"«tJo mčrta in okret-nosrtjo izvedbe Iz letalskih posnetkov je šele p av razviden obseg i^.arca na letališč?. na belciipko-sevemofraneoskem ped-ročiu N: le enkmtnn irfruba letal v, tako ve V kern številu ono. har p'vzr^i r"--skrbi An^ežem in Američanom, njihova bojazen izhaja lz prepričan ia. da bo omejena njihova absolutna letalska premoč kot doslej najjačji faktor sovražnikovega vrjnega vodstva, če bi se ponovila presenečenja take vrste. Nemško bojšče v srednji Italiji je ponovno prestalo svojo preizkušnjo in z njegovo nezlomljivostjo računajo sedaj že vse v:jskujoče se st anke. Pa tudi kot rezervni vir za druga boiišča ne more imeti ta odsek bojišča v bližnji bodočnosti kakšnega večjega pomena. Boji na Madžarskem se ne razvijejo po željah sovjetskega vojnega vo'stva. Sovjetski nnčrt, da bi z vsesplošnim napadom na Budimpešto zavzeli z dvojnim sunkom cbš:rno jx>dročje na obeh straneh Donave, se ie izjalovil prav tako spnčo odp'ra posadke kot zarad; nemržno-ti sovjetskih oddelkov, rta bi prolrli preko Fel-sögalle ter reke H ona. Nsvi uf^^hl fapsuskega letalstva To^io. 4. jan Leta'ci zbora »Karr?cftre« so napadli 3 'anunrja na morju prfd Mindanaom nefo eovražm konvoj Ob tej pri'iki so po;1nskih ladij s 66 500 tonami. 5 rušrlcev in 9 izkrcc\-alrih čo'nov Po kodovali so 9 trgov n-skih ladij z 49.000 ton:.m' in 2 ru'ilca nadal;e pa zadeli še 101 trgov nski pari k s 565 (XK) tonami. 4 krr/arke in 22 zkrccvaln.h čolnov. Protiletalsko topništvo v se?ita\-u lcta!st\-a je unič:Io 205 ok'opnikov, mnogo motornih voz« in mnogo postojank za topove, Amerllta Icrlva lak-ete v ItaSji Žene\rs, 4. jan Po Reu ter je vi vesti iz Washingtons ?e izjav'a znana amen"la Voi-foi-enca« za napovedi i a'i k S j ini, Chui-chi fa in R xissvelt:. N i konferenci <-o baje Arglija, Zedin;ena d.žave in Franci;a predložic skupno nei-cai p-reaio ov zi iz-pi-omcrmbo meja v S edozem'ju. V'nd r bodo te predi ge dokončno < b avn:va.i šj-le na napovedanem se.tur.ku. Amerlsasal se olilai^lo Stockholm, 3. jan. Navdušenja Američanov za novo Društvo narodov je po. vesti »United Pressa« v zvez: z grš^o krizo, poljskim sporom, razvojem v B Igiji. I a-siji in Franciji bistveno popustüo. K temu je mnogo prpomogla ostra Steit niu?ova kritika britanske politike. V amer sitem senatu se senatorji Ball. Ilatch. Austin in znani izolacionist Wheeler skupaj z novim govornikom senata Wa'.lacom Whitcom ^tri-njajo, da ne bo dobil n; črt o nov m D u-štvu narodov nikdar potrebne dvotretjinske višine v ameriškem senatu, kol kor se ne bo »pokazal pri ljudeh čistejši duh kakor nedavno«. S temi besedami so men li ameriški senatorji, kakor poudarja »United Press«, Churchilla in Stolina, Amsterdam, 3. jan. Reuter javlia Iz Wa-shingtona, da je senr.tor Weyland Brooks iz Illinoisa v torek zvečer pozval predsednika Roosevelta. naj objavi ameriške vojne in mirovne cilje. Brooks je d-\jal: »Ker se stremljenje po politični oblasti tako zelo loči od vojnih operacij n-ših zaveznikov, imamo prav co. d& ;zvemo kateri so politični in vojni cilji naše vlade.« Führerjev novoletni govor je Izzval mitäan odinev po vsem svetu Berlin, 4. jan. Govor, ki ga je imel Führer ob pričetku leta nemškemu narodu, je vzbud.l po vsem svetu močan oumev CeLo v sovražnem taboru niso mogli mimo tega govora, ki predstavlja temeljno ugotovitev razi k v primerjavi z ideologijo nemških nasprotnikov. V tisku zavezniških in prijateljskih držav je bilo govor objavljen z največjim p fdarkem in mncgoio'at skupno s sliko Adoifa Hit er ja. V mnog h primerih je obvlada) govor vse prve strani listov. Naslovi so obsegali š.rino cele strani, najvaž-nejša mesta pa so biia debelo natisnjena. „Vsa Nemega se bo bsrila do zmaga" Vea japonski tisk je cbjavil v torek Führerjevo proltlamac jt> na nasiovaib straneh skupno s sliko Arolfa Hitlerja. V naslovih so poaajalj I sti zaupan e Fuhrer-ja v zmago ter so vsi izražali trdno ver:, da je nemš.S fanatizmom časti in s svetovnim za_ upanjem močnega nam je Ad > f Ilitier še enkrat prikazal si ko preteklega leta z njegovimi usodn.mi težami ua.rci«. List prjAazuje Auoifa iuticrja kot »veliki vzgled«. „Svet gte^a z etstt^vaajem Führerjev novoleLn. g^vor poprlnoma obviada češki t.sk z dne 2. jonua-ja. Govor objavljajo z veliitim poudarkom na pr_ vih straneh, komentarji pa pouaarja>j zlasti ponovno FUhrer„evo ugotovitev, ua Nemčije v tem boju ne bo m^gjCe spravili k tlom niti z ob.roženo slo n.,ti s časom. V svojih naslovih so nagia«^ ljsii, da gied.* svet uitnes z občudovanjem na nemški narod in na njegove voditelje ter da bo pri-Sla ura, ko se bo po Führer je vin besedah nagn.ia zmaga na stran onega, k jo bo edini zaslužil: na stran velike nem&ke države. „Nikake kapltu^cje v usndnattt b3|uM švedski novoietni usk je objavil obširne izvlečke iz Fühierjeve p^lanice, k. so j: dali neiiateri listi naslove, segajoče prek? cele slrani, dočjn so pou-drurili posamezna mesta z mastn.m t&:om m s številnimi vmesnimi nas ovi. »Hitler je o zmagi boij prepričan, kot kdajkoli « pravi dvovrstni naši:v v listu »Svenska Dagbladet«. »N"i-kake kap tulaci^e v usoJxiem boju« je na. pisal na vrh Füiirerjeve novoletne poslani, ce »Dagens Nyhetcr«. Komentar.i švedskega tiska pa so večlnoiua vendar neprijazni ter pričajo o pomanjkanju razumevanja, s katerim gledajo na švedskem na usodni boj nemškega naroda. „Klassen guvor" V Švicarskih listih je imel Führerjev go_ vor prav tako velike naslove in obžuen 1 p:natis. Listi se bav jo z njegovo vsebino I v dolgih uvod/.ikih ali komentarjih. »Na. j' tionalzeitung* imenuje Führerjevo poslanico »K aslčfcn govor«, dočim se bavi »Suis. se« ziasli z enim delom govora, ki obravnava sociaine probleme, ter prihaja do t prepričanja, da bo izšla iz te vojne nova soc alna struktura. Tudi portugalski list: So ob a vili z močnim poudarkom Führerjev govor Njegova značilna mesta so pou.arili v naslovih in podnas ovih kot na pi'imer: »Nemški narod se b" fanatično bor 1. mokier ne bo z-nagal«. ali »Borimo se za vse. za kar živimo«. „Vc]ssa se bo tessuala Is z nemško zmago" Pozornost španskega t.ska je Dna v obeh prv.h dneh novega leta posvečena v prvi vrsti g voru Führer^. Večaia listov objavlja govor skupno s sliko Adoita Hitlerja na prvi strani. »Arriba« je dala govoru sledeči naslov: »Vojna se bo končala ie z nemško zmago«. L st »Inf .rniacionps« pouda^a. da je postavd Adoif Hitlei proti pojavljajočernu se raz.oru v zavezniškem tabom«, o katerem govore p roč.ia iz Londona m New yorka, »železno silo germanskega blo'-iri« Zunanjepolitični d< p_s-nik 1 £ta »ABC« ugotaVija, da je bi! Adolf Hitier mož, ki je poznal na občudovanja vreden način svoj narod in svoj dar govora in je to tudi vstal. r.Nlt3 čas niti crcžje ne amreta Nemčija Danski Usti ao objavili i? uarerjevo novele proklamacijo na prvem mescu skupno z dnevnim p.veljem ne.nžk: vojski In novcletnim govoiom ür. Goebbelsa Sko_ raj v vseh listih sta bili prva tu druga stran posvečeni Führeijevi proklamaciji. »N ti čas niti orožje ne mcie-.a Nemč.je uničiti«, pravi veliki naslov »Foeareian-deta«, dcč.m navaja »Politiken« v naslovu Füiirerjeve besede, da je čas oj n„ega zahteva; več kakor samo govore, ker velja vsa Ejeg:va pozornost in delovna siia usovlnemu boju nemškega naroda. sovražnikov Jasno je, da s. angleški in ameriški tisk ne upa polem.zirati z vsebino Füiirerjeve. ga govora. Vsekakor pa so se številni listi v Angliji ia Zuruženih državan bav li s tem gov.r&m. Nekaj že pomeni, ako prav* j>Daily Heraid« o govoru, _a je b.l aobro prem.šljen in pameten, tako ca pi.poioca Ang.ežem, naj »o vs^b-n govoia sKibno razm.šijaji:«. »Daily Telegraph« je opoao-rü svoje čitateije, naj ne zagieše a:palivi, mLs eč da so nazori in teor.je, ka.uie je izrazil Hitler, zgubile svoj vpiiv na nern-š.vi naiod ali da ga bodo kaaj izgublie. Reuterjev k-nicutati^r Koucit L"t yd jt ceio pripravljen pripisati Fühier.u novo »vlogo kot najstarejšemu država ku«. G.ao Au< fa HiLerja hnenuje gias moža, »ki g.eda r. višjega opaž. valšča na dnevne bo„e«. S tem priznava, da je treba vre notiti Führerja kot zgodovinsko oseb-iost, k; mora nekaj povedati :n kj zas.uži poz:r-nost. »Manchester GuareLaa* si ne more kaj, da ne bi zapisa., da bi si bili xkom&j lahko predstavljali uspešnejši govor«. L st navaja nato stavek iz Fümer,evega govora: »Bor.mo se za ohranitev našega naro. da in 2a bodočnost nosili otrok« ter ga primerja z uničevalnimi načrt. Angi:air.c-ričanov in boljševikov. Čeprav so komentarji amer škega tiska, kakor ni b lo drugače pričakovati napisani brez vsakega razumevanja za Fohrer-jevo proklamacijo, je vendar zaačilttj spa_ znanje, ki gn je izraz.1 o Hitlerjevem govoru »New york Times«. List je coumcl, da je govor »pregnal zadnje i.uzije* ttr priporoča bralcem, naj se ne zanašajo, da ße bo ta vojna »lahko končala«. In da.je jim tudi pravi, naj ne računajo na »zlora nemdkega domačega bo.išča, revoluc.jo ali up r.« Komentar dcpisn.ka »Associatel ressa« pr ča. da je postalo anier.škemu narodu polagoma jasno, da oznanja Führerjev govor »nemško oJlcčenest za cdpor do zain„ega jarka«. Komentator svetuje svojim s rojakom, naj se bavi_o z duhom, kJ navdaja to poslanico«, katere »uresničenja dož vijajo Američaai v nemški proUofeu-zivi.< Ecjl na Madžarskem Veär>o znTva 8S3pida|:rči sovražnik je utrgr^l veFke Ix^ube — Mea Blatssim Jeserom in Dr«avo sovjetsko podiranje ustavileco od 17.25 do 7.20 Bzrlin, 4. jan Med D'.navo m p'ova^ko mc o, kjer so vrgli bolj še vik. v boj po&ebno močne ei'e. so zadrževale nemške čete od 21. do 28. decembra sunke številnih, daleč močnejših sovjetski1! čet. ki so pritiuae i nžne pri Sih ju proti jugu in jupozapadu. tako diolgo, dokler niso zgradili ostal, nem ki od-idki r« zaradnem bregu Hrona trdne obrambne črte Deloma so bile te čete ceTo obkoljene, vendar so zadale gOvnŽTku v obramb» m napiJn v*-'ike-izgube, dokler j'ni ni uspel prodor Le t iTia'cnkosin'm'. izfi'bami im je uspelo razb'ti sovražnikov obkolje.aln' obroč ter z vsem tež-k:m oro/iom prefeoričit-' Hron. V tem času m uničile 182 sovražnikov* «»klopniko*. večinoma s sredstvi za boj i? S' žme. Pac^ic madžarske divizije Szenr n ki so ns »vtetn področju juna>ko bran'I' x*ako ped remlip sr zadali veti^o znova na^tiljn iočemu %ovraž«;k» kar najtežje izgube V gorah ob tugovzhodn riova^ki meii se je boj nadaljeval k'jub hudemu mrazu n globokemu snegu Severno od R-mavske Sobote so bolj'eviki in rumunsk- oddelk večkrat napadli nem:ko-madž;rsko črto Pan.nski love na pravil' zapadno od Turna ve takojšen sunek proti kakim Y)0 vdrlim Rumunom katere so vrgli z dveh višin Sovražnik se je nato vgner-dil v neki globc'i pa tudi tu so ga pr ieJi lovci s podporo napadalnih topov Le malokateremu Rumunu se je posrečilo uiti. Medtem ko tt, imeli Nemci le nekaj ranjenih, so znaÄale '*-gube sovražni* razen 4 protüaakovtkih topo% in 4 meta? granat 200 mrtvih in ranjenih te* mnogo ujetnikov. Tud na bo išču med Blatnim jezerom »n Donavo so sc brani c up-rali sovražniku Tu so tzved'i nemški konjeniki oddelki več dni zaporedoma uspe:ne prrtisunke Severno od Szekesfchervarja ;e razb la v rcž.šču boreča s« i 2 brnrda nekega kon'rn-kega polka pod vodstvom »totn ka Lwul'inerjs» vec mocnej' h so-j rra/nh napadov V treh dreh ;e urrčil se^cr-j no rd Batnega jezera nek oddc'ck ok'nppi. ko*, k je .zgubil en sam voz. 75 sov-?.m!roviH okloprtkov 26 nrotitankovsk b topev ter 17 fivtomobilov Rs^en tega zan'en-l neki težki I -.»kJr-pnii: te- u;e! nad fOl'i 'jud' j Fterim jan V hoj.h sev^Tno od Dravo I madžarsk h t"eh t «ada nek* k osvobod lni i armadi generala V asova «r-ada;cč: kozaški od-( de' k prot! nv-mu (virtči se I>2 sovietski strel-; «ki d v»zii rnatne Bgube Sovražn k je pustil ; "a bojišču nad 20(1 aa'tcth mrtvih v ujet-j nHtvo pa ie nr'5.1o 140 bolj?ev kov Razen tega so kozak unč b ?!i eapen.li 20topov. 61 strč-j. nie protitarko*-*ki!i nušk .n metai granat ter pomenov več «»tr rvuJk n avto.mat=kih pi-tol ter tovorne avtomob.le konje, mnogo muni-cije. razstreliva n drugega mater ala. Gan#li zefo osi?bel Stockholm, 2. jan. Kakor javlja agencija Reuter, «e je Ga^dhljero zdravstveno stanja ponovno poslabšalo V nedeljo so ga ozna-üli kot »veliko oslabelost«. i 1 »JUTBÖ« št. 3 Petek, 5. L 1945 Tolovajem res že huda prede V zadnjem času komunističnim tolovajem res že huda prede, če so se zatekli k tako skrajnim sredstvom za pomnoži ev svoj e »vojske«, kakor to dokazujejo poročila iz raznih krajev na Krasu, kjer so komunisti začeli zadnje dni mobilizirati celo starčke in otroke. Terencem pa so zagrozili, da jih bodo poslali v brig de, če se ne bodo z vsemi sredstvi zs vzeli za to. da izpade mobilizacija stoodstotno. Kakor kažejo primeri z Dolenjskega, bodo terenci potem, ko opravijo svojo nalogo, kljub temu prišli tudi sami na vrsto. Zanimivo je nadalje, da tolovaji, kakor že omenjeno, sedaj že povsod mobilizirajo tudi te-rence. seveda šele potem ko temeljito opravijo moVli^aciJske dolžnosti v svojem rajonu in spravijo v gozd vse moške brez razlike Tudi to mobrizacijo utemeljujejo z nujno potrebo pomnož:vo vlado Ženeva, 4. jan. Po vesteh iz Aten so sneči j cb a vili, da je general Planiraš sestavil novo i g: ko vlado. Zunanje mnistrstvo je prevzel Scflanopuls. Domnevno je nova vlada naklonjena liberalnim tendencam teT si prizadeva, da bi obnovila državno avtofiteto, na kar bo treba počakati. Bern, 4. jan Za Plašitirasovo vlado je značilno. da je moral prevzeti vsak član po več mništrskih mest. ker očitno n'so mogli zbrati dovolj osebnosti. Dopisnik BBCja poroča iz Aten o novi v'acß, Glede na sestavo vlade ni verjetno, da b» dali ekstremni levici še nadaljnje konees'je. Zato moramo računati z nadaljevan jem borbe za oblast. Komentar pravi, da je izmed novih ministrov le malokateri znan. Novi zunanji minister velja vsekakor za političnega nasprotnica Parwndreiija. kar predstavlja koncesijo boljsevi.škim silam, ki so bile j nanj nosebno besne Kot značfno nai ob robu j dogodkov v Grčiji omenimo, da je posla! taj- j c'k bolgarske komunistične stranke ob koncu leta pozdravno brzojavko ELASu.« PauV.šm fecp v Ate »ah Bern, 4. jan. Kakor javlja »Exchange« iz Aten, so se boji v grškem glavnem mestu nadaljevali tudi v četrtek. Brit ns a p=hota je pričela s podporo okfopnikov napadati gosto ob'juden severni del A^cn, kjer ima ELAS močna oporišča. V 12 urnih trdih bojih so prodrle britanske čete za približno 500 me'rov dalje, pri čemer c:o morale v krvavih boiib zavreti več h'S-rih bVkov. Neki posebno močno utrjen blok so obšli ter izolirali ELASovi oddnfki bo izvedli več napadov v vzhodnem d lu mesta Razen tega so obstreljevali mestno središče s težkimi in 75 milimetrskima topovi. V teh bojih sta imeli obe strani ob-č itne izgube. Amsterdam. 4 ian. Dopisnik BBCia John Kreon javlja po vesti londonskega rad'ja iz Aten: Britanci napredujejo sedaj v več smereh. Na F. LA Sova zvezna pota so izstrelili tisoče granat. Odvrgl' so tudi mnogo letakov, ki vsebujejo potre liste za one ELASovce, k» so pripravljeni odložit: orožje ter se predat» Britancem. Stockholm, 4 jan. Neki ELASov pristaš je vrgel po Reuterjev' vesti iz Aten med silovi-. timi boji. ki so se odigravali v torek severno-' zapadno od trga Amonia, z balkona neke boL ni?nice mme na britanske oklopnike. k' ao hoteli potisniti ELASove čete iz bolnišnice. Na istem področju so se ELASov' p-r žele miru? Vse je pokvaril general Scobie s svojo zahtevo, da mora ELAS v Atenah in Plreju najprej odložit' orožje m da se šele potem prično politični razgovori. ELASove čete so pozvali k odložitvi orožja, ne da b» jim dal' jamstvo in ne da bi ugodili njihovim zahtevam. Dejansko so jih pozvali tako rekoč k brezpogojni kapitulaciji, čeprav jih oc'tno v Atenah in Pireju niso mogl" premagati ki čeprav imajo ostalo Grčijo trdno v svoji posesti.« Madrid, 4. jan. »Ravno v času, ko praznuje ves svet praznik miru, se je pričel v Sofiji proti tako zvanim vojnim zločincem dozdevni, proces, katerega se bo zgodovina nekoč sramovala,« poroča dopisnik lista »Vanguardia« iz Ankare o boljševiškem procesu. »Tu se izdivjajo najnižji človeški instinkti ter sile po maščevanju. Posebno pretresljivo je dejstvo, da ne sodijo komunistični sodniki samo živečih, marveč tudi mrtvih, med njimi bolgarskega kralja.« Španski dopisnik objavlja pretresljivo sliko o pričetku procesa. Pred pravosodno par lačo so se pripeljali oklopniki in s strojnicami oboroženi stražniki. Ko so prispeli obtoženci, je zahtevala podivjana množica njihovo smrt Za gledalce so razdali dvakrat toliko vstopnic, kakor pa jih lahko gre v dvorano. Izvršeni so bili izredni ukrepi previdnosti, da bi se preprečili nemiri. Osebne izkaznice in vstopnice so večkrat pregledali in vsak se je moral ponovno podvreči telesni preiskavi. Značilni za naprej pripravljeni umor so bili številni mikrofoni in filmski aparati z njihovimi radijskimi komentatorji. Razen tega je bilo prisotnih veliko število inozemskih in bolgarskih časnikarjev. V dvorano je stopilo približno 40 obtožencev, med njimi bivši regenti, kraljevi svetovalci, generali in ministri. Vsi so bili v obupnem telesnem stanju. Mnogo od njih je b'ilo bolanih ter so jih morali tovariši podpirati. Na njihovih obrazih so se zarcalile telesne in duševne muke, ki so jih morali pretrpeti po svoji aretaciji. Generali, ki so bili slabo oblečeni in brez znakov svojega vojaškega dostojanstva, so skušali pokazati svojo vojaško vzgojo z ravno držo. Med pri-sedniki sodišča so bile tri žene. Ob pričetku so prečitali obtožnico. Neodvisno od tega procesa v pravosodni palači se vrši še drug proces proti 300 bolgarskim poslancem na sofijski univerzi. Pozivi sr&sklo In hrvatskim delavees» v Neručiji Berlin, 3. jan. Srbski minisrtiski predsednik Nedič je pozval v novoletni poslanici srbske delavce v Nemčiji, naj brez pre-stanka delajo, da bodo tako prispevali k svobodi domovine in preporodu srbstva. Berlin, 3. jan. Hrvatski državni poglavar dr. Pavelič je poslal hrvatskim delavcem v Nemčiji sledečo brzojavko: »Hrvatskim delavcem in delavkam, ki izpolnjujejo svojo nalogo daleč od svoje domovine ter doprinašajo k velikemu delu v obrambo Evrope in s tem tudi lastne domovine, Neodvisne države Hrvatske, želim veselo in srečno Novo leto.« Opozorilo Obvestila »Prevoda« Delitev zaseke Ljubljanski potrošniki znotraj in zunaj zapornega pasu prejmejo pri svojem stalnem mesarju po 300 g «aaeke za mesec januar na 23 dnevnih odrezkov za maščobe z datumi od 1. do 23. januarja na osnovni živilski nakaznici, ki jo je izdal Mestni preakrbcvaJn urad v Ljubljani (od-rezki brez p:etiska ali z eno pre tiskano rumeno črto). Zaseko boio delili mesarji ves dan od 7. do 17. ure po naslednjem redu: v torek 9. januarja mesarji z začetnico od A go vključno K ln v sredo 10. januarja mesarji z začetnico od L do 2. Zaseko dvignejo mesarji na dan delitve zjutraj ob 6. uri na klavnici, kamor bodo tuli vrnilj vso preostalo zaseko naslednjega dne po delitvi dcpoldne. Uiejene odrezke predložijo mesarji Pre- | vodu naslednjega dne po delitvi od 8. do 10. ure dopoldne. Otroci do 3. leta starosti znotraj varnostnega pasu, ki prejemajo sveže meko na »mlečna nakazila« v mlekarnah, prejmejo pozneje namesto zaseke surovo maslo in naj zato sedaj ne dvignejo zaseke. Prodaja mesa Potrošniki, ki do petka 5. I. 1945. Se ne bolo prejeli živilskih kart za januar, prejmejo meso pri delitvi 13. t. m. Potrošniki v občini Ježici in D. M. v Polju naj prinesejo za nakup mesa v petek, dne 5. I. 45. decembrske živilske karte. Potrošniki, ki so prejemali meso pri mesarju Krušiču Ivanu, Bezenškova, dobijo od 5. I. 45 dalje meso pri mesarjih Brčanu Alojziju, Tovarniška 13 in pri Benčini Jožetu, Cernetova 25 (Šiška). Prodajna cena za meso Prodajna cena za meso je od 5. I. 1945 dalje 40 lir za kg. Delitev posebnih dodatkov otrokom in nosečim ženam izven bloka 1. Ljubljanski otroci zunaj zapornega pasu dobijo v mlekarni, kjer prejemajo sveže mleko, na svoje »nakazilo mleka« za januar naknadne dodatke, kakor so jih že prejeli otroci znotraj tega pasu in sicer otroci do 1. leta starosti 500 g pSe-ničnega 7droba, otroci od 2. do 9. leta starosti 200 g ov*enih kosmičev in otroci od 4. do 9. leta starosti 250 g medu. Vsak upravičenec predloži mlekarni veljavno januarsko »nakazilo mleka«. 2. Mladina cd 10. do 18. leta starosti zunaj zapornega pasu dobi na decembrsko dolatno živilsko nakazneo »DoMc«, izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani v najbližji spedaj naštetih mlekarn 700 g orehov. 3. Noseče žene zunaj zapornega pasu prejmejo na veljavno januarsko »nakazilo mleka« 500 g pšeničnega zdrob». Vse te dodatke bodo delile v sredo, četrtek in petek, 10.. 11. in 12. jan. sledeče mlekarne, vsaka za sve-je področje: K estner (Kožarje 82), Vrhovec (Cesta na Vr-hovce), Florjančič (Vodnikova), Pečnik (Dunajska), Kociančič (Studenec 20) in Korbar (Hiušica). Vsa ostala podrobna navodila glede delitve omenjenih d-edatkov je sporočil Prevod tem mlekarnam s posebnim dopisom. Nakazila živil za januar Razdeljevalcj racioniramh živil v Ljubljani dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4/JI, nakazila za živila, potrebna za delitev v januarju po naslednjem redu: v petek 5. t. m. vse zadruge in peki, v ponedeljek, 8. t m., trgovci z začetneami A do KL. v torek, 9. t. m., od Ko do O in v sredo, 10. t m. od P do Ž. Rižarna bo delila rtž te skladišča v rl-žarnl od ponedeljka, 8. t. m. do sobete, 13. t m., od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Tam se riž tudi plača in oddajo vreče. Zdravnik dr. Janko Hafner oproščen Apelacijtki sesat, ki je v soboto 30. decembra razpravljal o njegovi revizifi, je v dvomu izrekel prost&r&k Obvestilo Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesa občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupo števanje predpisov ob priliki letalskega a|arma* Sclalna pomoč sprejema Se nadalje prostovoljne prispevke v svoji poslovalnici v Gradišču št. 4, nasproti Dramskemu gledališču (tel. št. 30-39). Prosimo zato vse, ki so pripravljeni da. rovatl Socia'ni prmoči v blagu, zlasti oblačila, da izročijo te predmete v poslovalnici, ali pa sporočijo svoj naslov poslo-valanici ali osrednjemu uradu Social-, e pomoči, Gospcevetska cesta 2*1, (tel. št. 39-01), da pride naš nameščenec po darovane predmete. Prav tako sprejema poslovalnica tudi denarne prispevke. BefttgraiskI nzdškoS Je bil iiissnrfen s strelam v tH&llc Zagreb, 4. jan. Po nekem poročilu iz Beč-kereka v Banatu so komuni.ti tam obsodil' na smrt katoliškega nadškofa v Beogradu dr. Jo-sipovica. V utemeljitvi obsodbe je rečeno, da se je izkazal nadškof kot »član katoJifke pete kolone« za nasprotnika svobodoljubnih naporov jugoslovanskega pro'etar'ata. Obsodba je bila izvršena s strelom v tinik. Ameriški Polfakl p&sti lubüsski vkdi Stockholm, 4. jan Poljaka telegrafska agencija v Londonu javlja, da se ie vršilo protestno zborovanje ameriških Poljakov proti lublin-ski vladi. Poudarjali sc, da je vlada v Londonu edina zakonita po'jska vlada. Prot' volji poljskega naroda ne smejo odstopiti nikakih poljskih ozemelj. Obscd&a slcvašk"h rpsrsrkov Bratislava, 4. jan. Slovaški tiskovni urad javlja, da je vrhovno sodišče dne 3. januarja kot revzijsk; senat obsodi'o na smrt glavne krivce septembrske vsta je: dr. Vavra Srobari«, Jana Ursmyja, dr. Josipa Lettricha. dr. Ivana Stefan ika, dr. Josipa Soltesa »n dr mg. Peti« Zatka zaradi zločinstva vstaje ptofc republik'. Imenovani so bili člani takratnega slovaškega »Narodnega sveta« \ Banski Bistrici pod predsedstvom Srobarja. bvšega češkega ministra in glavnega zastopnika praškega centralizma v Slovaški. Ursmy je bil v »Narodnem svetu« gospodarski minister, dr. Lettnch. bivSi odvert-n'k. prosvetni minister, dr. Stefanik. biv& policijski ravnatelj v Košicah m v Brat»'»«i notranji minister, dr Sotes, bivS» ravnatelj sladkorne tovarne v Tumav', pa pravosodni minister Dr Zatko. biv&i poslanec in «rednji tajnte udruženja industrijcev, je bil prav tako član tega »Narodnega sveta«. Vsi obsojene» ao pobegnili deloma v London deloma ▼ Moskva Ljubljana, 4. januarja V soboto, dne 30. decembra je apelacij-sko kot kasacijsko sodišče v Cjub^ani raz. pisalo ustno razpravo v zadevi priziva in revizije, ki jo ju vložil po svojem braui cu odvetniku dr. PerSinu zdravnik dr. Jani Hafner, ki je bil, kakor je naši javnco. * že dobro znano, po ponovni glavni razprav, pred okrožnim sodiščem 21. septembra obsojen na tri leta robije zarad. domnevne pomoči pri poekušenj zastrupitvi svojega brata notarskega kandidata Milana Hafnerja. Razprava se je začela ob 8 v raz-pravni dvorani št. 124 in se Je popoldne nadaljevala v sebi št. 82. Kasač.jskemu senatu je predsedoval dr. Lavoslav Mast. nak, prsedniki pa so bili dr. Kranjc dr. Vičar, dr Strasser in dr. Rupnik kot referent, zapisnik je vodil dr. Gruden Državno tožilstvo je zastopal vrhovni tožilec dr. Stubec. Razprava je trajala 30. decembra ves dan. Po referatu dr. Rupnika je obrazložil stališč« obrambe braniiec, nakar je stališče obtožbe zagovarjal vrhovn tožilec. Senat je nato razpravo zaključil in predsednik je sporočil, da bo sodba razglašena v torek, dne 3. t. m. ob 16. popoklne. razglasitev sodbe je pritegnila nekaj poslušalcev, ki so slučajno vedeli za razpravo Bila je zelo kratka. Kasaeij^ki senat je dr «tanka Hafnerja os:a.;jujoč se na določbe §§ 354 in 280 k. p. oprostil vsake kri v dr in kazni. Po našem kazenskem zakoniku mora biti vsak obtoženec, o katerega krivdi sodniki niso z gotovostjo prepričani, epreščen. V dvomu mora soun k vedno odločiti v korist obtoženca. Predsednik je kratko obrazložil, da ni trdnega do_ kaza, da bi bil obdrlženi dr. Janko Hafner soudeležen prj de.anju poskušane zastrupitve z zastrupljenimi bonboni dne 2. maja 10 i3. Ali je žlo za zastrupljen je sploh s strani kogarkoli, o tem se sodišču ni izreklo in bc to verjetno obrazloženo v pismenem izdatku sodbe. Tako se je končal eden največjih procesov v zadnjih letih pri nas. Prve razprave so bile že v mesecu januarju leta 1944., nakar je bila na revizijo državnega tožilstva ln branilca prva sodba pred ka-sacijsk m sodiščem razveljavljena. Okrož. ao sodišče je nato ponovno razpravljalo, in dr. Hafnerja ponovno obsodijo na enako kazen kakor v prvi razpravi. Obtoženec je ponovno prijavil revizijo. S sedanjo razpravo pa je zadeva dokončno rešena. Sodba vrhovnega sodišča je že pravomočna. Obdolženec je bil včeraj 4. januarja izpuščen na svobodo. V preiskovalnem zaporu je bil priprt od začetka septembra 1Ö43.. Gosp odssffsšvo Maksimalni cenik za dimnikarska dela Na podlagi členov 2. in 3. naredbe vrhovnega komisarja za »Jadransko Pri-morje« z dne 3. oktobra 1S44. (»Službeni list« 211/80) in v zvezi z določbami S§ 92. in 150. zakona o obrtih ter § 9. prav laika za izvrševanje dimnikarske obrti j« komisar za cene za Ljubljansko pokrajino predpisal naslednji maksimalni cenik za dimn:-karska dela, ki je objavljen v »SiUžDenem listu« 3. januarja. Z dnem objave je cenik stopil v veljavo ln je prenehal veljati cenik z dne 15. maja 1942. Za durmkarska dela v Ljubljanski pokrajini so določene naslednje najvišje eaae za enkratno ometanje: 1) odprto kuhinjsko ognjišče 4 lire; 2) navadni pre Laz ni dimnik v pritlični h ši 2 liri, za vsako nadaljnjega nadstropja po 0.35 lire; 3) ruski ali valjasti dima.k. v pritlični hiši 1.35, za vsako nadaljnje nadstropje po 0.35 lire; 4) železna peč do 80 cm viš-ne vštevši d m.no cev (1 m) 1.35 lire, za večjo peč 2 liri; 5) dimna cev pre. ko enega metra po 0.35 lire za meter; 6) pralni kotel 1.35 lire; 7) šieddn.k viteväi dimno cev do 1 m dolžne, in s.cer z eno pečico 3 lire, z dvema pečicama ali kotli. Čean in eno pečico 4 lire, s tremi pečicami in koti čem in z dvema pečicama 5 lir; 8) štedilnik v gosünslt!h ofaratih ali zavodih, in sicer navadni štedilnik v malem obratu 6-75, v srednjem obratu 10.80, mizni štedilnik v srednjem cforatu 16.90, navadni štedilnik v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in zavoc'ih 16.90 in mizni štedilnik v velikih obratih 27 I re; 9) peč sistema Lutz brez pečice 4.05, s pečico 6.75, z dvema pečicama 30.10, z več pečicami 13.50 lire; 10) navadna pekovska p.eč, vštevši dimn k, kanal im duške v pntličju, 13.50, od dimnika za vsako nada.ljn:e nadstropje po 3 40; 11) pekovska parna peč z eno etažo 27, z več etažami 37.10 lire; 12) etažna peč za centralno kurjav© vštevši dimne odvode 8 80; 13) centraina Ogrevalna naprava vštevši dimne odvode, in sicer z malim kotlom do 8 kv. metrov ogrevalne površine 21.50, do 15 kv. metrov površne 40.50, z veiikim kotlom preko 15 kv. metrov površine 52 lir; 14) kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči, mali 18-20, veliki 29.70 liie; 15) dimnik centralne ogrevalne naPrave ali pekovske parae peči do 1. nadstropja 13 30, dimnik etažne peči 4.70, vsako na.aljjije nadstropje po 3.40 lire; 16) kanal industrij-skega parnega kotla do 4 metre dolžine 33.75, vsak nadaljnji meter po 6.75 iire; 17) dimnik industrijskega parnega kotia do 20 metrov 53.30, vsaik nadalji meter po 8-10; 18) pregled in ostrganje novega dim-nka 6.75 lire; 19) izžiganje dimnika 18.90 lire. Ometanje industrijskega parnega kotla se plača po dogovoru sirank. Za dela, ki se opravljajo dalj kakor 4 km od sedeža obrti ali ob nedel.ah in praznikih ali za dela, ki so združena s posebno nevarnostjo, je dopusten pribitek do 25%, za dela p:-noči (od 18. do 6. ure) pa pr bitek 50%. Zaračunavanja drugih neposrednih ali posrednih pribitkov je prepovedano. Razvrstitev gc-stinskih obratov v male, srednje in velike izvrši obrtno ob astvo 1. stopnje. Krš tel jI tegja cenika se kaznujejo po določbah naredbe o upravnem kazenskem p;stopku v stvareh zaidevajočih cene v Ljubljanski pokrajini. Gospodarske vesti = NaJviSJe cene «a l-iš«v*.i -iž. Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je odobril Rižaini družbi z o. z. v Ljubljani, na njeno vlogo z dne 13. decembra 1944. naslednje najv šje cene za luščeni riž: za rižarno 4.35 lire za kg franko skladišče, za Prevod 4.52 lire, za trgovca doiajlista 5 lir za kg franko prodajalna, vključno vse dajatve. = Iz trgovinskega reg1»5ra. Na osnovi S 214 trgovinskega zakona in 5 15 akcijskega regulativa je šef pokrajinski uprave odobril sklep izrelnega občnega zbora delničarjev Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani, po katerem se prične poslovno leto s 1. septembrom in konča z 31. avgustom naslednjega leta. Foslovno leto, ki se j« pričelo 1. januarja 1941, se zaključi 31. avgusta 1945. = Proračunski deficit v zasedeni Italiji. Državnj proračun za področje zasedene Italije predvideva za leto 1945 deficit v višini 62 milijard lir. =Novi nemški predpisi es vezavo knjig. Že sredi lanskega leta so bile izdane omejitve glede vezave knjig v Nemčiji. Z najnovejšo odredo pa bo bili t! predpisi spremenjeni v toliko, da j« v bodoče vezava v platno ali druge tkanine sploh prepovedana, vezava v pol platno pa se sme izvršiti Ie s posebnim pismenim odobrenjem produkcijskega odbora za založništvo, tiskarne tn knjigoveznice. s Pomanjkanje ladijske tonaie v Ameriki. Sevexnofltcaeriäü zuaaoje-pot&LCni stitut je v zadri;em času proučeval vprašanje, zakaj zavezniška laJijska tonaža ne zadostuje niti za vojaSke potrebe, kaj šele za d:bavo ž vil zasedenim ozemljem, in to navzlic gradnji velikega števila novih ladij. O tem piše ne\vyorški dopsnik švedskega lista »Svarjska Dagbladet«: Se nikoli od začetka vojne niso imeli zavezniki s pomorskim prevozom take težave, kakor sedaj. V izredni meri otežuje poležaj voj;ia na Pacifku. Oddaljenost med Zedinjenimi državami in Filipini je tako vefcka, da more ladja v teku enega leta napravitle tri vožnje. K temu je prišteti še težave pri vkrcanju in izlcrcavanju, tako v Ame-rki, kakor tudi v Evropi. Ker zavezc.dki v Francki nimajo primernih luk, se pogosto dog:di, da morajo ladje pred iukami čakati 20 do 40 dni, preden pr dejo na vrstni red za izkrcanje v luki. Ladje, ki so namenjene za vožnje na Filipine, se morajo pogosto nakladati v lukah vzhodne ameriške obale, ker v lukah zapadne obale rji dovolj možnosti za nakladanje. «= Sovjetska zveza bo dobila n^fto iz severne Perzije. Spričo zahtev sovjetske zve22 in angloamer šk.h petr:lejskih družb glede izkoriščanja irarjskih ležiiič nafte, je iranska vlada pred meseci sklenila, ca do konca vojne ne bo oddala nobene take koncesije. Gornji sklep je izzval v Moskvi ostre kritike in obtežbe, češ da je naperjen preti Sov.etski zvezi. Iranski parlament je nato sprejel nov zakon, po katerem iranska vlada sploh ne srne oddajati kon-ces j za pridobivanje mineralnega cija v Iranu, lahko pa to olje proda inozemskim interesentom. Sprejem tega zakona pomeni popolni innlk pod pritiskam Moskve. Kakor poročajo iz Berna, je -ranska vlada že stavila M:sikvi pooudbo, po kateri lahko Sovjetska zveza odkupi vse v severnem Iranu dobljeno mineralno olje. Sovjetska zveza pa naj bi dala na razpolago strokovnjake in stioje za črpanje nafte. S tem je iranska vlada prepust la Sovjetski zvezi vel'k vpliv v go.5p:darstvu severnega Irana, ki je praktično že zasedeno od sovjetske vojske. Sovjetski namestnik zunanjega komisarja in vodja' dlelegacje v Iranu Kaftarce je spr.čo te ponudbe izjavil, da je bila svojecasna prepoved oddajanja koncesij velika napaika, ki bo šele sedaj s prodajo pridobljenega olja popravljena == Rastoče pom;n tanje ciraret v Ameriki. v kjanični deže-i p.o.'zvodave t.baxa, v Severni Ameriki, se opaia vedno hujše pomanjkanje cigaret, kar se zdi na p;vi pogDiEd Skoio neverj etno, saj so Z .d njene države pred sedanjo vojno izva.iale eno tretjino svoje obilne proizvodnje tobaka. V Washingtonu se vladni orga. i trudijo odkriti vzroke tega pomanjkanja in najti r^rodstva, da se pornanjlkanju odpemore. Navzlic temu v mnogih državah Severne Ameiike cigaret sploh ni mogoJe kup.ti. V Washington u poudarjajo, da je bi lanski prideiefk tob^ca celo večji, kakor v lotih pred sedanjo vojno, medtem ko je izvoz doceila prenehäil in so dovoljene Je izvozen požilljlke, namenjene ameriški vojski v Evropi. Se leta 1938 so Zedi. j ne države prodale v inozemstvo 35.5u/o coloine proizvodnje tobaka, ieta 1940 pa je ta izvoz že zdrkni! navzdol na 10.7°/o. Pomanjkanje cigaret je nest al o po mnenju strokovnjakov zvezne vlade predvsem zaradi te a, ker se je potrošnja v zadnjih letih nad&lje v znatnem obsegu dvignila in je dosegla že v lanskem letu 1900 cigaret povprečno na vsakega prebiva'atva. Pri tem pa nso upoštevane one količine cigaret, ki se izvozijo iz Zedinjenih držav za amrriSke vojake Strokovnjaki industrije cigaret so mnenja, da se bo potrošnja še nadalje dvigala, vendar ne več v tako znatni meri, kakor doslej. = Subvencioniran; ameriški izvoz. Ze-dinjene države, ki so pred to vojno ostro nastopale proti državam, ki so na ta ali oni način subvencionirale izvoz, in so takim državam celo odrekale uporabo klavzule o najvišjih ugodnostih, sedaj same uvajajo subvencije za izvoz. Zaenkrat so uvecali izvozno subvencijo za bombaž in za pšenico. Ta subvencija zraša pri bombažu 4 doCarsike cente za üb; o kosmate teže, za pšenico pa znaša subvencija pri izvozu iz atlantskih luk do 34 dolarskih centov in pri izvozu iz 'uk ob Mehiškem zalivu pa do 29 dolarskih centov za bušelj. GOrnje subvencije se izplačujejo ameriškim izvoznikom in imajo namen omogočiti vnovčenje ameriškega bombaža in ameriške pšenice na svetovnih trgih po konkurenčnih cenah. Svojo ekspanzivno izvozno politiko podpirajo Zedinjene države tudi s krediti raznim državam. Prav sedaj so v teku pogajanja za kredit 2 milijard dolarjev, ki naj bd ga Zedinjene ' države dale Franciji. Ta kredit bi bij namenjen za nabavo okrog 700 lokomotiv in 75.000 vagonov v Zedi njenih državah. Sicer ima Francija v Zedinjenih državah znatna dolarska dobroimetja in pretežni d:g svojega zlatega zabada, vendar vprašanje debokiranja teh dobroimetij še vedno ni režemo in verjetno tudi ne ho talko kmalu. Medtem pa skušajo Zedinjene drž"ve go-spodarsiko vezati Francijo e kreditom. t »JUTRO« St 3 Petek, 5. L 1945 * Natisni i>r*>a U^ori^sičnim ietaJcem. Ravcuo.:. a^u^ot je v neuem pismu prebivalcem Raveane in Cervie ostro obtožil letalski teror Angloameričanov. Iz vseh predeiov škofije, iz mest in podeželja prejema poročila *%rozc-vitih bombardir anjih, ki ie prečesto nimajo nobenega vojaškega značaja, marveč kalijo samo na uničevalni bes. Zadete so bili orroški domovi in sirotišnice, bolnišnice, šole, spomeniki, stanovanjske hiše in miroljubni meščani in kmetje so bili ubiti p.i svojem delu. * Po;,eben poštni žig iz. Zimsko pomoč. Nemään listi opozarjajo prebivalstvo, da uporabljajo nemški poštni uradi v mesecu januarju poseben poštni žig v prid Zimske pomoči. Tu žig ima ve j avo in pom^n slasti za zbiratelje znamk. * Vosek j« treba takoj oddati. Nemški čeblja rji, ki razpolagajo s kak; šnimiikoH količinami voska, morajo vosek oddati najpozneje do 10. januarja pristojnim krajevnim zbiralcem * Anglija je doživela med božičnimi prazniki največji mraz tega stoletja. Ne le v Londonu, temveč tudi v ostalih mestih je padla temperatura po vesti »Daily Heralda« pod temperaturo hudega mraza v L 1917. * Marseille je postal ameriško mesto, piše list »Les Allobroges«. Življenje' v mestu ureja skoraj izključno ameriška policija. Z bliskovito naglico se podijo po ulicah ameriški avtomobili Ce se na ulici ustavi kakšen Francoz, ga takoj pozove ameriški policist, naj se odstrani in gre naprej. f»? t & -1 ti«! i»"- i> O* y ■jfi U— Novi grobovi. Danes 4. t. m. je v Ljubljani umrl višji magistratni svetnik v pokoju g. Janko Bleiweis-Tr-s t e n i š k i. Za njun žalujejo žena Julija, roj. Vončina, sinova inž. Jana in cand. Ini. Saša, snaha Marja, roj. Dečman, sestra Vida dr. Lukanova in drugo soiod-stvo. Pokopali ga bolo v soboto 6. t. m. ob 16. popoldne iz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani je umrl posestnik in trgovec g. F-r a n c J u v a n. Za njim žalujejo sinova Ivan in Peter ter hčerki Francka in Verica, sestra Frančiška in drugo sorodstvo K večnemu počitku ga bodo spremili Iz kapele sv. Nikolaja na 2alah dne 6. t. m. ob pol 11. na pokopališče k Sv. Križu. — Danes je v Ljubljani po dolgem trpljenju umrl višji kontrolor državnih Železnic v pokoju g. E m e r 1 k W a t z a k. Pogreb pokojnika bo v soboto 6. t. m. ob 11. dopoldne iz kapele Sv. Frančiška na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Za pokojnim žalujejo žena, hčerka in sestra. — Umrla je gospa Frančiška Vybi-r a 1 i k . Za. njo žalujejo mož in otroci. Pogreb pokojne bo v soboto 6. t. m. ob 9..15 iz kanele Sv Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V torek 3. januarja je po dolgem trpljenju umrl poslovodja tvrdke Fr. Ks. Souvan g. Feliks Pire. Za pokojnikom žalujeta sestri Nilka Potočnikova in Katarina Poljančeva, polbrat Anton Pire in drugo sorodstvo. V najlepšem spominu pa bč> zvestega in vzornega sodelavca ohranila tudi tvrdka Souvan, pri kateri je bil pokojni uslužben skero 50 let. Pokopali ga bodo v soboto 6. t. m. ob 9.45 dopoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, prizadetim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u_ P' ki. po?"r! V nedeljo, dne 7. januarja 1945 dopoldan od 8. do 12. tire pridite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer BESfi --SSSSZZ&S m—B——— CblsP.1 v ^iMZm fesfeiei Hrana z dc-ma ni pogoj ozdravitvi. Ceio sicer razvajeni bolniki hram zs.vo.Joie kuhinje še priznajo primernost in dostojno kakovost. Pač pa utegnejo pokvariti zdravilni uspeh predpisane diete zgrešeno izbrana domača jedila. Bolnik si želi mira; le majhnemu številu bolnikov so ob.sk. nu.nl. Več udobnosti, razvedrila in obiskov lahko nuja diomača oskrba, največ menda sanatorij. Brezpogojno nujna pa je v bolniških sobah čistoča, da se rane obvarujejo gnojitve, bolnik. pa okužb sploh- Večini občinstva niso znane današnje cene snažilnih sredstev in orodja., niti ogromni stroški za snaženje 45 dvoran in sob po vsakdanjih obokih ob zimskem vremenu. Obiskovalcev je dnevno čez tisoč, ob nedeljah nad 2COO. Obče znano pomanjkanje prostorov izključuje, ca bi zavod mogel zaklanjati pred letalskimi napadi poleg bolnikov tucL enako in dvoj.ro število obiskovalcev. Sicer pa bolrušnica, caši javna, ni javno zaklonišče. Z namenom, obiskovanje zvesti v umne meje in popraviti "prilike v bolnišnici, da bodo zopet znosne, zlasti pa obvarovati zdravje in ^življenje vseh prizadetih, bolnikov in obiskovalcev, se vabi občinstvo, da prednje resno pretiiari in skrajno upošteva tudi radi svoje Is-stne varnosti. hkrati tudi plačate. Prosimo vas, hinec ded-, Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV od 17.25 do 7.20_ DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Petek, 5. jan. ob 16.30 dramska preds ava Življenje je lepo. R d C Sobota, 6. jan. ob 15.30: Princeska in zmaj. Operna mladinska predstava. Obisk Božička. Izven. Cene od 80 jr. — Ob 18.: Poslednji mož. Dramska predstava. Izven. Cene od 40 i:r navzdol]. Nedelja, 7. jan. ob 15.: Mat.ček se ženi. Izven. Cene od 40 ir navzdol- (Dram. predstava). — Ob 18: Jenufa. Operna predstava. Izven. Cene od 6u lir navzdol. Ponedeljek, 8. jan. ob 16.30: Pos) dnji mož. Dramska predstava. Red A. ® M. Achard: »Ziv|jenie je lepo« Optim -etična komedija v treh dejanj h. Godi e v Parizu. — Režiser: prof. O- Sett. S~ena: inž. E Franz. Vsi škratje, ki igrajo v m'adinski opereti »Princeska in zmaj«, naj se zanesL vo javijo ti.anes v petek ob 19. v Operi. Iddajniška skupina Jadransko h\m\i RADIO LJUBLJANA PEAEK, 5. JANUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10 - 9.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poroč'la v slovenščini; 12.45—14.00: Salonski orkester vodi A. Dermelj, sodeluje sopranistka Milana Jvlalnariieva; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Radijski godaini orkester vod! D. M. šijanec; 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba); 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—17.30: Glasbena med-igra; 17.30—18.00: Komorni zbor; 18.00— 18.30: Kmečki trio; 18.30—18.45: »Iz našega leposlovja«, Maša Slavčeva bere pesmi Pavla Oblaka; 18.45—19.30: Iz alpskih krajev, Ljudski napevi; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Prenos branja članka m'nistra dr. Göbbelsa lz 'tednika »Das Reich«; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.15: Komorna glasba, Ljuo-1 j ans ki komorni trlo: Alb. Dermelj, violina, Cenda šedlbauer, čello, Marjan Llpovšek, klavir, solist: L. M. škerjanec, klavir; 21.15 do 22.00: Pridi v gondolo; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15 do 23.00: Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkester vodi Dušan Prevoršek; 23.00 do 24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. aau> «luzbc plača m reako besedo L 9M aijm^nJSi znesek ta te oglue je L 10.— Za Zrtutve ,n dopisovanj» Je plačati ,ib fuk» besedo L 2—, la vje dru«e o*..j.se L 1._ m» De-ctlo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 ca besedo Najmanjii izr.o. Za te ngla» J* L 15*— U vsa* osla» J* treba plačan dr« u pro*, taks« L 0.00. sa dajanje mulor* cd tifre P* L r— PISARNIŠKA MOČ z prakso ter perfektnlm znr-n.'am nemJčine Išče za.posl.tev. Ponudbe n.< odd Siek Jutrft po j »Uridn.ca« 55-1 URADNIK ri)|->fcoJ>n. rell aipoei®-nj^ fcot kore podent. ra čunovodja. T&V-' popolnoma 4 Jpsikov. Dopse na ogi odd. Jutra p:d »Perfekten«. 223-1 "4 V i v i A ,Ti iI J'4jr HIŠNO POMOČNICO t dobr0 kuha :š.err.o. !'o't»3e x;r!jive ima J0 prednost, l-re&stavit: te or-ebuo ni Sv Petra ce?ti 7 I. 35325 la POSTRJ^NICO sprejme takoj dvoflnn cka družna. Jesenkova 7 vrata 5 187-12 PO SI K NICO Zi dopoldanske ure — pndno. Iščem. ErJ ivče va 3 I desno 260-1 a GOSP. POMOČNICO ki zri kuhati ižTem. — pogoji ze'0 ugo>ini K" slov v ogl. odd. Jutri. 269-la KtTIAItlCO sprejmem takoj. . NapIov V ogl cdd. Jutr- 275-la POSTFEŽNICO nožno, z.-.ni j vo srel njJi let. iščem za d e osebi Za vsak d?n cd 8 d<, 4. ure. Plač.-. 500 ilr Zajtrk m kcs '.o. E 9Z kurjenji peil ln velikega pri n ja. Naslov v 0"1. odd Jutra. Zgl^slt: -e cd 9 do 11. ali od 4. d, 5. ure. 232-1 a FRTZ VAJTNK\ ol r:da menjala me-to za da-T.fko ln mof.ko stroko. Ponndbe n.i ogl. odd Jutra p^d »Fr>er. rajenka«. 18S 44 .'.v:' /T t' iv POUČUJEM modeme Jezike Ponnd be na og). odd. Jutra pod »Uspeh z vzt --Jno-t Jo. 35228 3 VELIK K Uli NI K Za sestaviti ^..o.zno posteljo. zložljivo, novo. prodam 309-Ö KRZ.NEN PLAŠČ rjav, rov. proda.ii. Naslov v ogl odd. Jutra. 211-6 Obvestila spartalkaeB! S. D. Iztok obvešča vse svoje čf.ane, da bo v petek, dne 5. jan. ob 7. zvečer obvezen sestanek v gostilni »Lovšine. Pridite visi točno. Na ČJvetrežniku so uvedli pri slavni italijanski komunistični brigadi Tdeste ucvo telesno kazen. Dve tovarišici, doma daleč od juga sta se namreč zamerili bataljjn- KINO SLOGA Tel. 27-30 POLETJE, SONCE, DEKLft Zabavna filmska komedija Kaiin Hardt, Paul Klinger 'n drugi Predstave ob 16. in 18. uri KINO MATICA Tal. 22-41 Filmsko veledelo REMBRANDT Ewald Baiser, Gisela Uhien Predstave ob 16. ln 18. uri »ONO ti hi ION Telefon 22-21 | Roman podeželskega zdravnika TAKŠNO JE BILO MOJE ŽIVLJENJE Carl Raddatz, Hansi Knoteck, Lenny Marenbach Predstave ob 16. ln 18. uri KOLFSA damskn in možka. lma naprad^i pr. Prometu (Nasproti Križaruks cer kve). 212 3 ŠIVALNI STROJI rabljeni, naprodaj pri Prometu (Na proti Kr. fcn^ke cerk-ei 2i3 ö RADIO APARATI naprodaj pr: Prometu — Na^pr^ti Križanske cer kve. 'K 6 OBLAČILA. JUTA mo^ka -n dani-k., dobro ohranjena prodaja in kupuj £ tvrdka Promet — N.'sproti Križ.inske oe-kve. 215-6 OTROŠKO STAJ.CO SEAL -)(,PO do'go. nov»», prod* m Ogled krzi.ar Kenk. Ju čičev trg 3 203 S z računalom trd le? — prod-rn. — Ponudbe na cel. odd. Jutra poti »St.i Jica.» 31U V ŠIVALNI STROJ rabljen z okrogi;m čol n.čkom pcgrazljlv — ugodno psed-rn N- "lov v ogl. rdd Jutra. 202 6 KVE PcNIKI celulo dni. prod'ir — 0?led v trgovini .«kot, Likarjev® 203-6 PRuDAM: temno ma k0 obleko, za visoko postavo dobro ohr3 njeno. 2 dam«&t pf ts % 12 a 6 oseb. po-poinom^ nova. prtič. in darilo z» go-ola Naslov v ogl odd Jutra. 207-6 MOŠKO CbL-.KO malo rabljem . predvojno blago, jedilni servis fm lil na v den lepe namizne p**. 1 ke. nekaj metrov konten ne. bb«o za kostum aH moško oble'ro, prodam. Naslov v ogl- od'-i Jutra. 203 6 2 NAMIZNA PRTA 1 s 6 servetl in 1 ok.a«-nl filet vel k ročno de lo prodam. Novi trg 1, III n:d»tr.. levo 179 6 BOLJŠE BLAGO za moike srajce in Cr-tißto za P" delavnih frsje prodam. Nailov v ogl. odd. Jutra. 160 6 TRIKO in volnene damske hlačke. par »v lenih garm-tur št. 2 ali po-ameziio. Naslov v ogl. odd Jutra. 131-6 PLLOVERJE Voln&ne, mo.^ (brezro-kaviuke 3 kom., piro-d-.m.. Naslov v Ofel. odd Jutr, 182-6 DAMSKO TORBICO potova no. u nj eno. ve iiko drap. novo. prodira Na;lov v ogl. odd. Jutra. 183-6 O VRATNK RUTB (šsh), ki-i.-ni vz 'rci. par >:om. pi-odam. Naslov v ogl odd. Jutra. 184-6 10 m BAKHENTA črtastega ok forda. za 6 moSk n s-'ajo. 8 m čme svilene prod!oge, podijin. Naslov v ugi. odd. Ju-trr 185 6 PISAI.NO MiZO pisarn cJco, prodam. Po-j2ve Celovška c. 23. Cokiruw grad pri Knko-Viča. 186-6 71 MS KO SUKNJO moško, in aren go — j"adr>jo postavo, pro dr,in N.-siov v ogl. odd. Jutra. 192 6 liAIVTSK! KOSTUM siv, prodvojn0 blago — prodam delcma ta pro-tivredtioit. deloma Ra gotovino. Nasior v _ogl. odd. Jutra. 194-6 OjRO'KO POSTELJO 140 o-n, dobr-o ohranja-no z dver.i ä mnicaaia, prei^m. Njilov v oglas, cdd Jii^.rs.. 217-6 GCJZtEJE št. 42, v n.ijb:lj*9 n. sta. nju. predam. Iy?zar — R'.mika c. Z3. avorlž^e. levo 221-6 USNJENO TORBICO veiiko. r. mi iijam za mO-i šk3 čsvlje št. 45. Naslov v ogl. odd. Jutra. 234-6 I DAMSKE HLAČE j smuöc.rske. kratek krom-ol sukn;ič. 15—16 let., : ztmenjair. za mošlto'-bla i jo Si obleko »^i prodam. ' Na:l0T v ogl. odd. Ju tna. 235 6 I UVE PREPROGI (Pirot) 2X3, s2 predpo-steljnika. plrot-~ko pre-prego 2.5 X 3 5 ter 2 z m-ki euknjl. prodam. Trgov.na s sadjem. Sv. Petr i c. 7. 229-6 KROM cojzerju: ženske št. 40. predvojna izd?*-,v£ zajnenjam. Prušvvtna ul. 6 — Vod mat. 232-6 R\n'o ^parat fini, zamenjam »a. levo-ro?n' čevlj rski -t^oj. — Ni-lov v cgl odd Jutra 239 6 DVE NOVI ODFJI proš t' prodrm. fttr*vs-maifrjeva 8. pritličje — levo. 252-6 i.IMSKT FL^?e žen k!, črni, % knsnoatm ovr-tnlkom ->n dežni j-.lii'i, r>-adi-m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 256 6 RADIO elektrogratnofoa in pio š£e prodam Verdijeva 9. vrat» 4. 267-® RJUHE plln.-k. režo. dvojnik to Crfnega nikel. zamenjam. Nfclov ▼ «gl odd Jutra. 268-6 PRAŠIČA prod>m za rejo. Naslov v ogl. odd Jutra. 274-6 SÖ3NO KREDENCO (alt deut-ch) veliko Srno oniaro, veliko uenjeno čin,, damsko torbico — moAki smreki pbü. >l*e. Ive postaline odeje (vata) in drueo ugodno •»rodam. Pred Skof:j0 19 I nad *tr. 278-6 MOiKO KOLO dobro ohranjeno, prodam ali zamenj-am iljanaka 40 pntučje 279-6 Z RJUHE nove. velikost 280 x 160 am. prodam »Ö aai*-njam. Naalov v ogl. odd Jutra. 108-6 GOJZERJE St. 36 :9el0 dobro ohranjene — zamenjam z svent. do iJačnom zi gojzarje ali mol ne čevlje ät SS Na. slov v ogl. odd. Jutra. 236 6 ZNAMKE aoRamezr.e. ser:je- tr»Ti tirane avionske Vn »'jre yce od CoCi, R Com riseariato Tbc ProviM Lalbach. itipim po najvišjih ce nah. I'onudbe na oglas, jddeiek Jutra pod >Znimk»i. 35370 7 KNJIGE lov. ln nemfike. »Ljub Ijanski Zvone >D-->m in •■=vet'. kupuje knj g m iviek Pasaž., nebotič a k J 436 7 MOŠKO PERfLO stico nov0 ln blago aa mocke srajc«, k^p m — Waslov v ogl odd. Ju 15-7 SADJE kup.m si iamenjar. Na 'lov v trafiki Koiodvir ska 41. 176-7 GOJ ERJE nove, št. 43 .n 41 in no-7o moško volneno pen-o kupim Trgovina P° hi%tva Mikloi ieva cesta. 145 7 ZOPET KUPUJEMO škatle od »Man;«, mle i, B GuStln Vodnkov trg 2. J «e 7 SPALNICO lepr, oliranjfno. kupm. Panucbe na ogl. oddel. Jutr« pod ^impreJ^ ^ PREPROGO dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas. xld. Jutra pod »Brez ■prekupčevalca«. 183-7 ŽAGO aa drevesna debla (Tvo-.o*no, dobrp ohranjeno, kupim. NasJov v oglM-odd. Jutra. 163-7 KOLO örez ram. kupim. Ponudba na ogl- odd JU-tsa P«! »Borez gu.^». 198-7 PEC z» ihäiganje, kuj)im. Ponudbe na ogl. odd. Ju-«ra pod >?aganje<- 197-7 TR1CIKELJ z normalnimi gumami, Supim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanj Uc. 199-7 DINAMO aa kolo. tu® rabljeno, dobro oilra-nJeno- kup m. SuSa, Medvedova 36 — od 1. dr» 3. ure. 226-7 ELAGO mo ko sil žensko, pred vojno, kupim »1« dam protlviedntoift. — jajca dam za kurjo hr no. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 227-7 ŠIVALNI STROJ dob«r, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 240 7 FANJO ploievlnasto. sedežn^, — d~bro ohranjeno, ku. plm. Ponudbe n ö4d Ju+ira pod »Sn J-nOr 251-7 ŠKORNJE Št 43 ali gojzarje. Hubertus clažč, nepre-močljiV, ku-p-lm ah aamenj am. Po-nudoe na ogl. o^d. Jutra pod »Dobro blago«. 280-7 MOŠKE OBLEKE žen>ke in m;^ke čevlje oerlo pohirtVo itd ?t-l no kupuje D-^m« Aloj z Ja, Gallusovo «29. 35263 7 V^najem SKLADIŠČE ab lokfü v centru mem v najem. Naskflr v ogl. odd. Jutra. 84-17 TRGOVINO galanterijsko all manu-fakturno vzamem v na jft.r. ali kupim Prevzem takoj Ponudbe na ogl. odd * Jutra pod »Dobro plačam.« 83-1T SOBO lepo opremljeno v cen-ts-umu mesta, oddar. — Naslov V ogl. odd. Juti». 175-23 SOBO lepo oP rami j eno, broB periia. oddait. 2 boljšima gospodičnama. Naslov V Ogl. pdd. Jutra. 259 23 OPREMLJENI SOBI v strogem centru za eno ln za dve o=ebi. odd^m Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za otroki«. 125 23 MALO SOBICO ikte gospodična. Ponudbe na ogi. odd. Jut.a pöd »V c.e-tu«. 22U-23a OPREMLJENO SOBO .Sčeta dve resni gospe. Sä a: o re^ne pc-nudbe na ogl. oddelek Jutra pM »Nujno Januar«. 201 23a OPREMLJENO SOBO 'ižčem po m.v^ti v ered.šču mesta za takoj, ionudbe na ogl. odd. oddei. Jutra pod »Celi dan odsoten«. 205 23a OPREMLJENO SOBO preproe to Po možnosti s sledilni ko.r, iščem v b! žtn. ilast. Trnovega ali Hiale-jmika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Ves dan ocbotna«. 205 23a SOBO •i^em brez perVla, katere bi sama pojpravijila. event T>osmoe pri gospo, dinjstvu. Ponudbe n» ogl oddelek Jutra pod »N jraje v &Lžki<. 91-23a SOBICO išče mirna gosr>odlčna v bližini kolodvora. Ponudbe Tli. ogl. odd. Jutra Ded »Tudi Šiški ali Bež.grad«. 222 23a PRAZNO SC-BO ali opremljeno, išče gospa za 1. febr. v bližini Mestnega dorn.». Ponudbe nj ogl. od-d. Jutra pod »Točna plačnica«. 224 23a SOBICO rj-eprosto arre-lieno — iščem proti plačilu all pomoč V gospodinjstvu. Fonudbe na ogl. od dol. Jutra pod »Januar 19J5« 220 233 SOBO Išče za takoj, lahko tu di Bačacno P'azno oprtmljeno. Vižji m^gi-frtratn tiradnik. srednjih let po m-j-feiostl s kopalnico. — Pcmidbe na ogl. odd. Jutra po ; »So-lidenv 2S6 23» SOBO najraje v b!:Sirr$ Sv. Jo žefa ali T; bora iSčeni za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra P0'' >Tn ženlrc. 45-23a N'.OCNTKE v rjavem etuiju, pozabljene V trgov ni z.lenja-ve Mestn. trg 12 v soboto 23. dec popoldne. p."<>5 jTi du ^e irtetam vi-ns ker je dot.čna oseba p-jrar.na 203-37 POZIVA se dotični ir-oškl ki j« pomagal na Sllve!trcrvo revn'. grofpe Vdovi, nos si kovče^ poln živil od Verda proti Vrhniki, da kovčeg tekol odda z vse-biHr, na fp^dai navedem nasiov. flcer b0 -col.cij-sfco z::alenak vo. Njuna piva pot Je bi a na policijsko ravnateljstvo k uradnikom k r-i-sije ki je preiskovala umor Dirka Svensena. Ti so ju že pričakovali. Stanovanje gospe Do- gestove, pri kateri 5e živel Sven sen, ie bi o, ker je bivala najemnica ta rmh zunaj Monakova pri svoji hčeri, policijeko zavarovano. Najp: e' se 'e vršil razg^or, na katerem so ob^ji izmenjali svoja dognanja. »Si hočsta precej.og'edati kraj deianja?« je nato vp^-aSa] vo-d'a razgovora, dr. K'e-ment I0 tem sem trdn^ prepričan, gospod ioktor,« je Halbing odvrnili. »Toda navado imam, da hočero videti vse na svoje oči.« Pol ure napornega dela je miniijo, nato Ke je Halbing vzdignil iz nsudotone Wo6eče lege. »Ne — prav ree da ni R&fti ve?.« je stvarno doj&l. Odšel je z Lan«envaj»iom v kopalnico, kjer sta se Urban in Goli ing živahno razgovarjada. »Nobene druge možnosti ni, kakor d« imamo Nordmanna za storilca,« je Urban končaj svoja izvajanja. ■»Kar brezpogojno vam ne morem pritrditi, gospod Urban,« se je ug asi: Langemann, ki ju je pazljivo pos u aL »Danimo, da je Nordmarn aaswedovwi Di ka Svensena s 6ovraštvom, ki ga ni težko razumeti Saj je bil ta lahkomi eino porabil prüircn-ke njegovega očeta in trdil kasneje, da dolga ne more vrniti. To pa še da . no ni vzrok, da bi mu bil N 'rdmarn zaradi tega grozil in ga v prepiru, ki ie morebiti nastal med nj'ma, celo potcukel. Nikar ne prezrite, da je padla neznancu, ki je ustre-JiJ Valiantina Rotheja, zelo vefika vsoti denarja v roke. Ko bi bil v resnici Nord-mann storilec, bi 6e zdelo prav tako jalovo kakor neverjetno, da bd se bil potem še obračail do Dirka Svensena in g« terjal za stari dolg, ki ga je bilo k^maj nekaj tisoč mark. Za neimovitega Nordmanna je pomenta ta vsota premoženje, s katerim bi es bil mogel osamosvojiti in ustpnov ti lasten dom. Za Nordmanna, ki ga je umor Vai5entina Rotheja mahoma obogatil, pa bi bil pomenig Svensenod kri minaV»i svetnik, da imamo izpovedbe prič, po katerih sovrašivo med Nordmannom in Svon-senom ni s.-nelo zgolj na tej d.na.ni zadevi. ampak skoraj še bolj na starem ju-bosumju zaradi Liaolcte Fa?knerjeve, sedanje Nordmannove zaiočenke?« je Nord-mann oporakel. Doktor Langemam je pomislil »To bi seveda utegnilo Nosdm^raia obremeniti.« je priti dU. »Stvar je videti vesn-darle bolj zamotana, nego smo mislili iz-prva.« Med tm razgovorom je Wemer Hefoing preg ;doval obleko Dirka Svensena. Iz navade je preiskal žepe in za tesni šive. »Nikar se ne trudite,« je Go'ling dejal »Tudi mi smo že preiskovali obleko, a ni-6».io dobili niti bucike« »Bucek ne iščem, tovariS,« Je Helbing smehoma odvrnil. »Kvečjemu tisto savno buciko v kupu sena, ki jo je tako težko najti.« Njegov euhi humor je bij tcfliknnj na-lezfijiv, da so se vsi nehote z njim vred za*-me i ali. Potem je skomignil z rameni »Ako ni tu ničesar. ie treba pač Wkati drugod. Cas:h se obnese.« Krenil je k mizici, kamor so bi*i zložili vse, kar je bilo v pokojnikovih repih. Oflcmgel. bfr<č«šč predmet je pritegnil ko-B>iaai'je>.Ae oči. Helbing ga je vzel v roke in ga je!] zamišljeno ogledovad. Mahoma je opazil tam, kjer se je »podnji del bleščeče krege odvijal, da si mogel name6iiti stenj in do iti bencina, maiceno svetlo liso. »Tu bi bi]o nekaj,« je zaklioal Hclb ng in v tem, ko so se drugi radovedno zgneUi okrog njega, z majhnim trud' m snel spodnji del kresila. v votlem, od bencina zamazanem prostoru, ki se je pokazal!, je ležalo nekaj drobnih, docela zmečkanih košOcov papirja. Hefbing jih je pogledaL »Kaže. da gre za ostanek nekakšnega zapiska ali pisma,« je rekej. »A1 kje je drago? Videti je ßkoraj, da je 'as nik kresila, torej najbrie Svensen. te krpice namenoma skril v kresilu. Morda j h je mori'ec našel in vzeif s s^boj. te da<^>ee, ki so btfc prilepljeni, pa je prezrl.« »A potem bi bil vendar moraj kresflo spet zapreti — —« »Nemara da. Mogoče je storil to prenaglo, kajti ena izmed ostUih krpic Je obtičala med zgornjim in 6podn;im delom kresna in tako zfeudüa moto pozornost. Seveda moram oriznati. di Txannim iz liteu rature slučaj. V« je preveian tat porabil žepno k rešilo kot skrivališče za demante, drueače bi «i g« bin te^ko da tako na drobno ogledal.« Skrbno je zofadi1 ostanke papirja, jih poKw z« toaletno mfrjo, ki Je stala ob stranski steri kopa niče, ter vldcetl povečevalo« steklo. Lepše in zatlovcljnejše novo leto želi vsem swjm cenjenim odjemalcem FIHNAT FRANC, Ljubljana - Vič izdelovalnica soda •vode, oranž ade In drugih sladkih pijač Srečno novo leto želi vsem svsj.m odjemalcem tvrdka J. VAVPETIč LJUBLJANA — TyrSeva cesta 35 In Celovška cesta 69 nnrif 11 m1; u n u u n iuui if 1;«ic lnnnnnrp Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporoča KENK FRANC krznarstvo LJUBLJANA Jurčičev trg 3 □ □ ^EEEDOHDDCDrM Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem T. Potsčnlk mizarstvo LJUBLJANA Gnidovčeva ulica 5 u □ □ □ □ □ G □ G □ □ □ n III S m && IM m M m mi m > Qi 6 H OJ U £) CJ (fl n im S >o 6 i a e x (A « N S © « «Ö P Mk Um m im Wi, SI II m» m i&ö I □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nrinnnnnrimni n n g a a itjuliuco Srečna novo leto j j j , □ □ □ □ 3 J J K. PEČENKO nsnfe in čevljarske potrebščine LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 41 □□□□□□□□□□□mDDDaDoaa^^ □ I g SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO želi vsem cenj. n naročnikom in poslovnim prijateljem FRAN RAVNIKAR tesarski mojster, parna žaga in lesna industrija U g Priporoča se in želi cenjenim gostom VESELO NOVO LETO j-j Linhartova cesta štev. 25 □ □ □ Rimska cesta 24 fa Auj LJUBLJANA Telefon štev. 37-10 Bleiweisova cesta i ^ D D G SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO *Kl.l A. SUŠNIK železnina Zaloška cesta D ^ □ SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem {=] □ TVRDKA D LJUBLJANA UÜGOQGGGG:_jÜI r B..JLB a nacGGGi B □ F. I. GOR3ČAB Sv. Petra cesta št. 29 □ I □ Srečno in uspehov polno nove leto zeli IN SE PRIPOROČA S UNIVERZITETNA TISKARNA ~ LITOGIl AFI J A, KARTONAZA t □ EüGGGGG. s üy iiS W i^J & «as**»«»» f; LJUBLJANA, EKEG 10-12 d Telefon 21-19 ^ .. j„uüGGGaaGacGaagaGaaaaaaaaaaocEai □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P; B Vsem svojim cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto G P Prva kranjska vrvarna 3 IVAN M» Sv. Petra cesta št. 31 \ aGGGGacGGčaaGGGGGGGcaaaGGaaaaaaaaci GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGnnnnnOr SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PLEMENITIM DOBROTNIKOM KAVKA KAREL pooblaščeni graditelj in tesarski mojster LJUBLJANA žibertova ulica ll — Telefon štev. 20-50 i E LJUBLJANA P r innnnnnr □ u iGaaaaaaaaaaaacaaaaGQaaaaaGaaaaatDGGGCDaDDDDDü BONBONI PECIVO IN ČOKOLADA DRUŠTVO SLEPIH LJUBLJANA GRADIŠČE STEV. LDoaaGGGaaaac gaOaaGGGGGGGGGGG SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI RABICGLAS LJUB2Č FBA.NC LJUBLJANA TOPNIŠKA ULICA ŠT. 16 LJUBLJANA GQGaxnDaDaaDaPDDaanüm.i[.jcji.iijLioüLJüL n.itim n oaxo nGaaaaaGaaaaaaaiXD: □ SREČNO NOVO LETO ŽELITA CENJENIM NAROČNIKOM □ JANČIČ — JAGE& PLESKARSTVO IN SOBOSL1KARSTVO § I KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJ LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 50 TELEFON 37-S1, 37-82, 37-83, 37-84 u , _ BRZOJAVNI NASLOV: KREDIT LJUBLJANA G P. LJUBLJANA CELOV&KA CESTA 67 tJGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGCOCGGGGGOOGGGGOGOGGl ^GGaaGGGaaaGGaaaaaaaaaaaaanr G IZDELOVANJE DIATONICNIH HARMONIK Strokovna popravila vseh vrst harmonik vam nudi hitro ;n poceni le TVEDRA ■Si LJUBLJANA G DUNAJSKA CESTA STEV. 35 a G C GUGG! JI " i! " 11 JI !l I! jI ■PnrOGGOGOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGP S000™ USPESNO NOVO LETO ŽELI f= STROJNO PODJETJE E R. W1LLMANN § LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 3 f; SRDČNO NOVO LETO J. C. M A Y E P LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred-3 nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, aafe-deposits Ltd. inni ii n n n u h nrn nmniiimmminmmii3 FOTO - GRAD MIRA LJUBLJANA Miklošičeva cesta St. 20 Slike luksus-formata In za legitimacije, reprodukcije po starih slikah, amaterska izdelava; slikanje pogrebov ln na mrtvaškem odru — Leica filmanje na domu ln v ateljeju ter vsa fotografska dela izvršujem solidno :n po zmerni ceni. Srečno novo letu želi vsem svojim cenj. odjemalcem ROBERT RAZNOŽNIK UVOZ STROJEV ZA OBDELAVO LESA IN 2ELEZA LJUBLJANA PR AZA KOVA ULICA 8-L Sret :zo in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem in prijateljem KMrke ^trogrCič galanterija LJUBLJANA, Kolodvorska uEca 41. Telefon itev. 47-09 t G G - ILnJLOJmGÜULllJUULlLOJUULXiJULJ ULULLU IIIIIHUU « JfJl Jt JI ju: -iL lUJUüüüLt HJULOJGGUU. G G G SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI EGIDIJ ŠUŠTER^IČ soboslikarstvo Stanovanje: Strossniajerjeva ulica Delavnica: Salendrova ulica 6t. 4 Telefon 31-01 G G G G G G G Umrla nam je naša nadvse ljubljena žena in mama, gospa Franč:ška Vyb ralik Pogreb bo v soboto 6. t. m. ob četrt na deset z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv Križu. Ljubljana, 4. januarja 1945, ŽALUJOČI M(»ž IN OTIiOCI G G G G GaanaacauuuaaGaaaaGooaaaaaaa G Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi L srečno In blagoslovljeno novo leto h ELEKTKOTVRDKA A. VERDAJS LJUBLJANA suGaanGaGaaaaaaaaaaaGCGGaaoGG ^ mm tf to