Poštnina plačana ▼ gotovini. f*osani€?zntl Žtov. IHn 2*- Leto 111. Ljubljana, 23. februarja 1932 irUoa- Štev. 7. Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza. Izhaja vsak torek Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80'-Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686. Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana. Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Srečko Jeras Odgovorni urednik Drago Ulaga Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija" i-redstavnik fl. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61 Uvodne besede Ljubljana, 22. febr. Tako pestre in športno bogate nedelje. kakršna je bila zadnja, že dolgo ne pomnimo. Smučarji so bili na nogah na najrazličnejših krajih od Maribora do Logatca. Tekmovali so v skokih in v kombinaciji, v smuku in v štafetah, v kratkih in daljših tekih. Zlasti pomembna je bila velika mednarodna tekma v Mariboru. Beležimo le tri dejstva: ogromen interes občinstva, športno usmerjen govor škofa dr. Tomažiča na drugi strani pa pičla udeležba iz inozemstva. Tržičani so vozili tradi-cijonalni smuk za Zeleniški pokal, na katerem je zmagal talentirani Jeseničan Praček Ciril. V Logatcu jih jc star-talo 51 in prvo mesto si je priboril Ljubljančan Senčar Lado. Grafiki so postavili na Viču 7 štafet, med katerimi se je moštvo Jugoslov. tiskarne najbolje odrezalo. - Včeraj zvečer se nami je javit priljubljeni športnik Tone Banovec. Skromna kolajna v roki in diploma sta pričali, da je postal prvak Zasavja na tekmi v Zagorju. — Tudi Dolenjci, ki so nam dali doslej že celo vrsto izvrstnih lahkoatletov, telovadcev, nogometašev in piavačev, so vstopili v mogočno smučarsko armado. SK Elan v Novem mestu je priredil prvo smuško tekmo, ki je pokazala dober začetek. Med seniorji je zmagal B. Palčič. — Da omenimo še Ribničane: v pretekle mi tednu so imeli smuški tečaj, ki ga je vodil akademik g. Jože Černič. S svojim znanjem je žel uspehe in smučarstvu v Ribnici je položil zdrave temelje. Podoben tečaj se je vršil tudi v Ljubljani, v prireditvi Ilirije. Smuških tekem zadnjih let smo veseli, je pa stvar, na katero gledamo kritično, to so darila; dragocena, koristna, privlačna... Resno svarimo: nehajte z darili, da ne oskrunite borbe za čast oljčne vejice! Kar 6 ilirjanskih sekcij je bilo zadnjo nedeljo na nogah; nogometaši so otvorili pomladno sezono, hokejaši so prestali svoj internacijonalni krst, smučarji -so se razkropili na 5 tekmovanj, sabljači so bili v Zagrebu, pinkponkarji na Rakovniku, drsalci pa so absolvirali propagandne točke ob priliki hokejske tekme. Da, zares pestra in pomembna nedelja je za nami. Nogomet navzlic snegu 3:3 za Ilirijo - Začetek prvenstva v ligi Primorje je v dogovoru s podsave-’ zom rešilo prvi termin podsavezne lige i s tem, da je že pretečeni teden od-! stranilo sneg s svojega igrišča. Sledi i Ilirija, ki bo z d.Jom gotova do prihod-I nje nedelje za slučaj, da ji bo odigrati pokalni finale s SSK Mariborom. Tudf ! na Hermesovem igrišču se gibljejo prid-i ne roke in ako ne zapade kak nov večji j sneg, smo v Ljubljani preteklo nedeljo j zares otvorili pomladansko nogometno ; sezono! Prenstveno sezono sta pričela SVOBODA:ATLETIK SK (Celje) 5:1 1:1 Obe moštvi sta nastopili brez zadostnega treninga. To se je videlo v igri na vsak korak. Svoboda je vzdržala nekoliko dalj in to je odločilo. Rezultat je previsok, če se vpošteva, da je bilo celjsko moštvo v prvem polčasu in začetkom drugega enakovredno. No, sredi drugega polčasa so bili Celjani gotovi s svojimi močmi in napadalci Svobode so hiteli zvišati rezultat. H koncu so si gostje zopet opomogli, a score se ni dal več popraviti. Strelci golov so bili: Mozga za ASK, za Svobodo Jakše 2, Ruda 1 in Ozebek 2. Sodil je g. Cimperman. v njenem moštvu Jakšič, Košak, Ice, če ne tudi Lašič in Pogačnik. Zanimanja za tekmo je bilo precej. Kako tudi ne! Koi prvo nedeljo »derby«! Na igrišče je prišlo pribl. 800 gledalcev, ki so se polagoma derbyju primerno razgreli. Nekateri med njimi so našli pri ogromnem Slamičevem foulu nad Pipanom povod za običajno »intervencijo« v terenu. Dali pa so se kmalu pomiriti, tako da se je odigralo vseh 90 minut. Navzlic dolgi zimski pavzi je nudila I tekma razmeroma dober sport. Živahen 1 potek, menjavanje rezultata in negotovost izida so ohranili gledalce db kraja ! v napetosti. Moštvi sta bili približno j enaki in sta navzlic težkemu terenu o'zdržali dobro. Pri Primorju ie bila dobra krilska vrsta in branilca. Še najbolj se je poznal zimski odmor napadu, ki i pri vser podpori halfov ni znal pripraviti zrelih šans niti jih izkoristiti. Goli so nastali ie iz prodorov kril Uršiča in Hassla. Pri Iliriji so se rezerve sicer preče' dobro obnesle, niso pa mogle nadomestiti vigranega rednega notranjega tria, ud katerega je igral le Svctic, ki pa niti j pri Žitniku niti pri nekanii indisponira- Sportniki! pute BIO-mleko od Osrednjih mlekarn I nem Doberietu ni našel dovolj razumevanja za skupne akcije. Izredno prodoren je bil Pipan, ki je tudi dosegel vse tri gole! Branilska in krilska vrsta proti pričakovanju nista funkcijonirali. Branilca sta bila nesigurna, med halfi je vso igro odgovarjal edini Varčič, Unter šele proti koncu. Radi šibke igre stranskih halfov sta prišli seveda toliko bolj do veljave krili Primorja. Golman Malič je bil tudi nesiguren, to pa največ radi poškodbe, ki jo je dobil takoj v začetku (zopet nov slučaj poškodbe vratarja po Uršiču!!); park rat je ob nepravem času startal iz gola in dobil tako en gol. Moštvi: Ilirija: Malič — Janko, Berglez — Belak, Varčič, Unter — Rihtar, Žitnik, Svetic, Doberlet, Pipan. — Primorje: Jančigaj —- Svetic I, Jug II Slamič, Sočan, Zemljak — Hassl, Golob, Svetic II, Jug I, Uršič. Potek igre: V prvem polčasu rahla premoč Primorja v polju, vendar opasne jši napadi Ilirije, ki pride po Pipanu z dvema goloma v vodstvo. Sledijo zaporedoma tri enajstmietrovke proti Iliriji: dve ima na vesti sicer tako mirni Jan- Prvenstvena tabela je ostala brez sprememb. Svoboda ima upanje, da se je rešila zadnjega mesta, ki utegne osta- ti Atletikom. Stanje je: Ilirija 5 4 0 1 12:9 8 Primorje 5 3 1 1 11:5 7 Maribor 5 3 1 1 17:10 7 Železničar 5 2 1 2 10:9 5 Svoboda 6 12 3 12:14 4 Atletik SK 6 0 15 9:24 1 Prihodnjo nedeljo je na vrsti sreča- nje Svoboda :Železničar v Ljubljani. Mogoče je ,da se odigra tudi finale za tisti slavni prehodni poal LNP, ki ga treh letih, odkar se zanj igra, še živ; duša ni videla. Srečna finalista bi bil: Ilirija in Maribor, potem ko je pretekli nedeljo ponovni Semifinale ILIRIJA:PRIMORJE 3:3 (2:2, 3:3, 0:0) odločit žreb v korist Ilirije. Prvo srečanje, jeseni, je končalo z 2:0 za Ilirijo, a je bilo radi mraka 24 minut predčasno končano. Preostali de) igre se je potem pri podsavezu toliko »zavlekel«, da je potekel enomtesečni rok, ki ga za nadaljevanje predpisujejo pravila. Pošteno doseženi uspeh Ilirije je na ta način zapadel. V nedeljo je morala odigrati novo kompletno igro. Pod temi rikolnostmi je bil v nedeljo srečen žreb na vsak način malo zadoščenje zanjo. Pravtako se smatra lahko neodločen rezultat za uspeh Ilirije, kajti v nedeljo so manjkali Premijera v hokeju KAC (Celovec):ILIRIJA i2:l (6:0, 4:0, 2:1) Leta 1912, eno leto po svoji ustanovitvi, je imela Ilirija v gosteli praško Slavijo, takrat najboljše nogometno moštvo na kontinentu, ki je zmagalo v ekshibicijski tekmi z, 10:0. S to tekmo je bilo zasejano seme, ki je v prav kratkem času dalo obilno žetev: Ilirija je bila .dober učenec in na mah je postala eno najmočnejših moštev na jugu nekdanje a. o. monarhije. Ni torej gol slučaj, da skuša Ilirija danes, po 20 letih, na enak način obrazovati svoje hockejsko moštvo. Prvo tekmo je odigrala Ilirija v nedeljo, dne 21. t. m. z renomiranim moštvom celovškega Athletiksport-Cluba, ki se je vrnilo pravkar z uspešne turneje po Italiji, Švici in Nemčiji. Uspeh premijere je nadkrilil v vseh ozirih pričakovanja! V polni meri je prišla na svoj račun publika, ki je posetila drsališče v zelo častnem številu. Tekma je nazorno pokazala lepoto, sistem in tempo te nedosegljive športne igre, v kateri se menjavajo situacije z bliskovito naglico. Gostje so razvili igro, ki v polni meri odgovarja njihovemu slovesu. Vsak zase so igrali tako v pogledu drsanja kot v igralskem pogledu mojstri in vzeti kot moštvo so izbalansirana, sijajno vi-grana celota. Pokazali so vse taktične posebnosti te igre. To posebno proti koncu igre, ko je postal odpor Ilirije čim dalje večji in ko je vedno bolj pogosto napadala*kar sicer pričajo že sami rezultati posameznih tretjin 6:0, 4:0. 2:1. Pohvalo zasluži pa tudi mladi, am-bicijozni team Ilirije. Pred vsem radi tega, ker je prisilil nasprotnika, da je razvil vse sile, da je moral poleg napadalne taktike pokazati tudi vso obrambno. Domače moštvo'je imelo navadne drsalke za umetno drsanje namesto posebnih za hockej, pa vseeno je bilo kar se tiče drsanja gostom enakovredno. Videli smo, da imamo talentiran, telesno dobro raščen igralski mfaterijal. Kolikor je domače moštvo napravilo večjih napak, so bile vse taktične narave, posebno v obrambi. To se bo zelo izboljšalo že po par tekmah, ko pridobe igralci nekoliko rutine. Nedteljska tekma je pokazala, da mora biti moštvo v prvem redu kompaktno v obrambi, napadi pa se vrste sunkoma, večinoma s soloakcijami najhitrejših in tehnično najpopolnejših po-edincev, kakor je bilo n. pr. levo krilo KAC-a, internacijonalec Egger (št. 3). Z močmi tekom igre ni treba štediti — za to so na razpolago zamene. Tehnična izurjenost Ilirijanov je bila čisto zadovoljiva. Dosedanji njihov trening je HRANILNICA dravske banovine CELJE Telefon štev. 93 Rač. pošt. hranilnice št. 10.727 LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA SfEV. 9 Telefon štev. 2483 Rač. pošt. hranilnice št 10.680 MARIBOR Telefon štev. 2281 Rač. pošt. hranilnice št. 10.663 Nalasanje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. — za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso ; ■ davčno močjo/ .1 ..- , —_______ , ko, eno Unter. Slamič spravi prvi dve z gotovostjo v mrežo, tretja je previsoka. Polčas 2:2. Po odmoru napada najprej Primorje in Hassl doseže — sicer iz of sida — vodstvo. Zaradi foula sledi kmalu nato izključitev Belaka, kar pa ne prekine daljše ofenzive Ilirije, ki jo zaključi Pipan s tretjim golom. Vsled že omenjenega foula Slamiča izključi sodnik tudi njega. V podaljšku igrata obe moštvi z 10 igralci. Tempo ostane oster, igra odprta, vendar nobena stranka ne doseže odločitve. G. dr. Planišek je sodil dobro in s primerno strogostjo. PRVENSTVO V ZAGREBU. V 3. kolu sta bili dve iznenadenji: Gradjanski je igral z Jugoslavijo samo neodločeno 0:0; igra je bila nelepa, bogata incidetov, ki gredo tudi na rovaš šibkega sodnika Lepca. Rezerve 6:0. - Concordia:Hašk 2:2 (1:1); malokdo je prisodil Concordiji, da bo odvzela Hašku eno točko. Sodil je dobro Bažant. Rezerve 3:2. — Viktorija je v drugem polčasu zlomila odpor Železničarjev ter dosegla končni rezultat 4:1 (1:1). Sodnik Vučelič. Rezerve 1:1. BEOGRAJSKO PRVENSTVO. V I. razredu je Jugoslavija premagala lažje kot se je domnevalo BASK-a s 5:2 (3:0). VLB razredu so igrali Grafičar :Sparta (Zemun) 4:0, Obilič:Uni-verzitetski 3:1, Sloga:Vitez 2:0. Subotica: SMTC:Bačka 3:21, SAND :Faks 4:0, ŽAK:Električna Centrala 5:1. Osijek: Grafičar:Makabi 3:1. Novi sad: Šabačka Mačva je zgubila letos drugo prvenstveno tekmo, to pot proti Makabiju z 1:2. Praga: Viktorija Žižkov:Sparta 3:3. Slavia:Rakovnik 3:0, Bohemians:Union Žižkov 5:0, DFC:Karlbader FC 6:2. V Gradcu je porazil GAK team II. lige s 7:0. Dunaj: Vienna:Austria 3:1, Admira: Sportklub 3:3, Rapid:WAC 1:1, Hakoah :Slovan 1:0, Nicholson:Brigittinau 1:1, Floridsdorf-Wacker 4:0. Na čelu prvenstvene tabele stoje Viena, Admira in Rapid s po 1 točko razlike! Budimpešta: Team Južne Nemčije je v odlični igri porazil. Madžare s 6:3. Paris: Medmestna tekma Paris:Köln je prinesla zmago Francozov s 3:0. obstojal sicer večinoma iz igračkanja, vendar je bilo baš v tem za prvo silo dovolj tehničnega treninga. Posebnih preglavic ni delal »bandy« (ploščica) nikomur. Izpopolniti se bodo morali pač še toliko da ne bo vezal bandy vse pozornosti poedinca — da bo ostalo še nekaj za pregled situacij tekom igre za pozicijo soigralcev in nasprotnikov, skratka ža pregled igre. Obe moštvi sta nastopili v slikovitih dresih in ostali predpisani hockejski opremi. Pozornost sta vzbujala zlasti oba vratarja, ki sta od daleč skoro spominjala na postave srednjeveških okloip-nikov. Postavi sta bili naslednji: KAC: Nusser — Stertin, Rauneger — Scheriau, Fggenberger, Egger; zamena Rascher. Ilirija: Gorše — Ruda, Lombar — Pogačnik, Košak, Bervar; zamene Kačič, Otič, Juh. Igro so pričeli gostje, in sicer takoj v zelo ostrem tempu, kot je to pri hocke-ju običaj. Igra je bila nekaj časa zaradi premoči gostov precej enostranska in gol Ilirije neprestano predmet napadov. Ilirijani so prišli do poskusov napadanja le, kadar so jim gostje po neuspelih akcijah morali prepustiti inicijativo1. Najprej se je znašla pri Iliriji obramba, ki je dosti uspešno razdirala napadle gostov, ni pa mogla preprečiti prve serije golov. Napad je napravil napako, da je premalo prihajal na pomoč obrambi. Po prvem odmoru so se poslužili domači Že bolj pravilne taktike v obrambi;: to je precej uravnovesilo igro v polju. Izvedli so tudi že nekoliko dobrih naskokov in število golov, ki so si jih morali pustiti dopasti, je bilo že manjše. V zadnji tretjini igre se je slika jako spremenila. Naenkrat smo videli žilavo borbo dveh mnogo bolj enakovrednih nasprotnikov. Napadi so se vsak hip menjavali, zdaj na en gol, zdaj na drugi. Vsak hip je nastala kritična situacija pred tem ali onim golom. Publika se je temeljito ogrela in navdušeno sledila igri. Moštvi sta delali s polno paro. Namen prireditve je bil dosežen: Videli smo pravi kanadski hockej. Da sta moštvi v tem razpoloženju postregli še s prostovoljnim podaljškom, je bilo vse hvale vredno. Tekmo je sodil mirno in korektno vodja celovškega teama, avstrijski savezni sodnik g. Novak, ki je težil za tem, da sicer vodi igro, a je nikoli ne prekine po nepotrebnem. To je nemalo pripomoglo k posrečenemu celotnemu utisu hockejske premijere. Razlago in posebnosti hockejske igre je v bistvenih obrisih prineslo »Jutro« v športni rubriki z dne 21. t. m. Naše čitatelje opozarjamo na dotični članek. Prihodnjo nedeljo, 28. t. m. hoče Ilirija prirediti drugo tekmo in sicer z beljašim Sportvereinom, ki ima tudi jako dobro in rutinirano hockejsko moštvo. Upajmo, da bo mraz še trajal Za prihodnjo nedeljo je napovedano) na športnem drsališču Ilirije sploh zopet živahno dopoldne: mladinske drsalne tekme, ki so bile odgođene zadnjo nedeljo, tekmovanje juniorjev in juniork v umetnem drsanju (razpis prinašamo na drugem mestu) in za široko publiko hockej-ska tekma Ilirija:VSV! Priporoča se HOTEL SLON LJUBLJANA Mednarodne smuške tekme v Mariboru Odlični rezultati. Pomemben govor škofa dr. Tomažiča. — 5000 gledalcev ob skakalnici. Maribor, 20. febr. 1932. Ker so se radi slabih snežnih razmer morale smuške tekme za prvenstvo države, ki so bile prvotno določene za Maribor, prenesti v Kranjsko goro, je Mariborski zimsko-sportni podsavez priredil v dneh 20. in 21. t. m. medharodne smuške tekme, da se oddolži mariborskemu športnemu občinstvu, ki z velikim razumevanjem podpira delovanje podsaveza. Potek tekmovanj in obisk občinstva je presegal vsako pričakovanje. Maribor je s tem pokazal, da sledi današnjemu modernemu duhu in da razume visoka stremljenja agilnih zimskih športnikov. Ves teden nisi na ulicah slišal drugih pogovorov kot o bodočih smuških tekmah. Žal, je napovedani obisk inozemskih tekmovalcev izostal. Prijave iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Madžarske in Poljske so bile v zadnjem tre- notku preklicane. Tudi inozemstvo je pogrešalo ugodnih snežnih razmer v zadnjem času; ker pa se je to stanje spremenilo v ugodno, so vsi hiteli, da izvedejo svoja državna prvenstva. S tem so bili najboljši inozemci okupirani doma, slabejših tekmovalcev pa smuški savezi niso hoteli odposlati, ker je bilo znano, da starta v Mariboru elita jugoslovanskih smučarjev. MZSP si lahko šteje v čast, da so sodelovali res najboljši 'cele države in mu podali s tem popolno zaupanje in priznanje. Organizacija tekmovanj je bila brezhibna. Vse je šlo kot po vrvici, kar je v glavnem zasluga vodstva podsaveza s prof. Šilcem, Golubovičem in Rogličem na čelu. V petek so prišli vsi tekmovalci v Maribor, kjer jih je sprejel prireditveni odbor in jih razporedil po stanovanjih. Zvečer se je vršil pozdravni večer v hotelu »Orel«. Izžrebale so se startne številke, nakar je po tehnični vodji gosp. j Goluboviču sledila razlaga proge za tek ! na 18 km. V soboto so se že zgodaj zjutraj zbirale množice gledalcev na Tržaški cesti. Tu je namreč pri retavraciji Achtig j bil start za 18 km tek. Proga je vodila preko travnikov na , Slovensko Kalvarijo (2V2 km), od tu : preko Peker po lahkem vzponu čez Roj-I zerov drevored do Lovca (km 6), kjer j je bila prva okrepčevalnica. Od tu se je I dvigala proga skozi gozd na najvišjo I točko (480 m) ter po ca 80 m zelo str-j mem padcu do potoka. Preko brvi in skozi gozd zopet navzgor na pot proti 1 Radvanju (Vošner). Nadalje po položni ! planoti ob vznožju gozda pred strelišče, i kjer je zavila strmo na pot proti Mari-i borski koči na Pohorju. Od tu preko strelišča in pod skakalnico za Betnav-skim gradom proti Zg. Razvanju proti gradu Betnava na cilj pred gostilno Achtig. 7 km ravnine, 5 km vzpona in 6 km padca. Višinske razlike je bilo skupno 205 m; najnižja točka proge je bila na 275 m, najvišja pa na 480 m. I Snežne razmere so bile v glavnem idealne, le na enem kolovozu nekoliko nepovoljne. Za tek se je prijavilo skupno 40 tekmovalcev. Starter je točno ob 9. uri poslal prvega tekmovalca Gove-diča (št. 2) na progo, za njim pa v 30 sekundnih presledkih ostale. Večina tekmovalcev je že v začetku pričela s polnim tempom in se je videlo, da bo boj izredno oster. Saj je tudi bila navzoča elita jugosl. smučarjev; Janša, Brvar, Jakopič, Šramel, Smolej, Zore, Jurič, Neuman, Mušič, Priveršek, Fin-ter, Vodenik in cela vrsta drugih. Ob 10.15 je prihitel kurir s proge in izne-nadil jurijo, da se tekmovalci že bližajo. Res je kmalu nato v ostrem tempu privozil kot prvi Janša (12), kmalu za njim Neuman (5), Mušič (13), Jakopič, Šramel (21), Jurič (14) in drugi. Izvedelo se je. da so nekateri imeli smolo na progi, tako je mariborski favorit Jurič zlomil smučko, enako tudi Priveršek in Pin-ter; vendar so s silno energijo izvozili progo do kraja. Jurija je takoj po prihodu zadmega tekmovalca dognala sledeče rezultate: 1. Smolej (Bratstvo, Jesenice) (42) c času 1:24.39; 2. Janša Joško (Ilirija, Ljubljana) (12) 1:25.21; 3. Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) (25) 1:28.14, 4. Brvar Stane (SK Ljubbana) (27) 1:28.19; 5. Šramel (SK Ljubljana) (21) 1:31.35; 6. Mušič (SPD Maribor) (13) 1:31.50; 7. Neuman 1:32.40: 8. Heller 1:32.45; 9. Vodenik 1:32.52; 10. Zore 1:33.23; 11. Pinter 1:34.16; 12. Škaoin Boris 1:34.44; 13. Jurič 1:35.06; 14. Polje 1:37137; 15. Legvat 1:38.14. Popoldne so nekateri skakači še preizkusili skakalnico^, ki je zgrajena na prekrasno ležečem vzhodnem: grebenu (jeziku) Pohorja za gradom Betnava. Zvečer so bile v raznih lokalih sorotne zabave, na katerih so tekmovalci (ne-skakači) in mariborsko športno občinstvo ugibali zmagovalce v kombiniranem: tekmovanju in skokih pozno v noč. Takoj po 12. uri so se valile mase ljudstva preko dravskega mostu, peš in na vozovih, avtomobilih in avtobusih proti skakalnici. Krasen, topel in soln-čen dan je izvab'1 tudi naizagrineiše kavarniške in gostilniške abonente na športno prireditev za Betnavski grad. Težko nalogo vzdrževanja reda med tako maso so prevzeli požrtvovalni gasilci iz Razvania, Peker. Radvania in vojaštvo maribor. garnizona. Ob Vel4. je prispel pomožni škof dr. Tomažič, ki je v polnem ornatu v krasnem govoru odobraval športno stremljenje Mariborčanov. Opozoril je na zvezo veličastne narave, katera odpira ljudem športno udejstvovanje, z veličastvom Stvarnika. Tudi cerkev odobrava sport, ker ve, kolike važnosti je zdravo telo za zdravo dušo... Takoj nato je fanfara naznanila otvoritev skakalnice. V impozantnem stilu se je na zaletu pojavil Šramel, se v močnem odrivu odgnal v zrak in po doseženih 26 m in z občudovanja vredno sigurnostjo zavil na ravnini. Spontano navdušenje gledalcev mu je bila nagrada za uspeli skok. Sledilo mu je ostalih 11 skakačev, ki so vsi izvajali dovoljeni poizkusni skok. Le malo je bilo padcev, kar je dokazalo, da so tekmovalci v dobri formi in skakalnica v redu. Izvedli so nato svoja 2 skoka tekmovalci za kombinacijo, nato pa vsi še 2 skoka posebej za prvenstvo v sko- kih. S sigurnostjo, eleganco in daljino so se posebno odlikovali Jurič, Šramel, Keglovitsch, Palme in Jakopič, ki je s svojo neverjetno sigurnostjo frapiral občinstvo, katerega se je nabralo okrog skakalnice ca 5000, na gričih in po poljih pa tudi najmanje toliko. Rezultati: prva dva za kombinacijo, druga dva za prvenstvo v skokih: Stopar (SPD Maribor) 22, 24.5 — 23, 24; Mušič (SPD Maribor) 21, 21.5 — 21, 24; Jurič (MSK Maribor) 26 27.5 — 27. 27.5; Bolje (Ljublj.) 18.5, 20.5 — 22, 23; Priveršek (SPD Maribor) 23.5, 24.5 23.5, 23; Šramel (Ljublj.) 27.5, 25.5 — 27.5, 27; Šoštarič (Ilirija) 23, odstopil; Jakopič (SK D.-M.) 25, 25 2^ 26, 25; Zore (SPD Kr. gora) 20, 21 — 23, 21; Kožuh (SPD Maribor) 21, 21 — 23, 22; Šubic (Ilirija) — 22.5, 21; Keglovitsch (Graz) — 27.5, 25.5;' Palme (Ljublj.) — 25.5, 25.5. Navedena je dolžina vseh skokov, tudi onih, ki so končali s padcem. Po zaključenem, tekmovanju so najboljši skakači izven konkurence izvedli še vsak po 1 skok s sledečim uspehom (vsi brez padca): Jurič 28 m (najdaljši skok dneva), Šramel, Keglowitsch po 27.5 m, Jakopič in Palme po 27 m. Zvečer ob 20. uri je bil v Grajski kleti sestanek vseh sportašev. Predsednik MZSS g. prof. Šilc je pozdravil predvsem navzočega pokrovitelja tekem načelnika mesta Maribor g. dr. Li-polda, komandanta mesta g. polkovnika Radovanoviča, sreskega načelnika g. Makerja, vse tekmovalce in ostale športnike. Obrazložil je veličino pomena izvedenih tekem in opravičil neudeležbo inozemcev. Tajnik prireditve g. Gajšek je nato proglasil rezultate kot sledi: Kombrnirano tekmovanje: 1. Jakopič 443.70 točk; 2. Zore 385.40; 3. Šramel 357.50; 4 Bolje 354.40; 5. Jurič 336; 6. Mušič 327.40. Skoki: 1. Šramel 220.30;r 2. Palme 212.50; 3. Jakopič 207.80 ; 4. Mušič 176.60; 5. Polje 175.10; 6. Šubic 16T10; 7. Jurič, 8. Kf-glovTsch, 9. Zore, 10. Priveršek, 11. Stopar, 12. Kožuh. Prvenstvo Mariborskega z. s. podsaveza. Komb’nirano: 1. Jurič (MSK), 2. Muš:č (SPD Maribor). Tek 18 km: 1. Mušič (SPD Mbr.), 2Neuman (SPD Mbr.) 3. Heller (SK Rapid); 4. Vodenik fSPD Mbr.). Skoki: 1. Mušič fSPD Mbr.), 2. Jurič (MSK), 3. Priveršek (SPD Mbr.). Po razglasitvi rezultatov je organizator tekme g. Rogl č razdel i zmagovalcem krasna in dragocena darila kot sledi: A. Skupna klasifikacija. Kombinirano tekmovanje: 1. zlata ura (dar Tujsko prom:, zveze); 2. srebrna doza (dar Trg. gremija); 3. pisalni servis (dar mesta Maribor). Tek 18 km: 1. pokal (Zadruga gost. in kav. Mbr.); 2. kadilni servis (mesto Maribor); 3. statueta smučarja (rest. Majdič). Skoki: 1. zlata zapestna ura (mesto Maribor); 2. pokal (Sl. trgovsko društvo); 3; kaseta za cigarete (MZSP). B. Prvenstvo podsaveza (MZSP). Kombinacija: L statueta zmagovalca (Av. Vetrih). Tek 18 km: 1. statueta smučarja (Pinter—Lenard); 2. tekmovalne palice (Sport—Roglič); 3. plaketa (Bureš). Skoki: 1. skakalne smuči (Divjak); 2. plaketa (MZSP): 3. plaketa (MZSP). Ker je za najboljšega smučaria mesta Maribora bil od ISSKM razpisan pokal, je istega že drugo leto in s tem' v definitivno posest dobil znani mojster Neuman Bogo. Nagrado za najboljši skok dneva, tekmovalne smučke, darovane od tov. Divjaka, pa 1® prejel najboljši skakač Maribora Jurič za svoj skok 28 m. Po razdelitvi daril je mestni načelnik g. dir. Lipold pohvalil prireditev, obrazložil važnost zimskega sporta za tujski promet in čestital zmagovalcem. Po burnem odobravanju njegovih besed so govorili še dr. Senjor za Tujsko prom. zvezo in SPD, Kveder za Zimsko športni savez in dr. Sekula v šegavem tonu za zdravnike. Kot zaključek je znani pohorski pesnik Zorzut v homurističnih verzih slavil prireditev, zmagovalce in organizatorje tekme, nakar se je v lepo okrašenih Zahtevajte izrecno FIBROIO ROBOVI so se v praKsi najbolje obnesli. Montaža v 3 dneh. DUNZINGER VOSKE en sros skladiSče za celo Jugoslavijo po orig. tvornISkih cenah Športna delavnica B. KOLB Vižmarje n. Lj Samo BEKA SMUČI odgovarjajo strogim športnim predpisom! po vseh trgovinah REPABATURE HICKORY C vrši kot edino podjetje v državi z garancijo v 7 dneh. Ausrüstung Ober Öie 6ärt*antr in le$ttr »«.«1 geftyrteben wor* bcn. 0?ir glauben, ba§, fofrrn nic^ne btfferes fommt, bit StHuloi&s fante für bm /2111atmcinQtbraucb bas ISrftc iSt. Diefer tTteinung finb 3. «udj f4>u>ei3erif(be BatboerRanbige, bie piti mit ber ©fipflege ju tun babtn. Vlad) cinjabrigem (Sebraud) fann icb fagen, bag biefe am febr gut tjaltenbe unb mit ibm biegsame Äante fid) febr gut bcipabrt. ćintn glansenben ^etpeis ibrer člaRisitat unb faltbar« feit lieferte fte mir am Kirfengebirge. £in abmärtefabrenber ©đjlitten bog eine SpiQe meiner am 2*ergfđ>litten befeftigten ©her ©öllig um. 3d? glaubte fie ganj abgebroeben. Dorf) fplitterte nur etxpa» pon ber lauffläebenfeite auf, unb einen 25ru tpege breiter genommen unb tpie por an ber ©ebaufel unb am *nbe noebmal« breiter emgeüebt CU 2a smučarje alpiniste! MB 2a sm Iako piše 0 celuloidnih robovih, t.j. Černy-Fibroid robovih v januarski številki nemškega strokovnega lista Der Winter mnogoiskušeni strokovnjak C. J. Luther Smučke, tudi močno obrabljene, se sprejemajo v montažo direktno ali pa v Ljubljani pri tvrdkah A. Goreč in Jugosport. Vosek -fl 21-je tekoč se lahko maže in se naglo posuši, ter tvori idealno trdo po-«ilrgo za vsak sneg in nadomešča impregnacijo! prostorih Grajske kleti razvila prisrčna smučarska zabava. Organizacija prireditve je bila brezhibna; štab funkcijonarjev pod vodstvom gg. Šilca, Rogliča, Goluboviča, Vetriha, Parme, inž. Rungaldirja in dru-gih je svoje težko in ogromno- delo opravil v najlepšem redu. Kot sodniki za skoke so fungirali gg. Kveder, Sila in Jelenc, vsi iz Ljubljane. Naš poročevalec je imel po skakalnih tekmah priliko govoriti o kvaliteti skakalnice s tekmovalci, ki so pohvalili napravo in izjavili svoje popolno zadovoljstvo z ureditvijo iste. Z malimi korekturami bi se moglo na tej skakalnici doseči skoke do 40 m- in MZSP bode predvidoma že drugo leto popravil napravo v tem smislu. Ogromno zanimanje mariborskega občinstva za te tekme je pokazalo, da je zimski šport v Mariboru najpopularnejši in najpriljubljenejši. Upamo, da bodemo odsedaj naprej imeli priliko vsako leto prirejati v Mariboru velike mednarodne smuške tekme in da bodo naši tekmovalci dosegli s časom še mnogo lepše uspehe kot na tej prvi, veličastveni prireditvi! Komentar k zimski olimpijadi 111. olimpijske zimske igre, ki so se «ficielno zaključile v soboto 13. t. m. s smuškim vztrajnostnim tekom na 50 km •in z odločilno tekmo ■ hokejti na ledu, so bile prav za prav revne na presenečenjih, zakaj zmage so padale skoraj po programu. Edina izjema se je dogodila v hitrostnem) drsanju. Amerikanci in Kanadičani so v tej disciplini krepko napredovali — okoristili pa so se tudi s taktiko v skupnem startu. In res je odločila taktika Amerikancev v največji meri, da so zbrali potrebno število točk ža zmago v klasifikaciji narodov. Ni pa odločila samo taktika; Shea in Jaffee sta se pokazala kot sijajna hitrostna drsalca, ki bi bila evropskim severnjakom nevama tudi pri običajnem startu dvojic. V konkurenci bobov so zmagali Amerikanci in Švicarji — kakor je pač bilo pričakovati. Čudimo se samo, kako to, da je bob še vedno na programu zimskih olimpijskih iger, da ga še niso odpravili, kakor so odpravili curling 1- 1924. V olimpijski program spadajo vendar le popularni, po vsem svetu razširjeni športi. Tako so tudi zmage v bobu dejansko manj pomembne in ker so le-te prinesle Amerikancem' prvo mesto po točkah, nas številke ne morejo prepričati, da je Amerika zmagovalka v zimskem športu. V umetnem drsanju gospodov je moral slavni Šved Grafström, ki je zmagal v Chamonixu in St. Moritzu, prepustiti prvo mesto Dunajčanu Schäferju, medtem ko so Sonja Henie in francoski zakonski par Brunet-Jolly ponovno dokumentirali svojo svetovno premoč. Najpopularnejša točka zimske olimpijade je bilo smučanje. Dasi so v zadnjih letih Japonci, Amerikanci, Švicarji, Cehi in Poljaki znatno napredovali, se vendar niso mogli Pomembnejše približati Norvežanom, Švedom in Fincem. Slednji so zmagovali — in še bodo, dokler bodo narodi med seboj tekmovali. Presenetili so Švedi, ki so zasedli na 18 km kar prvi dve mesti. Finci so dobili v Saarinenu, prvaku na 50 km vrednega tovariša tekačema Nurmiju in Ri-toli. Veli Saarinen je že znano ime: mož je v najboljših letih, ima jih 29. Prvič je zmagat pri nordijskih igrah v Stockholmu 1. 1926. na 30 km; na olimpijadi v St. Moritzu je zasedel na 18 km 4. mesto, v Zakopanih je bil na isti progi pivi, na 50km drugi, dve leti zaporedio-na pa je že finski prvak na 50 km V skokih je bila borba še hujša, zakaj znanje Amerikancev, Švicarjev in Švedov je zimo za zimo večje. Vendar so si osvojili Norvežani kar prva tri mesta in skoki so jim pripomogli tudi db tako sijajne zmage v kombinaciji. Pri skakačih so se uveljavili tudi Japonci. Njihov reprezentant se je uvrstil v prvo desetorico in je s krasnim skokom 66 m pokazal, da zimski sport močno napreduje tudi v deželi vzhajajočega solnca. Kolosalen napredek izkazujejo tekme v hokeju. Igra, pred desetimi leti komaj poznana, se je po zaslugi Kanadčanov razširila v vse napredne dežele, ki imajo količkaj zime. In učenci postajajo že nevarni svojemu učitelju! Kje so časi, ko je Kanada premagala Švico s 33:0, Če-hoslovaško s 30:0, Švedsko 22:0 itd.? Tokrat je bilo — kakor kaže score, drugače: Kanada 11:1, Amerika 9:3. Nemčija 4:8, Poljska 0:12. ❖ Olimpijske igre so zaključene. 17 narodov se je zbralo k zaključni defilaciji in slovesno so bila razdeljena visoka olimpijska odlikovania, zlate kolajne. Največ so jih dobili Kanadčani, odnosno Drsalne tekme odpovedane. — Lepi uspehi nagih dijakov. Dve pismi Polo Schwaba. Grindelwald, 12. II. 1932. V sredo zvečer ob 10. uri smo po 30-urni vožnji prispeli v Grindewald. Medpotoma smo se zelo čudili: Tirolska, Predarlska in Švica, vsaj koder smo se mi peljali skozi, vse brez snega! Tudi Vališko in Curiško jezero nista bili nikjer zamrznjeni, tako1 da smo se bali, da he bomo našli tudi v Grindewaldu snega in ledu. Pri vlaku nas je pričakoval že Boris Jenko, ki je prišel dan prej, da vse pripravi. Pokazalo se je, da je bila naša bojazen brez podlage. Ker i snega pršiča na trdi podlagi je bilo dovolj i led je bil prav izvrsten. Pač pa nam je Boris takoj povedal vest, ki nas je, zlasti pa še mene, prav posebno zelo' potrla, tako da se skoro nismo mogli udati v resnico, namreč, da drsalnih tekem, vkljub razpisu in še posebnemu zatrdilu na naše vprašanje iz_Ljubljane v Grindelwaldu — ne bo! Vse intervencije, vsi koraki, da bi startal vsaj kje drugje v Švici, če že tu ne bo nič, soi ostali, žal, negativni, nikjer ni bila razpisana nobena drsalna konkurenca in tako moram pač žalost-o gledati, kako' se naši fantje-smučarji borijo z drugimi, boljšimi in izkušenejšimi tekmovalci, zastopajoč državne, klubske in univerzitetne barve. Jaz sem pa obsojen na svojem prvem internaci-1 jonalnem tekmovalnem potovanju na vlogo gledalca... V četrtek ob 2. uri popoldne je bila prva tekma, in to v smuku. Proga, dolga 41/2 km. je vodila iz Tshugerskega sedla v strmih smukih v Orindelwald. Padec proge 840 m, izredno težka in mestoma nevarna tako, da zahteva od tekmovalca popolno oblast nad smučmi in telesom. Najtežji del je bil tik pred njih hokejsko moštvo. Američana Shee iti Jaffee sta Prejela po dVe kolajni in zmagovalca v dvosedežnem^ bobu Stevens in Adams po eno. Norvežani so dobili tri: za Sonjo Henie, za Gröttums-bratena in za Birger Runda. Od Francozov sta bila odlikovana zakonski par Brunet, od Švedov Utterström, zmagovalec na 18 km, od Fincev Saarinen, zmagovalec na 50 km^ od Avstrijcev pa Karl Schäfer. Drugo in tretje-plasirani so prejeli srebrne, odnosa bronaste kolajne. Ob koncu je nastopil sivolasi francoski grof Baillet de Latour, ustanovitelj modemih olimpijskih iger, ki je v globoko zasnovanem govoru zaključil III. zimsko olimpijado. Njegove jedrnate besedfe so bile očetovsko svarilo: bodite čisti amaterji, ne pretiravajte, sport vam bodi le služabnik duha, studenec zdravja, košček solnca v življenjski borbi...! Zaključno olimpijsko ceremonijo je spremljal izreden snežni vihar, rezek mraz — in snežilo je tako' močno, da je bilo komaj videti belo zastavo s petimi krogi, ki je počasi padala z jambora. Na svidenje v Garmisch-Partenkir-chenu I. 1936! ciljemi. Proga prehaja namreč tam v Mačk Fleap, kar pomeni izredno strm obronek, poln jarkov, kotanj, plotov in drugih ovir, ki jih je malo tekmovalcev prevozilo brez padcev. Vozači — tehnično vsi izborni — rabijo za take proge posebne smuči. Dolžina in širina jim je enaka, kot pri nas za skoke. Na robovih so' okovane s ko-vinastim robom. Poleg tega imajo vsi še jeklena peresa — Spannfedern. Od naših fantov je bil prijavljen za to tekmo edini Kukovec, stud. med., ki trenira v Innsbrucku. Par minut po 2. uri že zagledamo prvega vozača. V šestdesetkilometerskem tempu, v globokem1 počepu, obrvi in trepalnice vsled irtraza polne ivja, Švigne v oblaku snežnega prahu skozi cilj tekmovalec št. 6. Sledita mu dva Švicarja. V opisanem zadnjem delu proge padeta. Zadnjemu od njiju se je Pri tem odtrgala smučka. Oči in usta Polna snega vozi oziroma skače po eni smučki preostalih 50 m do cilja, ker vsaka sekunda je važna za placement. Tako hite brez ali s padci tekmovalci d'rug za drugim skozi cilj. Z neverjetno hitrostjo in sigurnostjo, da se nami zdi, kot bi bil s smučmi zraščen, pripelje Prvi rdeči sweater — eden »rdečih vragov«, kakor nazivbajo radi rudečega dresa insbruške študente. Takoj nam je jasno, da mora biti med zmagovalci. Kmalu za njim št. 43, naš Kukovec. Že se bliža Mačk Fleapu. Ali ga bo izvozil? Še par sekund in že je za ciljem. Ugibamo, kako se je placiral. Večina je mnenja, da bo nekako 25.—30. Tem večje je naše veselje, ko izvemo; da je 13. od 91 tekmiovalcev. Pred njim edino 6 Insbručanov, izmed katerih je Neuner v času 6 min, 12 sek. prvi, dalje dva Švicarja, štirje Monakovčani in en Italijan. Sama internaciionalno znana imena kot Kaufmann, Rommel, nemški Dunzinger Univerzal je sedaj najboljši vosek za smučarja-turista. Univerzalna uporaba Italijan Holzer (ki je dan nato zmagal tudi v smuškem teku), De Orleans Al-varo, nečak španskega kralja, ki starta za univerzo v Bernu itd. Naslednji dan — v petek — so vozili naši fantje vztrajnostni smuški tek. 15 km dolga proga, srednje težka, s 400 metri višinske razlike, je vodila od našega hotela Baer po grindelwakfeki okolici. Naši so izžrebali startne številke 12, 28, 44 in 64. Strupen mraz, 20° C pod ničlo, je delal tekmovalcem težave. Organizacija in poročevalna služba je bila izborno urejena. Na cilju so bile postavljene table z imeni tekmovalcev, kjer so se zabeleževali najprej vmesni časi ob pasiranju kontrolnih postaj in nato, par minut po prihodu tekmovalca na cilj, končni čas. Boris ima izboren vmesni čas, ki ga je preseglo le še 5 tekmovalcev; nestrpno pričakujemo njegov prihod. Končno prihajajo naši. Leo (Baebler) ima razmeroma precej dober čaš, Bervar še lepšega in tudi Tone (Dečman) je dobro prestal prvo internacijonalno konkurenco. Številke 64, našega Borisa, pa ni od nikoder. Končno vendar pride. Revežu je med vožnjo ozebel obraz, tako da je mnogo dragocenih minut izgubil z d¥gnenjem s snegom. Vkljub temu je kot 13. od 41 še vendar dobro pla-ciran. Zmagal je nemški Italijan Holzer Viljem v času 1:11.38. Drugi je bil Insbručan, tretji in četrti Nemec in Italijan. Tudi za temi je na sprednjih mestih še več Italijanov, tako da veljajo za jutrišnjo štafetno tekmo kot favoriti. Od naših se je najboljše odrezal Bervar, ki je v času 1:19.52 zasedel 10., dalje Jenko kot 13., Dečman 14. in Leo 15. od 41 sodelujočih. Omenim naj še, da so inozemski tekmovalci prekašali naše pri teku v ravnini in vožnji navzdol Po ravnini vozijo skoro vsi turni korak, kakor smo videli to prvikrat lani v Bohinju pri Čehih. Pač pa so bili naši ostalim enakovred1-ni, če ne boljši v teku navkreber. Iz tega zamoremo sklepati, da imajo naši pač fizične pogoje za uspeh, da pa jim manjka poleg rutine predvsem tehnično znanje. Zvečer smo debatirali, kako bi sestavili štafeto, da bi bil uspeh v soboto tem lepši. Leo, ki je določen za prvega vozača, se je odpeljal »prvenci« drugih devetih štafet na Veliki Scheidegg (2000 metrov), odkoder bodo zarana vozili navzdol. Kako bo izpadlo, poročam prihodnjič. Grindelwaid, 14. II. 1932. Sestava štafete nam je delala preglavice, 30 km dolga proga namreč je bila razdeljena tako, da je moral prvi tekmovalec premagati 60 m vzpona, na kar je sledilo 860 m padca, vse to v dolžini 7.5 km. Drugi tekmovalec je vozil 5.5 km, pretežno po ravnem, le na koncu se je proga dvignila za 160 m. Tretji in četrti mož štafete sta imela premagati v svojih progah, dolgih 4 5 in 5 km, po 400 odn. 470 m vzpona. Zadnji tekač se je vzpel še 110 m. prišedši pri tem na vrh planine Männlichen (2000 m), odkoder se je v silno strmih in nevarnih smukih v 7 in pol km dolgi progi spustil za 1250m!! Kot razvidtio, so itnlele druga, tretja in četrta proga tipičen značaj vztrajnostne proge, zadnja izrazit sjnuk, prva in za nas najbolj kočljiva proga pa je imela deloma značaj smuke, deloma smuškega vztrajnostnega teka, vsled česar smo se tako težko odločili, kdo naj jo vozi in ali se naj vozi proga s turnimi smučmi ali smučmi za tek. V petek ob deveti uri predpoldne je dal starter znak za skupen start vseh devetih staset. Našega Baeblerja, ki je edini vozil s turnimi smučmi, so vsi Z akademske olimpijade v Grindelwaldu ostali tekmovalci kmalu prehiteli, tako da je prišel skoro četrt ure za zadnjim do predaje. Dečman, ki je vozil kot drugi, se je silno trudil, vendar v ravnini inozemcem ni bil kos in je vrstni red štafet ostal isti. Že pri tej predaji je bilo precej jasno, da Italijanom, ki so tu vodili za več minut, zmage ne bo več vzeti. Vedeli pa smo, da so naši fantje inozemcem v vožnji navkreber najmlanj enakovredni. In res nas upanje, da se bosta Jenko in Brvar dobro držala, ni varalo. Jenku se je posrečilo prehiteti dva tekmovalca in dosegel je v svoji progi le par sekund slabši čas kot najboljši vozač v isti progi. Tudi Brvar je pridobil par minut. Kukovec je kot zadnji mož startal 5 minut ža svojim prednikom, ga je v sredini proge v krasni vožnji prehitel in dosegel s tem za jugoslovansko moštvo častno peto mesto med 8 štafetami. Eno moštvo je bilo diskvalificirano. Zmagali so zasluženo Italijani iz Milana pred InomOščani in Monakovčani. ki so zasedli drugo in tretje mesto, četrti so bili švicarski akademiki-tehniki, peta Ljubljana, šesta curiška, sedma bernska univerza, osmi drugo moštvo švicarskih tehnikov. Izven konkurence so prispeli na cilj še domačini iz Grin-delwalda. Naslednjega dne so se vršile skakalne tekme. Ker med našimi fanti ni bilo nobenega skakača, je celo moštvo v ranem jutru odpotovalo preko Monako-vega in Salzburga domov. V Monakovem so se zadržali par ur. Schwab je iztaknil drsališče, kjer je spoznal bavarskega mojstra Weilinger-ja, ki pa skoro da ne dosega naših najboljših drsalcev. Vodja ekipe akad. Iskra Vekoslav je vzorno poskrbel, da je šlo vse po sreči in v redu. Ko so se z včerajšnjim brzo-vlakom preko Gorejske naši tekmovalci vrnili domov, so veselo presenečeni videli, da je med tem zapadlo doma toliko in tako lepega novega snega, kot ga ni bilo na Tirolskem in v Švici. P. Sch. Pismo iz Prage Črn dan letenskih klubov. — Uspehi Čehov v Lake Placidu. — Smučarsko prvenstvo ČSR brez Jugoslovanov? Letna je del Prage, kjer imajo Sparta, Slavia in DFC svoja igrišča. V nedeljo je bil na Letni »halo«: »Domači« klubi so bili po vrsti tepeni. Praški Nemci so imeli v gosteh Meteor VIII. z 2. lige. Igro DFC bi do gotove meje lahko primerjali z igro zagrebškega Haška. Prekrasna igra za oko, tehnično na višku, a pri hiperkombinaciji se mnogokrat pozabi streljat. To je bil glavni vzrok poraza 2:4 amaterskega prvaka. - Še večja senzacija je bita popoldan na Slaviji, kjer sta igrala najprej Sparta in SK Plzen in nato Slavija : Viktorija Žižkov. Kompletna Sparta ni zmogla plzenskih profesijonalov. Kar ni zmogla dunajska Admira, se je posrečilo Plznu. Plzenčani so dokazali, da ne znajo delat samo p:ive in kanonov, ampak da so tudi izborni nogometaši. Vzrok poraza 2:3 rudečih je bila dokaj tudi slaba igra domače half-tinije, kjer je bil nemogoč centerhalf Madeloun. Manjkal je — Kadä! — Zanimanje je bilo osredotočeno na Viktorijo Žižkov. To je bil njen prvi start v Pragi po slavni turneji po zapadni Evropi. Zmage Slavija sicer ni bila sigurna, vendar tako gladkega njenega poraza (0:2) ni nihče pričakoval. Slavija ni v formi. Najslabša je v napadu, ki nima pravega vodje. Svoboda ni center for, nego zveza. Viktorija Žižkov sili zopet v ospredje. Stari inter-nacijonalec Steiner, branilec in kapetan, je lahko ponosen na svoje moštvo1. V nedeljo se bo tekmovanje nadaljevalo, in sicer igra Sparta z Viktorijo in Slavija s Plznom. Praga je glede nogometnih igrišč zelo uboga in se ne miore primerjati z Dunajem. Budimpešto in drugimi nogo- metnimi centri. Največje igrišče ima AC' Sparta. V normalnih razmerah gre tja do 25 tisoč gledalcev; že tu je velika gneča, a pri 30.000 je naravnost nevarno. Zato se zgodi, da se pri velikih tekmah igrišče že dve uri pred pričetkom policijsko zapre. Tisoči ne morejo na tekmo. Vendar bo Sparta v kratkem začela z zgradbo novega stadiona, ki bo stal: na Letni, deloma na starem prostoru. Zavzemal, bo v celoti približno 50 tisoč kvadratnih metrov in bo imel prostora za 70 tisoč gledalcev. Rezultate zimske olimpijade v Lake Placidu je češka javnost sprejela z navdušenjem. Saj so češki smučarji v Ameriki dokazali, da spadajo med najboljše smučarje na svetu. Rezultat združenega tekmovanja (18 km in skoki), to najboljše dokazuje. Čeh Barton se je za štirimi Norvežani in enim Švedom placi ral na 6. mesto; 8. je bil Šimunek, 11. Cifka in 13. Feistaner. Tekme v hokeju na ledu so se po vsej republiki nadaljevale. Brez konkurence je LTC Praha, kateremu je prvenstvo že zagotovljeno1. Omenim naj prijateljsko tekmo med avstrijskim prvakom Pötzleisdorfer SC in AC Stadion ! v Budejovicah, ki je po hudem boju I končala z zmago Dunajčanov 2:0 (1:0, i 0:0, 1:0). Vsekakor lep uspeh češkega I provincijonalnega hokeja. — Zanimivo je, kako se bodo češki hokejisti pripravljali na evropsko prvenstvo v Berlinu. V splošnem letošnia forma čeških re-drezentantov ne doseza lanske, ker ni umetnega drsališča. Zato je savez hokejistov sklenil, da bo s početkom marca čsl. reprezentančno moštvo treniralo na Štrbskem Plesu. Da bi uspeh bil večji, so na Štrbske Plešo povabili nekatere igralce kanadskega moštva Manitoba, ki je lansko leto zmagoslavno zastopalo Kanado na svetovnem prvenstvu v Krynici. Dr. Watson, golman Puttee in Morris, ki so sedaj v Švici, so trening čsl. moštva sprejeli. V nedeljo so se vršili šampiionati ČSR v hitrostnem drsanju na VItavi v Pragi. Dosežena sta bila 2 nova čsl. rekorda, in sicer na 1500 in 5000 m. Smučarsko prvenstvov ČSR se bo vršilo od 25. do 28. t. M v Krkonbših (Novi svet). Pričakujejo rekordno šte-! vilo prijav v vseh kategorijah. Tekem se bodo udeležili tudi Nemci. Kaj pa Jugoslovani ?! Ing. C. Miro Vodeb. DELOVANJE KLUBOV V OSJEŠKEM NOGOMETNEM PODSAVEZU. Osijek, 21. febr. 1931. Nogometni sport u posljednje vrijeme zauzima u cijelome svijetu sve više maha, pa tako evo i u našoj pitomoj Slavoniji. Danas već u svakom i najmanjem mjestancu postoje nogometni klubovi. Istina je, da ovi mladi klubovi nijesu još začlanjeni u .INS, ali se oni po svim pravilima igre razvijaju. O tim tako zvanim »divljim klubovima« nemamo dovoljno podataka, pa ćemo iznijeti malu statistiku službenih klubova ONP-a, koju smo saznali. Osječki nogometni podsavez broji 35 klubova stalnih članova JNS-a i 2 privremena. U tim klubovima začla-njeno je 5 hiljada osoba, dok imaju verificiranih igrača 1300. Ovi klubovi odigrali su u prošloj godini 550 prijateljskih utakmica, 20 internacionalnih, 16 pokalnih i 202 prvenstvene utakmice, dakle ukupno 788 utakmica. Kako se iz prednjega vidi, rad tih klubova bio je veoma opsežan. Da razvoj tih klubova bude što opsežniji, sagradili su si dosta lijepa igrališta, tako da danas na teritoriji ONP-a imadč 10 ogradjenih igrališta, koja su vlasništvo od 14 klubova. U samom Osijeku imamo 11 saveznih klubova sa 2500 članova i 600 igrača. Najviše članova, kao i verificiranih igrača, imade SK Slavija u Osijeku. Po ovoj objelodanjenoj statistici vidimo da je i kod nas nogometna klasa već vrlo jaka, i da o njoj treba ozbiljno voditi računa. U prošloj godini odigrano je u Osječkom podsavezu, a naročito u Osijeku, priličan broj internacionalih utakmica, pa ćemo ih ovdje nabrojiti: Slavija je igrala sa Somogy-kapo-svar 6:5, Törekvesom 1:5, MTK 3:3, komb. teamom Budimpešte 3:2, Hunga-rijom 0:4, Pecs-Baranyom 7:0. — Gra-djanski sa Pecs-Baranyom 2:2, Vasa-som 3:3, Grazer Sportklubom 0:5, Bu- dai 11 2:2. — Hajduk sa Törekvesom 1:7. Olhnpija sa Pecsi Sportklubom 1:3. — Reprezentancija ONP-a Juž-no-mađžarska reprezentancija 8:1. Osim ovih internacionalnih utakmica, koje su odigrali osječki klubovi, odigrane su u provinciji ONP-a još neke internacionalne utakmice, koje nijesu tako važne, jer su odigrane sa slabijim inostranskim amaterskim momčadima. Poznato je da je osječki nogometni majstor Slavija angažovala prije godina dana za trenera g. Vilima Malošika, bivšeg igrača Hakoaha iz Beča. Ovih dana je ugovor izmedju Slavlje i njenog trenera g. Malošika istekao, no Slavija je s njime napravila ugovor za još godinu dana. Ona je očito uvidjela veliku sposobnost g. Malošika, koji je za godinu dana tako reći preporodio njenu momčad.- G. Malošik je izbalancirao cijelu Slavijinu momčad, a njeni igrači Kosa-nović, Lechner, Getto, Isajlović, Tep-šić, Hrubec, Mesaroš, Flam i još neki drugi imadu samo g. Malošika zahvaliti, što posjeduju zaista odličnu tehničku spremu. — Nadamo se da će g. Malošik i ove godine nastaviti sa intenzivnim radom u Slaviji, pa uspjeh ij državnom prvenstvu neće izostati. K POLEMIKI MED JUTROM IN ŠPORTNIM LISTOM. Članek »Sokolstvo in sport« v Športnem Listu dne 27. oktobra 1931. je dal povoda, da se je pričela polemika, ki se bavi s stališčem Sokolstva in s stališčem sporta do telesne vzgoje. Preko manj važnih vprašanj je prispela polemika do aktualnih, o katerih je vredno izpre-govoriti. V »Jutru« dne 7. III. je sokolski pisec T. S. postavil nekatere trditve, ki zahtevajo pojasnil. Najprej: kaj je sport in kakšno je naše stališ'če do tekmovanja. T. S. smatra za šport le one telesne vaje, »ki jih izvajamo z namenom borbe ali tekme«. Vendar v tem še ni zajeto bistvo športa, še manj pa bistvo športne ideje. Velikanska večina športnikov ne smuča, ne drsa, ne plava... z namenom borbe, temveč dela vse to zgolj iz veselja do stvari. Sport je včasih igra, včasih borba, včasih pa je zgolj izživljanje v gibanju, sprostitev biološkega nagona. Potreba po sportu je usi-! drana v fundamentu človeške nature: j v telesnosti in v zakonih rasti. Narava j sama je vcepila živim bitjem nagon po gibanju, in to z enim samim namenom, da pospešuje rast, da se pripravlja za zmožnost samostojnega življenja in samoobrambe. To je imperativ, ki nam narekuje gojiti telesne vaje, katerim pravimo »sport«. Naš cilj niso tekme, tudi ne rekordi, temveč popularizacija sporta in to z namenom, da se narod fizično in moralno dvigne. Ako bi za to skrbela država v toliki meri, kakor v antični Grški, tedaj bi bile športne organizacije odvisne, ker pa tega ni, so potrebne, da širijo športni pokret, da nudijo ljudstvu priliko, uriti se v telesnih vajah. Krivično sodi sokolski člankar, ko pravi, da cenimo v sportu le ono telovadbo, v kateri tekmujemo. Tekme so nam propagandno sredstvo in uspehi so na dlani: ali mislite, da bi bil smuški sport v Sloveniji tako razširjen, kot je danes, brez JZSS, brez Hanssena, Guttormse-na, bratov Janša itd.? Ali ni Nurmi pritegnil tisoče atletov v vrsto tekačev? — Malokdo prodre sam v športno idejo, dobra tekmovanja pa potegnejo mase za seboj. V tekmi pa ne vidimo le propagandnih sredstev, temveč veliko moralno silo. Pravijo, da postane močan, kdor se bori, in to je vsaj tako verjetno, kakor: da ne postane močan, kdor se ne bori. V tekmi preizkuša mladina svoje sile, se uči spoznavati svoje zmožnosti in z vsako zmago rase zaupanje vase, samozavest in pogum. Borbena tekmovalna športna vzgoja je potrebna zlasti malim in revnim narodom, kakršen je naš slovenski. Naš človek je preponižen, je preveč popustljiv, je premalo samozavesten in je premalo drzen. Nemcu in Židu in sploh tujcu se klanja, smatra se manj vrednega, uči se tujih jezikov in mu na misel ne pride, da bi se moral tujec, ki uživa naš kruh, učiti našega jezika. To so kričeča in porazna dejstva, katerim- iščemo leka — tudi v športni vzgoji. Toliko za danes. Prihodnjič bom skušal opredeliti pojme »šport« in »telo- vadba« in bom dalje skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj so Grki izbrali za mladino baš lahko atletiko. K. T, ZA ZELENIŠKI POKAL. SK Tržič je priredil v nedeljo dne 21. t. m. tradicijonelno alpsko tekmo v smuku, za prehodni pokal tvrdke Ed. Glanzmann & And, Gassner Tržič. V preteklem letu si je priboril ta pokal Srn. klub Ljubljana. Tega vsestransko priljubljenega tekmovanja v najtežjem terenu naših alp se je udeležilo lepo število vrlih tekmovalcev navzlic temu, da je športna Ljubljana poslala samo 4. Izredno močno je bil zastopan GZSP, kateremu se, kakor tudi Iliriji, ki je poslala prej omenjene tekmovalce, za udeležbo iskreno zahvaljujemo. SKT si šteje v čast. da je pred 6. leti kot prvi v Jugoslaviji vpeljal' te vrste tekem in upamo, da se bo v bodoče posvetilo tej prireditvi in požrtvovalnosti SKI več pozornosti. Organizacija je bila kakor vsako leto brezhibna, kar seje zahvaliti članom smuške sekcije in neutrudljivemu odboru. Izid je sledeč: 1. Praček Ciril. TKS Jesenice, v času 5:9.2; 2. Benedičič Mirko, TKS Jesenice 5:28; 3. Rupnik Zdenko, SK Ilirija, 5:37; 4. Hein Hubert, TKS Jesenice, 5:44; 5. Ankele Riko, SKT, 6:14; 6. Katnik Lojze, TKS Jesenice, 6:14; 7. Bleiweis Janez, SK Ilirija, 6:21; 8. Fürst Danilo. SK Ilirija, 6:27: 9. Babič Tone, SK Tržič, 6:27: 10. Mladič Jože, SKT, 6:35. Prehodni pokal je prešel za tekoče leto v last TKS Jesenice. Najboljši čas člana SKT je dosegel g. Riko Ankele, kateri je prejel častno darilo. Številni gledalci so se čudili elanu posameznih tekmovalcev in so odneslf iz kraljestva kozorogov najlepše utise. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepemu uspehu te prireditve. najiskrenejša hvala. Smuk. DRSALNE TEKME V UMETNEM DRSANJU ZA MLADINO. V nedeljo1 28. t. m. bodo na športnem drsališču SK Ilirije tekme v umetnem drsanju za dečke in deklice do starosti 14 let (rojstni letnik 1918 in več). Udeležba je dovoljena tudi mladini.' ki ni včlanjena v športnih ali telovadnih društvih, torej smejo tekmovati tudi dijaki in dijakinje srednjih šol. Prijave se sprejemajo na dan tekme ob 8.30 v garderobi na drsališču, tekma se prične ob 9. Pouk in pojasnila dajejo člani drsalne sekcije SK Ilirije ob povoljnem stanju drsališča med 15. in 19. na drsališču. Razpisane vaje: loki naprej na ven, loki naprej na noter, loki nazaj na ven, trojka naprej na noter vezana nazaj na ven, dvojna trojka naprej na ven, dvojna trojka naprej na noter ter ena man uta prostega drsanja. Obvezni liki se izvajajo po možnosti v osmici. DRSALNE TEKME JUNIORJEV IN JUNIORK. V nedeljo 28. februarja bodo na športnem drsališču tekme v umetnem drsanju za juniorje in juniorke. Udeležba je dovoljena tudi drsalcem in drsalcem, ki niso včlanjeni v športnih ali telovadnih društvih, torej sme tekmovati tudi srednješolska mladina. Prijave se sprejemajo do 27. t. m. ustmeno ali pismeno pri blagaji drsališča. Prijavnine ni. Darila se bodo podelila po določilih tekmovalnega pravilnika JZSS. Pouk o razpisanem programu dajejo ob povoljnem stanju drsališča vsak dan člani drsalne sekcije SK Ilirije med 17. in 19. uro. Razpisane vaje: loki nazaj na ven, loki nazaj na noter, trojka desno naprej na noter vezana nazaj na ven, ista trojka pričeta levo naprej na noter, vijuga dvojna trojka pričeta desno naprej na ven, isti lik pričet levo naprej na ven, ter 2 minuti prostega drsanja. Poročil se je dr. Stevan Hadži, predsednik SSS in podban Savske banovine z gdč. Nado Pavelič, hčerko predsednika senata kraljevine Jugoslavije gosp. dr. A. Paveliča. Oglašajte v ,,/PORTNEM LI/TU“ imeli bodete siguren uspeh.