Nevihta. Poletu popflndne je. Solnce razliva btiSCeoo luč z viika doli. Zrak je nestrpno soparen. Uvčlo zelenje se onenMglo poveša k tlam. Prepelica mirno čepi v razorn, težko uU pričakujdč hladne večerne rose, da bi svoj suhi kljun-ček namoži\& v njej. Šžinkovec se stiska pod koSato kroioljo v senci ia po-zijava; petelin poje, kopaje se v prahu na dvoriSči, in psn, ležeiSeain na tre-buhu, molf dolg jezik po strani iz odprtega gobca. Zemlja sama sim ter ^a Siroko razprezana už^ z^va v nebo po krepčalaej priraaki. Na polji se ratarju za brazdo kadl prah. PrioravSi aa konec njive si bri§e z rokavom pot z Fročega čela in željno 88 oziraj6č k viskn okiog sebe zdihuje na tihem: ko bi pač dobri Bog dal malo pohlevnega dežja! Nobena sapica še od nikoder ue dahne. ViSnjavo nebo je cisto, kakor Tibje ok6. Ali glej! Ne dolgo in lehak južni vetrie pripleSe po zr&ku, naglo hitfež od drevesa do drevesa, ter oežno pozibovaje gfbična peresa in brstje. Otorej utt. tudi ira jnga priplava tenka, bleda oblafica po jasuem uebu. in počan pliizk1 se dalje in dalje po nebeSkem oboku ju vcdno očitnejša, z Tsacim tre-nctjeaj giročja in debelejia. Samo malo časa Se, in solnce izgina za oUake, 93 luteri kmsin potem gosto in mročno zagrnejo yes obzor, da se pod njim hitro temnf, kakor jeseni za večernega mraka. Veter priteza krepkeje. Po potih in cestah se vzdiguje bel prah k viSkn, plesom dalje vlek6č se v visocih vrtincih. Po vrtih šumi, po gozdih hrušfi; drevje se zibaje spogiblje, vrhovje se uiu uklanja mže in aiže do tal. Oblaki hitro se gosteč so osivžli ia zamolklo z.m!rueli, podž se in drvš, da sc zdi, kakor bi vae podnebje dalje bežalo. Isza cunjevih robov se jim zdaj in zdaj uii blisek zasvetlfka na teinneni nebu. Iz daleč se tadi užo čuje, kako za-molkel grom pobobueva vedno bliže iu bliže. CloTek in žirali slutijo, da se hnda ura pribliiuje. Ceta oplaSenih vrau beži s polja groti gozdu, skrivat se \ borovji. Lastovke risoko ? zraku in nizko pri tleh čivijaje letajo, vse križem se lovčč. čeda kokosi s peteiiiiom na čelu, bitf s povegenimi repi iii obiraje se po perji dooiiJv pod streho. Tndi poletna žaba oa drevji uže poregljava, čuteč posamezue deževue kapljicu po listji. Jedini ratar, žejea iu željen dežja, kakor suha gruda ua njivi, vedno še pod luilim nebesom mirao ia srečno pričakuje dobrodejne prioiaket če ga tudi ploha vjame ia preuitfci do kože. Zdajci krivec potegae, ia spfBkoina pritisne oblakeT da se leteč vij5 ia kar na svitke šibč. Iz uajhudodrnejšdga se strela nkT^š6 ia sukairši žarkim pa^om uizd61u se zabliska, da vzaoie oči. Brž za ojo zadrdra mogočen grom, in trdo buči po obaebji, da krepek odmuv boboi med gorauii in se zemlja po-tresa. Kaka redka kaplja debelo pade na tla. Fastir žene čredo s paSe v kraj. Ratar izpreže plužaja kolca in tira domiir. Ženjice ali plefice, kosci in drugi delovci hite i njiv, peSpotnik s ceste, iskat si zavetja pod bližujo košato lipo, iie Aaiii ueraraostt, v katero se poda. Strela drugič razkolje oblake, grom jih razape ia vetrorai ?lak ožinž, da se vlijti. Dež se poceja, zagrinjaje ves okraj v belo, aeproz<5mo meglo. Prihruživši ?ihar divja iu razsaja, da vse vrž iq bobotiL Raje ia trga strebe, lomi kozolce, drevje, krha veje, vali deževne kolobare preko sadežev po polji, raznovrstuo sodrgo s sabo dalje po zraku uaprej. Ploha se zaganja z vso silo in cokoli, kakor iz odprte zatv6mice. Strele se krešejo druga ob drugo ifl letajo križem, blisek za bliakom. Grmenje udriha brez prenehaaj;!, drdril in bufif, da vse pretopi. Tu pa tam treSči, da je groza in atrah, in se ?sak už^ bojf, da morebiti skoraj se tu ali tam ogenj pokaže. Gospodiuja na pragn stoječ eklepa roki in ss plaho ozira v poduebje, moli in zdihuje i druiino, naj bi dobrotljivi Bog od^rail uesreCo. In glejl hudo vreuie se res začue preobraiiati. Piš ponohava, grmi in bliska se reje; oblaki se razgriojajo ter pogla-jajo, dyž pojeujava, začeuja se stfetiiti. Ali z ri^brij doli ia po potih še zuii-rom lijaki derii, s sabo vlektSc posek, blato Ln protje. Jz lediu vr<5 hudouruilu; po aeuožetib in njivab stoje kalo^ mlake. RasUiuje vsd pos\alkauo tt-ži ua-pojeno iu ubito v tlii. limot titf na polje pogledat, kako je s sadeži; »e ilusti Tesel je, da nij hnjšega, da nij toče bilo. N» zapadu se oblaki pretrgajo. Zahajajofie solnce zas?6ti na tenko po» mr^njenem nčbesi, opinijo nimeDe žirke spretoina v krotko prSeCi, lepo malem Se rosMi