r, Največji slovenski dnevnik Iv Združenih državah . Velja za vae leto Za j>ol leta • • i . . $6.00 • - $3.00 Z* Np«% York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list: slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in tiie United States. e Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 82 — ŠTEV. 82 r-1 „EDtcred ** 8econd Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, APRIL 7, 1932. — ČETRTEK, 7. APRILA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK SPOPADI MED STAVKARJI IN STAVKOKAZIVINDIANI DRŽAVNI KOZAKI V W- VIRGINIJI VČERAJ BREZ SVARILA NAPADLI ŠTRAJKARJE S SOLZNIMI BOMBAMI Governer države Indiane je ponovno zapretil z mobilizacijo, če ne bodo štrajkar ji pustili stav kokazov v miru. — Tekom vročega spopada je je bilo ranjenih enajst oseb. — Gospodarji so u-vedli "kooperativni načrt", po katerem zasluži jo delavci polovico manj nego so prej. —Premoga bo začelo primanjkovati. Anglija noče priznati Mandžurije GEN. PERSHING JE ŠE VEDNO PONOSEN VOJAK Pershing je vesel, da ni zašel v politiko. — Malo se zanima za družabno življenje. — Mnogo hodi. FINCI SO ODPRAVILI PR0HIBICIJ0 SMRT ZNANEGA AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA Mnogo ljudi je čakalo na Grof Czernin je bil med 1 Washington, D. C., <>. aprila.— i Ko Združene državo obhajajo 15. j letnico vstopa v svetovno vojno, i se general Pershing spominja o-. nili razburljivih dni pred napovedjo leta 1017. Zdaj. ko je .st;ii" 71 let. obložen z vojno slavo, mož, ki je poveljeval dvema milijonoma ameriških vojakov, je nad vso srečen ostal samo vojak. — Z vso odkritosrčnost jo morem reči. — je rekel. — da mi nobena druga stvar ne daje večje sreče, kot to. da se nikdar nisem vmešal v politično življenje. (i en era 1 Pershing, ki je v pokoju in j<« načelnik komisije 'vojnih spomenikov, sedi pri pisalni mizi v veliki sobi blizu sobe. kjer je napravil svoj vojni načrt. Izgleda. kot da je našel srečo v svojem življenju. Njegova postava- kaže več ino- či kot pa tedaj, ko se je vrnil z bojnega polja. Njegov obraz kaže sicer velike brazde, kar je posledica triletno 'vojne v Franciji, toda njegove rame so zravnane k»»t tedaj, ki je bil š pri kavaleriji. Četudi j.« bil vedno pri kavale-riji je vendar nejgovo najvesčje veselje hoditi peš. Dva generalova konja. Kidron, pijačo. — bile polne, na nogah, bil pijan. Gostilne so — Policija — Nikdo ni Hclsingfors, Finska, 6. aprila. Xa tisoče ljudi j«' napolnilo gostilne' v ilelsingforsn in drugih kr:rjih Finske in so obhajali konec dvanajstletne prohibieije. Prvikrat, odkar je bila leta 1!»10 vpeljana na Finskem prohi-bieija. so izptnl miz izvlekli ste-klenice vina in žganja in jih po- da je j sta vil i na mize. Piti so pričeli šele po večerji, ker do tedaj še ni bil končan boj za cene. \Vs dan je deževalo, toda ves čas je bilo preti gostilnami mno«o ljudi, kr hoteli iniHi pi-jačo. Večina pivcev j«' bila iz dHav-poroenik * skega razreda in so večinoma pili žganje toda policija ni imela ni-ke«ra povoda aretirati koga zaradi pijanosti. Medtem so bili posušeni viri but lega rje v In časopisi so se nor- INDIANAPOLIS, Indiana, 6. aprila. — V bližini premogovnika v Pimento se je završil *vroc. spopad med unijskimi stavkarji in stavkokazi. V spopadu je bilo enajst oseb resno poškodovanih. Pri Dixie Bee premogovniku se je zbralo kakiii petsto piketov, ki so nagovarjali tam zaposlene stavkokcize, n a j ne stavljajo stavkarjem ovir na pot, ki vodi k zmagi, in naj odlože orodje. Nekaj časa so jim mirno prigovarjali, nato so jim pa začeli groziti. Par vročekrvnežev je začelo metati kamenje, in par trenutkov nato sta si bili obe stranki v laseh. Premogovnik je last družbe, ki je hotela linijskim delavcem skrčiti plačo za približno petdeset odstotkov. Premogarji so zastavkali, kompanija je pa najela stavkokaze. Gospodarji so zatem uvedli takozvani "kooperativni načrt", po katerem zaslužijo stavkokazi po $3.60 na dan, dočim so zaslužili premogarji pred štrajkorn po $6.1 0. Governer Harry G. Leslie je zvečer ponovno zapreki, da bo alarmiral državno policijo, ako piketi ne bodo prenehali nadlegovati stavkokazov. Uradniki raznih premogovnih družb so si nabavili cela skladišča solznih bomb. Governerjevo posredovanje jih je tako opogumilo, da so samozavestno izjavili: — Rovi bodo katerega mu je podarila Franci-] iVvaJi iz njili. češ. da je bil to pr-vkratkem začeli ponovno obratovati. Sleherni de-; jH, in ka,pre*a"0 P^io-Ui "suhi dan ' v trinajstih letih. i l-ii iii-i ii~ i 1 nJ**ft°vl ameriški oboževalci! Mnogi zagovorniki prodale o- lavec, ki bo hotel delati, bo deležen potrebne zaščite. WHEELING, W. Va., 6. aprila. — Državni k*> zaki nudijo vso podporo premogovnim baronom, kateri hočejo premogarjem že itak pičle plače znatno skrčiti. Da je res tako je razvidno iz naslednjega slučaja: — Ko je dospelo danes 1 500 unijskih stavkar-jev preko reke Ohio, da bi vprizorili pri McKee-\rey premogovniku demonstracijo, so začeli brez vsakega svarila metati nanje plinske bombe. Ker je pihal veter iz iste smeri, iz katere so prihajale bombe, so bili štrajkar ji prisiljeni vrniti se. V okraju mehkega premoga v Ohio stavka trinajst tisoč premogarjev. Pri Muskingum, Ohio je bilo danes aretiranih osem piketov. Pred raznimi premogovniki v Ohio so se danes vršile velike demonstracije. Vrste stavkarjevv se neprestano večajo, kajti delavci ne morejo več izhajati s sramotno nizkimi plačami. CHICAGO. 111., 6. aprila. — Ker so se pogajanja glede mezd med United Mine Workers in premogovnimi baroni izjalovila, bo v premogovnih poljih lllinoisa in Indiane najmanj trideset dni veliko pomanjkanje premoga. V Illinois strajka 65,000, v Indiani pa 20,000 premogarjev. Rečeno je bilo, da so zastopniki premogarjev pripravljeni sprejeti gotoVo znižanje, niso pa mogli priti do soglasja, koliko odstotkov naj znaša. vojno avstrijski zunanji minister. — Hotel je rešiti Avstrijo. — Spor s cesarjem. Dunaj, Avstrija, G. aprila. — Grof Otokar Czernin, avstrijski diplomat in državnik se je zgrudil mrtev na tla. ko je hodil po •svojih sobah. Tik pred svojo smrtjo je več ur pisal in uredil svoje listine, kot bi vedel, da so mu bliža konec. Star JAPONSKI VOJAKI ŠE VEDNO PREGANJAJO BANDITE IN VSTAŠE LONDON, Anglija, 6. aprila. — Velika Britanija noče priznati nove mandžurske države, kateri vlada bivši kitajski cesar Henry Pu-Yi pod zaščito japonskih bajonetov. V poslanski zbornici je izjavil vladni zastopnik: — Zunanje ministrstvo nove mandžurske vlade je vprašalo angleškega zunanjega ministra, če bi bilo mogoče uvesti formalne diplomatske odnošaje med Mandžurijo in Veliko Britanijo. Naša vlada sploh ni odgovorila na vprašanje. i f!rof Czernin je bil avstro-ogr-Zadnjo minuto je bil sklenjen ski zunanji minister pod cesar-kompromis med vlado in gostilni- J°ni Karolom od 1. 191«; do 101 S. čarji ki so zagrozil, da ne bodo Ker s,x J4> sPrl s cesarjem, je od-prodajali pijače po vladnih pred- stopil. pisih. Gostilničarji «o se protivili' Vo(in mirovna • • visokim cenam, katere je zahtma i>omunsko ]eta 1011 la vlada za. pijače pod svojim mo- tmli mir0vnih uT°l0m- . * ! Išntstd.itovsku. Ko so ljudje pričeli prihajati v j gostilne, je bilo dovolj pijače. ' Prej je bil avstrijski poslanik Mnogi so že pred tedni rezervirali v Bukarešti, zadnja leta pa je bil prostore v raznih gostilnah. I avstrijski državni poslanec. Tokio, Japonska, U. aprila. — Ker so mandžurski vstaši prokla-]e bil GO let. '"irali-v 1'angvunu novo vlado, je uvedla japonska vlada proti njim odločno akcijo. JajHmci pravijo, da se bodo poslužili najskrajnejših sredstev za zatrtje oboroženo vstaje. Japonske čete t^o pričele prodirati proti Cangčunu iz dveh pogajanja z in je bil bil!sln,iri pogajanjih v (i roj* Czernyn je poznan v vojni zgodovini kot avstro-ogrski zunanji minister tekom svetovne Japonska kolona, ki je dospela iz Koreje, je počasi prodrla v Choentao okraj ter zasedla mesto Paitsaoku. V tamkajšnji bližini so namreč koncentrirani kitajski vstaši pod poveljstvom generala Wong Teli-lina. V kratkem ča-u bo prišlo do vojne, ko je hotel sklenit ^pa-! vro,M*-a sImPa(la-ratni mir za Avstrijo, ko je nare-| Tz Harbina poročajo, da j. koval mirovne, pogoje premagani Iiomunski in je igral važno vlogo v mirovnih »pogajanjih v TJrest-Litovsku med centralnimi državami in ruskimi boljševiškimi vladarji v marcu leta 191 S, in prijatelji, živita v pokoju na neki farmi v Virginiji. Malokdo spozna generala ko ob jutranjem izprehodu gleda v izložbena okna in večkrat postane pri oknu. kjer so razložene knjige. Vedno gleda po novih knjigah, ki pišejo o svetovni vojni. Pisatelji detektivskih povesti zanj nikdar ne napišejo dovolj knjig. Tragedija, ki mu je pred leti v ognju »vzela ženo in otroka, ra-zun enega sina. je pustila general?« Pershinga brez doma. Samski častniki so v njegovih vojaških letih živeli ž njim. Xekaj časa je bil Czernin sredi svetovrn* pozornice, dokler ni Francija objavila pisma cesarja Karola. ki ga je pisal svojemu ,pojne pijače se pritožujejo, da je svaku princu Sikstu Burbonske-vlada preveč omejila zaloge raz- mu in v katerem priznava pravi-nih pijač, da vsak gostilničar za eo Francije do Alzaeije in Lota-majhen 71 regrese k lahko izgubi rinške kot pogoj za separatni mir svojo pravico in da imajo gostil- z Avstrijo. bi- ia v bojih v bližini Mnkdena u- snnvenih petsto Kitajcev ter kakih tri tisoč ranjenh. Šanghaj, Kitajska, fi. aprila. — Pogajanja med Kitajci in Japonci glede sklenitve trajn«'«ra premirja so dospela na mrtvo točko. PREBIVALSTVO ZEMLJE niča rji premalo dobička. Z driifre strani pa vlada zastopa stališče da ima prodaja opojnih pijač samo namen povečati državne dohodke. Tekom prohibi-eije so se milijoni stekali v žepe butlegarjev. vlada pa je imela izgubo. TURKI BODO IZGUBILI BAZAR Ištambul, Turčija, (i. aprila. — S prihodnjim letom bo najbrže izginil najslikovitejši pojav v nekdanjem glavnem mrtstu — veliki ba za r. Veliki bazar, skupina okoli 4 tisoč prodajaln in šotorov, je večinoma zgrajen iz lesa in malo TEŽAVE S FINSKO PROHIBICIJO Ko je leta 10H? Czernin postal avstrijski minister, ni več mislil, da bi Avstrija in Nemčija mogli zmagati in je zato skušal za vsako 1 in 40 žensk, cono rešiti Avstrijo razpada. — T"ra dvojne monarhije se je iztekla. — je pisal Ceznin leta 1010 v svojih spominih. In mislil je, da je bil poklican kot zdravnik k bolniku z nevarno boleznijo, ki se je že razvila do konca. Washington, D. C., 0. aprila. — Xa zemlji je približno dva bilijo-ua prebivalcev, ali 110.2 oseh na i vsaki kvadratni milji. V .splošnem je več žeirsk k<»t pa moških, toda v Združenih drža- nik nista podala nobene konečne MORILCA OBSOJENA NA SMRT Judas Stern i n Sergij Vassilijev sta bila obso jena na smrt. — Ustre^ lila sta nemškega po slaniškega svetnika. Moskva, Rusija, 6. aprila. — Judas Stern in Serge j Vassili je v sta bila ob ]X>1 šestih zjutraj obsojena na Nnu*t. ker sta ustrelila svetnika nemškega poslaništva tir. Fritza pi. Twardoivskega. Sovjetski državni pravdnik Nikolaj Krvlenko j«' končal svoj govor kmalu po polnoči in je zahteval .smrtno kazen, ker je bil /.ločin politične narave. Krvlenko je zatrjeval, da je ta umor, četudi sta mislila, da streljata na nemškega poslanika Herbert pl. Dirksen. v zvezi s protLsovjetskim terorizmom in je povdarjal. da je bil Vassilijev v zvezi z nekaterimi p r o t Lso v je t sk i m i poljskimi državljani. Stern in Vassiljev brusita ustreljena. N'iti Stern, uiti njegov zagovor- Helsingfors, Finska, 5. aprila. — Četudi je konec dvanajstletna prohibieije. vendar tega ljudje niso svečano obhajali, kot so tiar mera vali. Gostilničarji so na svojem shodu Sklenili, da ne naroče nikakih Grof Czernin je bil rojen v Di-mokarju na Češkem leta 1S72 kot sin stare nemško-češke groforvske rodovine. Kot prijatelj nadvojvotle Franca Ferdinanda je bil imenovan leta 1012 za poslanika v Bukarešti, kjer je ostal do leta 101 (i in so je v tem času zelo trudil. da bi pridobil Romunsko na stran centralnih držav. Kot zunanji minister v kritičnih časih se je potpgoval ea 14 "Wilsona in je sku- opojnih pijač in jih tudi ne bodo prodajali, dokler ni rešeno vpra- točk predsed Sanje glede cene. sal na podlagi tega doseči za Av- Oastilničarji so se uprli, da bi strijo mir brez zmage, ker je ve-])Oseenega ometa. Kazteza se po plačali za steklenico žganja del. da bo drugače Avstrija raz- dolgi ulici od mošeje Valide do in za steklenico konjaka $9.25. 1 deljena na več držav. Zlatega roga. | p0 najnovejši postavi, ki je bila Iz riovraštva do slovanskih na- Te trgovine in šotori si po ve- sprejeta po ljudskem glasovanju rodov se je odpovedal češkemu čini zelo stari in letošnji sneg je . v decembru, ima vlada popolno državljanstvu in je postal avstrij-stavbe zelo pokvaril. Polomil je j nadzorstvo nad prodajo opojnih ski državljan, je bil izvoljen v mnogo streh in voda. ki je prite- j pijač. Poleg tega. da morajo go- poslansko zbornico, kjer pa se ni kala iz skopnelega snega, je znat- stil niča rji plačati visoko ceno. 1110- posebno izkazal. Zagovarjal je fa-110 j »okvarila stene. i rajo tudi vladi odrajtovati po f>0 šlstovsko gibanje v Avtsrtriji in M«*»tne oblasti se boje, da bo ' odstotkov od čistega dobička. j priklopi jen je Avstrije k Nemčiji, moralo izdati odredbo, da se vse] Vlada zatrjuje, da bodo ti do-' te stavbe podere jo kar bo pome- hodki porabljeni za propagando. nOo konec bazarju in mesto bo s «a zmernost, proti tihotapstvu z' ADVERTISE tem izgubilo mnogo na svoji sli- Žganjem in za sklade za stare lju-! ko vit ost i. di in nezaposlene. I in "GLAS NARODA*' vali pride mi sto ljudi č»l moških izjave. Vassilijev zagovornik pa J je prosil sodišče, da se ozira na to. Na j redkejše naseljena je Ala- j da so Vassilijevi stariši posestni-ska z 0.1 os«*bo na kvailratno mi- ki. vsled česar je mladi Vassilijev j vzgojen v protisovjet.sk. ni duhu. ---Vassilijev sam je izjavil, da je GRAF ZEPPaiN ZOPET NA ,iai!raviI ^ POTIT ! v"1'* ve^no sm raštvo rUIU i proti sovjetom. I Stern je bil vsenčiliški dija\ in Friedrichshafen Nemčija, 0. star og let. Priznal je. da je u-aprila. — Veliki zrakoplov "Graf strelil posaJuiikega svetnika v Zepptdm", ki je prejšnji mesec domnmi. da je streljal na nemške-pričel z redno, vožnjo v Južno j,a poslanika, toda pri tem ni Ameriko, je zopet odpeljal proti inie! namena zaplesti Rusije v Pernambueo. Brazilija in Buenos vojno z Nemčijo. Aires, Argentina,. Z njim se vozi , ____ tudi petletni Rudi Land, ki je do zadnjega premišljeval, ako bi se peljal s parnikom ali z zrakoplovom. Zrakoplov je imel en dan zamude. ker se je dan poprej nekaj poškodoval, ko so ga skušali pripeljati iz hangarja. RAZVALINE PALAČE NA KRETI FORD SPREJEMA DELAVCE Chicago, 111., 6. aprila. — S prihodnjim pondeljkotn bo pri Ford Motor Co. v Chicago pričelo delati tisoč delavcev in v prihodnjih tednih nadaljnih 3500. Fradniki družbe so naznanili, da je družba zadnje dneve dobila velika naročila za novi model Fordovega avtomobila. Ztlaj je v napravah zaposlenih 800 deldveev. VRAG JE IZPREMENIL SVOJE IME Candia, Kreta, 6. aprila. — Pri izkopavanju so delavci našli razvaline krasne palače, ki je bila zgrajena iz rezanega kamna, ki nosi izklesane Mi nosove znake. Palača se naha ja blizu mesta Amni-' Pall River, Mass., 6. aprila, so. ki je bilo starodavno pristani- AValter Dobolek je svoje ime iz-šče države Min os. Poleg tega je j premenil v Jaworski, kajti Dobo-bilo najdenih več trgovin in dru-;lek pomeni v poljskem jeziku gih poslopij. I vrag. few* f X ODA" NEW YORK, THURSDAY, APRIL 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. RLOTKNIO PUBLISHING OOMPi (A Corporation) of bnMneoi of tho corporation and addr©Mea of above officers* H0 W. lltk ItrMt, Umik of Manhattan, New York Cltj, N. I. QUI NARODA* (▼•tee mt the PeepU> Irery Day Except Sunday« end Holiday« Ba celo leto velja lift sa Ameriko-Z« New York sa oelo leto «7.00 In Kanado----»6.00 z« pol leU_______M50 Sa ?ol leu--------A3.001 Z« InoiemftTO sa cek> ieto__-S7.00 jU ftetrt leta------------41.50" Ea pol leta ______________________________$3.50 ______________Snbecrlpuon Yearly $6.00. Ad ent on Agreement. £n rtu. "Q1m Naroda- lshaja vsaki dan tzvsemU nedelj ln praznikov. 1 ejopm bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčajejo. Denar naj se bla-ke avail poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. ,.trotimo da se nam tudi prejlnje bivaUA6e »ti1. da Hitreje naj deda ____mo naslovnika. dr NAKOPA", si« W. lllta Street, New Ter*. N ¥. Telephone: CHelsea S—3878 POSVETOVANJA V LONDONU Francija in Anglija popolnoma soglašala, — j«-rekel angleški niinisu>ki pmlsrdnik .MacDimaI<1 po dolgotrajnih pogajanjili, ki jih j<> imel s svojim francoskim tovarišem T« lil i oii-jc^iii. Včeraj soje /ačela kiiiiiVrenca zastojmikov šiirili velesil, in francoski ministrski predsednik Tardicii je pri-Scl par dni prej v AugUjo, da sc dogovori z MarDoiiahlom, dobro zavedajo«*- se dejstva, da vlada precejšnje nesoglasje med angleško in francosko vlado glede raznih akutnih evropskih problemov. <*e sta se MacDoiiuld in Tardieu sporazumela, je seveda veliko vprašanje. Zatrdilo <> popolnem soglasju je najbrž izraz diplomatske galantnosti. Saj je že Tayllerand i-ekel: — rlnvek ima zato dar govora, da ramorc zakrivali svoj«' liii.^li. Pa naj bo tako ali tako, poglavitno j«' vsekakor, da je Anglež prodrl s svojo voljo. Francozi so si namrce na vse mogoče načine prizadevali, da bi se vršila konferenca štirih velesil v Lausanne, d očim ho bili Angleži za to, da se vrši v Londonu, kar dokazuje, da so zmagali Angleži. Francozi so predlagali, da l»i zastopniki Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije razpravljali predvsem o gospodarski pomoči za podonavske države, Avstrijo, Madžarsko, Oehoslovaško, .Jugoslavijo in Komunsko, pa tudi na njiliov predlog je propadel. V prvi vrsti se bodo vršile razprave glede reparacij in vojnih dolgov ter o splošnem razoroževanju, torej o zadevah, katere bi Francozi najraje odgodili do nedogled-nega časa. Na konferenci bo treba najti načine in sredstva za odpravo težke krize ter za gospodarsko obnovitev Evrope. Pogledi vseh bodo prihodnje dni obrnjeni proti Londonu, in sleherni človek bo pre/.et z npanjetn. da bi bilo posvetovanje uspešno. Precej pozornosti bo posvečene tudi gospodarski pomoči za podonavske dežele. Francija predlaga za te dežele carinsko unijo, dočim sta Nemčija in Italija odločno proti temu. 1'pati je pa, da bo tudi v tem pogledu dosežen sporazum. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR frrwduxlnlk: MIHAEL PIRN AT. ««0 Stncca Ave. tt'klyn. N. Y. Podpredsednik: VICTOR KOBILCA 1720 Oatea Ave. B'klyn. M. Y. Blagajnik: LOVRKNC GIOVANELLI. 1126 Catalpa Ave., B'klyn. N. T. T*Jnlk: JOHN* YITRKA* Jr . * 401 liimrod St.. Hklyn, Jf. Y. Zaptralkar: FKAN'K PADAH. M Kvercret-n Ave.. B'klyn. N. T. .ZUdsoroiki: 1. /oils KRižKl. n. fiiank PTRc 1 an Llni«n at.. ^B'ltlyn. N. T. «9-27 — 44 Ave . YViirfield. L.. I. m. AflKlClJ JF.RMAM 117 K. :nd *it.. NV« York. M. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE IB LET IN IMA V BLAGAJNI OKJtOG DEVET TISOČ DOLARJEV OruAtvne seje m wie vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn. N .T. — Rojaki ln rojakinje t New York* ln okolici zavarujte m sa slučaj bolezni ali n terete. Is okolice od X do (0 mil) se sprejme člana, če je v S milj fte S članov. Za natančna pojasnila se obrnite na VATIKANSKA POLITIKA V JULIJSKI KRAJINI Ostavka pokojnega nadškofa dr.| niča je. da je Vatikan pogazil svojo j la vplivu italijanskega nacijonal*-F. B. Sedeja in Imenovanje poita-J besedo, ki jo je dal nadškofu Se- znia in mesto da bi ščitil prircdr.e vinista za versko-duhovnega vodnika slovanske manjšine namenoma in premišljeno prevzel odgovornost za vse posledice, ki moro- i jo nastati zaradi tega njegovega dejanja. Vatikan je zapadel doce- - lijančenega upravnika koprskega semenišča mons. Sirotija za začasnega upravitelja goriške nadškofi-je sta dali mednarodnemu tisku povod, da je izrazil svoje stališče o vprašanju verske zaščite narodnih manjšin in še iposebej o popustljivosti Vatikana napram fašističnemu režimu. Beograjska "Politika" objavlja obsežen uvodnik o kampanji. ki je nastali povodom goriških dogodkov med evropskimi listi in vatikanskim glasilom "Os-servatore Romano". List pravi v uvodu, da jc, kakor znano, že tajnik manjšinskega kongresa dr. E. Ammende v "Riagschc Rundschau" ugotovil, da se je v. spremembami v vodstvu goriške škofije sprožilo načelno vprašanj«? o »verski zaščiti narodnih manjšin, ker bi se lahko dogodilo, da bi prav tako danes v Bruexenu, jutri v Barceloni postavili škofa. ki bi ne znal zastopati interesov svojih vernikov. "Koelnische Zeitung". zna ni katoliški list. je tiste dni napadel Vatikan, češ. da je dosegel sporazum s fašizmom s tem, da je žrtvoval ne le nadškofa dr. Sedeja nego celo svoje dotedanje politične iprincipe v odnosu z narodnimi manjšinami. Tema dvema in še drugim listom je ••0?servatore Romanc' koncem lanskega leta odgovoril, da se cerkev bori z velikimi težavami za svojo nezavisnost od vplivov s katerekoli strani in da vrši svoje verske naloge v smeri ene ga samega načela, da namreč skrbi za blagor duš. Vatikansko glasilo je celo objavilo pismo nadškofa dr. Sedeja. v katerem se zahvaljuje. da ga je papež rešil nadškofijske službe v Gorici. Izgledalo je, da se je s tem kampanja zaključila. Toda nenadoma je "Koelnische Zeitung" objavilu rezultate preiskave, ki jo je njen dopisnik osebno izvršil. List je objavil, da je papežev vizitatot Pas-seto letu 1931. večkrat pozval nadškofa dr Sedeja. naj poda ostavko na svoj položaj. Nadškof dr. Sede j je okleval vse do septembra, ko je bil sklenjen drugi sporazum med Vatikanom in Kvirinalom. — Tedaj je papežev vizitator formalno pozval nadškofa, naj prosi za upokojitev. Toda tudi sedaj je nadškof Sedej podal ostavko le pod določenimi pogoji, s katerimi je hotel zavarovati versko svobodo »vojih vernikov. Te pogoje je Vatikan sprejel in dr. Sedej se je v svojem pismu papežu zahvalil ra njegov pristanek. "Osservatoie Romano" pa tega dela Sedejeve-ga pisma ni objavil. "Koeinische Zeitung" zato sedaj zahteva, naj vatikansko gladilo v celoti objavi dr. Sedejevo pismo, zlasti tudi njegove pogoje. "Politika" dostavlja tem ugotovitvam še svoje pripombe in vprašuje, zakaj neki "Osservatore Romano" tako konsekventno molči o dogodkih v Gorici in zakaj ne navaja novega goriškega administratorja, ki si je priboril med verniki zaradi svojega nasprotstva de Slovencev že tako slabo glas. — Vprašanje goriške nadškofije je nad vse aktualno in izredne praktične važnosti za nadaljno usodo našega naroda na oni strani meje. Svoj uvodnik zaključuje "Politika" s starvki: "Zgodovinska res- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški, lino go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato i naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. deju glede imenovanja njegovega naslednika, in da je s tem udaril pravice zapuščene manjšine, se j*1 pričel boriti proti njej s sredstvi. njega in nad pol milijona slov?.n- ^ niso dovoljena tako veliki moških vernikov. Vatikan je z ime- j ralni sili. kakor je vrhovno voc'.-novanjem nekega italijanskega šo-|stvo katoliške cerkve." POL LETA VOJNE NA KITAJSKEM Te dni se je dopolnil šest mesec, odkar so japonske čete lanskega septembra prekoračile meje po godbenega železniškega ozemlja v Mandžuriji ter nato trimesečnem pohodu zasedli vso deželo in odpravili v nji zadnjo slabotno sled kitajske suverenosti. Opojena po lahki zmagal ina severu je japonsKa vlada prenesela torišče vojaških o-peracij za dobrih 1000 kilometrov na jug, kjer pa ji stvar ni šla tako dobro od rok kakor v Mandžuriji. Po občutnih začetnih neuspehih je mikadova vlada uvidela, da se mola podjetja lotiti z vso resnostjo, ako noče. da utrpi nepoporavljivo škodo na svojem ugledu kot prva velesila na Daljnem vzhodu. Kakor je položaj pri Šanghaju, bi morala Japonska na temelju svojih dosedanjih obljub prenehati z vojaškim operacijami brž ko je dosegla, da so se kitajske čete umaknile preko zahtevanih 20 km od mesta. Vse pa kaže, da mikadova vlada ne misli izpolniti svojih obljub, ki jih je njen predstavnik v Ženevi res tudi vedno zaklavzuliral z raznimi pogoji, tako da ostaneo prevzete obveze vedno le polovičarske Ln dopuščajo ono tolmačenje, ki ga Japoncem narekuje vsakokratni položaj. Ako vzamemo v obzir, da ima Japonska na azijski celini deset diviziji in primerjamo to silo z armado. ki je porazila Kuropatkin i pri Ljaojanu 1. 1904., vidimo, da ie odločilno bitko dobilo tedaj le osem japonskih divizij, t. j. po priliki 130,000 mož. V začetku dvajsetega stoletja .so se torej operacije osmih divizij smatrale za vojaško podjetje velikega obsega, po svetovni di-vojni pa smatramo pohode desetih divizij za precej nedolžno epizodo v borbi za nadvlado na Daljnem vzhodu. Iz rusko-japonske vojne nam je znano, da je Japonska le z največjim trudom zmagovala žrtve, ki jil-> ji je nalagala armada na mandžur-skem bojišču. Ako bi bili Rusi lahko vzdržali vsaj malo dolgotrajnejšo vojno, bi bilo otoško carstvo klonilo zaradi razrušenega gospodarskega stanja. Današnje njihovo Podjetje jih gotovo ne stane manj, nego jih je stala veliko vojna proti Rusiji. Churchill pravi, da je deset japonskih divizij na azijski ce- vec japonskih naseljencev nego v Mandžuriji. Anglija in Amerika se te nevarnosti dobro zavedata: prva gradi velikansko oporišče v Singapuru. Zedinjene države pa so prenesle težišče svojega tihomorskega brc- Peter Zgaga lini slično desetim svetlikam, ki gcre.noč in dan ter polagoma, toda neizprosno trosijo narodno imeti e. Po mnenju tega državnika in od-J Anglije po svetovni vojni v Tih?"i dovja na Havajsko otočje in tasij D<»uuito\\-nii na Filipinih so začele razna o-brambna dela. Obe anglosaški velesili razpolagata z močnim bi^-dovjem. od katerih je vsako za se-be znatno večje od japonske??. Dokler tedaj Japonska nima bro-čovja. ji ni misliti na kako večjo napadalno akcijo. Sirovine za zgraditev brodovja pa so na mandžur-skih tleh. ki jih je Japonska letu 1904. plačala z 200.000 mrtvih in ranjenih ter z 2 milijardama je-nev. Vendar pa je pozicija Amerike in Zadnjic sem sreeal rojak« v ličnega strokovnjaka bi bila morala Japonska naenkrat udariti s 30 divizijami in končati vojno v treh mcsecih. namesto da jo vodi z de setimi divizijami in delnimi uspehi celo leto. Toliko bo po Church-illovem mnenju vsekakor trajrla japonska avantura na kitajski celini. Kako se bo vojna razvijala v bodočih šefftih mesecih, je odvisno predvsem od velesil, ki imajo interes na kitajskem tržišču in fcc.-jih kolonije ogroža japonski impe-rializmem. Velesilam je bil zato močno simpatičen kitajski odpor cb ustju Jangcekianga. glavne gospodarske žile kitajske trgovine, od- morju postala močno neugodr.r. ker je Japonska iz likvidacije nemških kolonij dobila več otočji, ki oddeljujejo Filipine od ostale amr-riške tihomorske posesti in so silno pripravna zatočišča za japo.i -ske podmornice. Ameriško brodov-je ne more blokirati Japonske, pa tudi združeni brodovji Amerike In Anglije zaradi oddaljenosti svojih oporišč proti japonski mornaric: ne bi mogli ničesar opraviti. Tako je Japonska v. vojaškem pogledu gospodarica na Daljnem vzhodu in to bo ostala tako dolgo, dokler si Kitajska in Rusija ne opomorttr. od posledic revolucije. Današnje stanje okeli Šanghaja koder vodijo v globokem zaledju 1 vzbuja nado. da so japonske oofr-dobre železniške zveze na jug v an-1 racije na Kitajskem zaključene, gleško pristanišče Hongkong. Ako Mikadova vlada je s prenosom so dosedanje japonske operacije, vojne na kitajsko obrežje dcsegli res del onega velikega načrta za svoj smoter. Sanghajska demon-! obvladanje azijske celine, o katc- Xo. ali delaš pri »lunmikiii — sem vprašal. _W «Hln.j «|t'l:tm pri film -j«» o-:e i mas k ;t .i 1 ranemu r«»- — K'T praviš. «la ]«r«>v. -»4» rekli ju k u. — «» ju. .loljrov pa. (loljjov je odvrnil. UoHti dolgov imam !«mIu ue toliko. «la Iti »no^el /ive ti «>«l njih. ilvokatov. teindalj >v. icinkrnj Cimve«- je š: j«- prore-. • 'imvce je zdravnik ši je jirncis. * V neu vorških ee>tnih in re>t ni h /el»-jniieah je -»ilen nav;«l Nepisana postava /ahteva. da mora kuvalir ponuditi /»'n^ki j>r.. >tO\ ŽjiI pa. da je takih kavalii je v le malo. ima in >mrdi p«, par oblast, v samostojni Mandžun- | fUI1I„. -j,, »rozu. ji '. Vprašanje, načeto 1. 1904. j> Posredovalec K.t je pa tolažil rešeno. Port Artur. Koreja in Man \> z;ihi|i ,,e pa na poglavit- dzunja pomenijo prvo etapo ia-1 „„ dejstvo - nam.ee. da ima d,-ponskega pohoda na azijsko ceii-|nar. ,„ k(.r ima (|lM1:ir n)0ra:, h. no. s tem je japonska gospodarska : nekoliko zatisnili oei. n^sa in ekspanzija za daljši čas saturir.i- „,,„ na. \*prašanje. kam naj se usmeii ^ japonski ljudski previsek pa ostaja1 odprto in tvori stalno ogroževanje' anglosaške, nizomeske in franco-: ske tihomorske posesti. ZBOROVANJE HABSBUR-ŽANOV Xcnisko časopisje pcro.-a. da ho vršilo prvo večje zborovanje v^eh Ilahsbiiržanov. da hi s«' na Moskvo in Vladivostok veže še vedno ena sama železnica, ki .d mogla obvladati dovoza čet. muni-cije, opreme in drugih vojnih potrebščin niti za tedanje, po šte -vilu skromne vojaške sile. Mikado- , l:,n' nekdaj tako siln,. vladar- Trpkn, toda živa rexnieu je Alarsikilo. ki je hil pred par leti bos, i|;i je da n« s bo>s In veliko ;:h je, ki .so danes Imssi. a U vkratkt-m * Wi sovražniki >o ponavadi dobri in pošteni ljudje •Nerodno je le to. k^r se njihovi nazori razlikujejo od m*ojih. NAZNANILO IN VABILO! Naznanja se. da se bo vriil — DRUGI PROGRAM SLOVENSKIH PESMI POTOM RADIO v nedeljo 10. aprila na RADIO POSTAJI WWRL. kater^i merilo je 1500 kc. 200 m., in sicer od' 5. do 5:30 POPOLDAN. Obenem se tudi uljudno vabite k vprizoritvi — Igre: "SIN„ v NEDELJO 17. APRILA v Slovenskem Auditorium 253 Irwing Avenue. Brooklyn. N. Y. Iz posebne prijaznosti bo sodeloval vsem priljubljeni operni pevec TONE SHUBELJ. katerega petje ravno ta teden občudujejo ameriški bogata-ii v Boston na domu milijonark? Mrs. Kimbol-Paine. ' Začetek ob 3. uri pop. PO IGRI PROSTA ZABAVA Vstopnina 75 in 50 centov. 2a slov. pevsko in dram. društvo "DOMOVINA" Greater New York Odbor IGRALCI HARMONIK POZOR! Ako potrebujete lepo novo harmoniko, oglasite sv pri me-ni. Izdelujem in popravljam vseh vrKt harmonike. Izdelujem tudi nove vrste 3 in 4 vratna, 5 in 6 krat uglašene, kakoršnih še do sedanj ni bilo na trgu. Čisto nova wtvar. Se, priporočam za naročilo. — Anton Bolite, M6 E. Wil Street, Cleveland, Ohio. (3x 5,6&7) « va vojska ima temu nasproti na razpolago tako obširno mandžur-sko železniško omrežje, da bi z lahkoto vzdrževala vsaj štirikrat tako veliko vojsko kakor 1. 1904. Neizogibna posledica poraza pa bi b":J;i za sovjete izguba Vladivostoka in Primorja. po vsej verjetnosti pa bi se morala Rusija umakniti celo daleč za Amur. Kakor že cesto poudarjeno, pa Japonci menda sploh nimajo namena udariti na sever, ker njihova telesna sestava ne vzdrži ostrt -ga celinskega podnebja. Oni hočejo v deželo, kjer uspeva riž. Kita j-j 4Vii;i win življenjskim potrebujem por:rvn»li vsi spoi i. ki so te-' ^ -i'' /niijiIji.Krnh je kom lot nastali med posameznimi "ejni. m^o je eenejŠ4' in sploli Kdinole fiia stvar je dražja namre." rebula. In bas pri tem srni ,j;j/. stra)u»vita udarjen, ker brez ske din.istije. Prvotno bi s,, nu. la ta zanimiva konferenca vršiti ž, pred Veliko imejo. pa je hila pr,» ložena na 10. aprila radi bolezni Otona, najstarejšega sina bivše««, eesarja Karla. <>t«»n ho namige A,ll,'lika ^»'ipineeiu svobotl«!. predse« I o val tej konferenci, ki ' To 5n hvalevredno. »"•elude hiti ne morem. * [ti^je prtroea. dri < a- la la b«» vršila na pradu »rrofa Mens, dorffa v bližini Loiulona. Te«»n zborovanja se bodo udeležili »"lani habsburške rodbine, ki se š.' nis., nikdar v življenju videli, med driifrimi -pridejo nadvojvodi Štefan iu Albert -Jožef in princa Ozartorvski in Ra«lzi\vil. Med po-s>;Lim*>zninii «"l«ni vladajo spori, ki pa bilo. ee hi nekoliko ver- ska je za oddajo japonskega ljud- trajajo že desetletja. < J lavni po- skega prirastka — več ko 900,000 duš letno — prenapolnjena, zato pa gredo pogledi mikadovega ljudstva na jug in na ameriški za pad na Filipine, nizozemsko Sundanezijo, Avstralijo in Kalifornijo, kjer je že vod ZH to zborovanje pa «a> premoženjske razmere. Ilivša cesarici* Žita. ki živi v precej skromnih razmerah, zahteva, naj se u-redi vprašanje razdelitve prejemkov na tem skupnem zborovanju DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O O L A S U J T E "GLAS NARODA" m čil* .uno mM člMNtfo, pa tii SIoTend t vrnil okolici. CENEIA OOASE SO aifiRNE —— Se dosti lepše hi imeli meri kanci svobode. * \a Finskem je }»roliihicija odpravljena. Protlaja alkoholnih pi-ja»- je 7!op«»t postavno dovoljena. Finci ]>ijejr» z vladnim »lovolje-njein. toda napol toliko jim ne tekne kot jim je teknilo pre.i. ko je bila pijača prepovedana. Prepovedan sad najbolj diši. eetudi j«' Veasi nekoliko kisel. V IJarberton me vabijo, naj se udeležim veselice, ki jo bodo priredili tamošnji Kraš«*vci. Prav rad bi ^e odzval, pa je nekoliko predaleč. Želim jim. da hi se dobro zabavali in (la hi bila njihova prireditev popoln uspeh. * Novi Fordi so naprodaj. Raje so lepe kare z osmimi cilindri in razno driyjo primesjo. Toda meni ni za karo. Xe vzel bi je. če bi mi jo Ford zastonj dal. lVvie zato ne, ker sem velik sovražnik kar. drn«»ie pa: zato ne. ker vem. da mi je Ford ne ho dal zastonj. * Spomlad na. Namest-o. tla bi duša vseh zapela Uo/an.ski slavosppv na čast poni lati i. k o roka lo po rlolpom nosu gladi. od'mrHZem na zorenji leseni ry>-1 Nekoč sta naročila toplo gnat z 1. zdravnika s plačo 125 rubljcv * grahom. Natakar jima je postregel,i na mesec; a sta pričela razgrajati. 'Zakaj ni j 2. sestre i diplomirane zdravni-grah po predpisih zelen," sta kxi-'ske pomočnicet s plačo 40 rubljcv ča'.a, temveč je dvomljive barve''' na mesec in Zavrnila sla jed, ter je moral na-j 3. kuharja s plačo 130 rub'jfv lakar z njo nazaj v kuhinjo. Nas na meesc. lici železniškega voza III. razreda in poslušal, kako sta se spodaj prepirala dva potnika. Vsak od niu je poveličeval prednosti lastnega poklica Ec^ti je bil debel, rdeče-iičen, z obrito glavo; govoril je sa-mozavcnno in ni dvomil o prednosti svojih strokovnih zmožnosti. — Drugi, suh, s tipično klinasto bradico ruskega izobraženca v slo«u Cehova. je odgovarjal bolj plahe ker je občutil nevzdržljivost svoje -»ia stališča Kmalu se je izkazalo, da je bil prvi — hotelski kuhar, drugi pa zdravnik. — No, naj bo. — je v basu godel kuhar. — tisto že priznam, da i-mate tudi vi svojo latinsko kuhinjo A ^re za to da se nikakor ne mor: primerjati z našo francosko. No. povejte mi .kaj vse imate pri vas'. Klnin. no, recimo, ricinovo oljt. obliže. maže. Ali je mogoče vse to primerjati z dobrim kosilom? Od latin-Jce kuhinje nikoli ne bo-te »i-I ti Kaj. mar ni res? Zdaj pa si o-«1< jte na primer pomladansko zc-ll>*no juho soupe printaniere. Ali pa vzemite omako — sauce supreme Joinville Se jezik boste po-KoJLniii od ramr s!a_«;ti. Kaj mi bo .te pravili o vasi : nanosti. Pri n:i.-moramo poleg znanja pred vseu upoštevati okus. - Ti>to že. a ne veste, koliko odgovornosti ima zdravnik, če ~.a-piše zdravilo Najmanjši pomota more imeli za bolnika usodne posledice. — se je branil zdravr.;k. Večkrat moramo odločaii o človeškem življenju in smrti. prvi kuhar, Matvej Sergejevič, ie pogledal in dejal: — Že prav. ta-koj bo relen. Sesul je grah zopet ?a Zdravnik je to prečital in v dregi obmolknil. — No. vidite! — je zmagovalno v skledo, noter vrgel še dva ba-; sklenil kuhar, oblasti že imajo gla-krenca novca in vse skupaj skuhal, t vo na pravem toporišču. Saj vest«. Grah je seveda postal zelen. Mc-jda ne bi po nepotrebnem zaprov-šetarja sta vse v redu pohrusta'a ljale denarja! in prihodnji dan umrla. No, k^i'---- mi boste zdaj še pravili o vaših! BEDA RUSKIH KMETOV Stalinova agrarna reforma jc do- No, prava reč! — se je zanič- dokaze. Ijivo nasmehnil kuhar. — Tudi v Kuhar je privlekel iz žepi ILst-na.i stroki imamo kolikor hočr^e nico. prebrskal njeno vsebino, do-ličnih kolobocit. Povedal vam b.^n; bil med červonci izrezek iz dnevna primer, da sem služil v renav- nika -Rdeča zastava"', ki izhaja v raciji -Deveta dežela ". Ali »t< sibirski prestoiici Tomsku. ter kduj bili v Bobojedovu? . ponudil zdravniku. ..... — Ne. v Bobojedovu nisem bil nikoli. zdravniških zapisih! — Saj ne trdim, da ne bi tudi vi1 potrebovali strokovnega znanja A ■ ucitevati morate, da študiramo* dolga leta medicino, preden smo v ' živela -sijajno stoodstotno nre*-stanju določiti, kaj je potrebno ničenje-- v razlaščeni obubožani vsakemu posameznemu bolniku ... inlski vasi je zaviadala nepopisna Prarne marnje! Vasi bolnik: zmecia A v Moskvi se že opaz ne V.se pogoltnejo. Še zahvalijo se vam namesto zmagoslavja iztreznenie. povrh, čeprav ^te jim zapi-al: ne Kmcčlci stSm tvori slejkoprej r^-vem kakšno čorbo. Zdravi ljudje tpžno ve=ino ruskega prebivalstva. to v?e drugače izbirčni. A kaj 'o? Tu se zbi:ajo črni oblaki. -Pravda" mlatila prazno slamo! Vprašajte. ^ 6 marca prinaša velik obuoen ko-ar hoiete - vsi vam bodo takoj j o0vor poljedelskega komisarja Ja-odgovrili. da je kuhar povsod b-iti, kovljeva. ki je po boljševlško cenjen kakor zdravnik! iskreno in neprikrito" poročal vla- di o - - veliki nevarnosti v zvezi r letino". Povprečni lanski pridelek jc znašli v buržujski Evropi od 20 do 24 stetov na hektar pri rži in od 23 do 30 stotoiv pri pšenici. Za Rusijo pomenijo te številke neco-segljiv ideal. Vendar je pred voino količina pridelka stalno naraščaji iu znašala leta 1913. povprečno do 3 5 stotov na ha. Rodovitne pokrajine so pridelovale tudi dve in tr-kratno količino. Stalinove žitne tovarne" niso v stanju dohiteti tudi teh dokaj nizkih številk. Lani so na primer pridelali v Kahovk; najboljšem ukrajinskem okraju, samo od 1 do 2 stota na ha. Jakovijev Tu imate Le čitajte. prosim!! mora priznati, da izgleda sovjetsko To ni mogoče, oprostite. Razumem. da vLsoko cenite vaš poklic. To je naravno. A se vendarle motite. — O, glej ga no! Kaj bi govorili o tem. kako jaz ccnim svoj poklic. Merodajno je samo to. kako ga ceAijo vplivne osebe. Poglejte, prosim. Tu imate zadostne uradne ni nikjer tal in stropa." Vzroki polomije tičijo seveda v nezadovoljstvu izkoriščanih kmetov, ki skrbijo samo za lastno beraško prehrano. a se ne zmenijo za sovjetsko ••nesito žrelo". Jafcovljev poziva sovjetsko urad-ništvo. ki vedno ustvarja nove kolektive. da bi poročalo v Moskvo o doseženih uspehih, naj ustavi pri-ganjanje in pusti kmete pri miru. "Imamo že zadosti kolektivov! Kaj nam koristijo, če se ne zmenijo po kolektivih včlanjeni km?tie za mraz na severu in sušo v stepi, temveč nemarno zbrčkajo grudo in raztresejo dagocene seme. ne da bi se pobrigali za mraz in plevel, ki u-ničujeta vzhajajoče žito". Jakcv-ljev zahteva ostre kazni za nemarne orače in sejalce ter poziva na po -moč agronome. "Če smo preganjali izobražence, ki so dajali pot uho ! našim razrednim sovražnikom, ne pomeni to. da smo načelni na-! spretniki poljedelske kulutre." — j Preganjani ruski izobraženci sov ; letom morajo ustvariti napredn-i j gospodarstvo. Jakovljev ne po- c-. odkod bodo vzeli ti nesreč-iv agronomi potrebno dobro voljo in gmo* ne pripomočke, če bo služilo sov I jetsko poljedelstvo slejkoprej nasilni --socializaciji na kmetih". — Zunanjemu opazovalcu je jasno, da da ne bo doživelo rusko poljede,-ftvo nobene boljše bodočnosti, tic-kier ne bodo postali cbupani kmetje iz tlacanov zopet lastniki svojega sveta in pridelka. Zdaj so s?.-mo izkoriščani in niso v spanju ogrevati se za veliko mednarodno proletarsko poslanstvo Sovjetske zvezf. Boljševiki tega nikoli ne bodo uvideli, ker bi morali zato opustiti svojo socialistično veroizpoved. Zato bodo njih t°žave vedno neznosnej še .Rusija bo doživela no vi gospodarski razvoj same po ^ad-cu sovjetov v dobi osebne in gospodarske neodvisnosti, po kateri hrepeni ruska vas. STAR INDIJANSKI OBIČAJ, KI SE GA ŠE VEDNO VE8EUM0. Zdravnik je prečital naslednji poljedelstvo kakor - na novo zgra-Hai. koda. ker bi sicer o ti m; oglas: Okrožna bolniška blagajna jena. šele sprožena tovarna: po~-ami lahko poizvedel!. Pri nas v j razpisuje v svojem počitniškem do- slopje je pod streho, stroji so v de-Deveti deželi" sta namreč um»:.i|mu v okrevališču "Basanlajkn" J lu, na zunaj je vse v redu. A č? t.va mešetarja za sladkim grahom.t naslednje službe: j bomo pogledali noter, vidimo, da Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI NOTK ZA KI.AYIK 11'« *«"•!< t S'jm\ ruska liorahiira: lu trriliiir. V*:ik xvezefc i«o .... lo mrnknT sitni« j ......,..,........... H mladinskih pesmi 'Adamič) NO\ K PUSMI S SI'RR.MIJKVANJKM KLAVIRJA Allium >»|nr. n«rtHlnili [tesni! (l'rt'lovrt-1 ............................... Sr«i »«iirinlniii jMUtni (l'ri'l<»r«H'i MI-SAM IN MOSK1 ZltOR PESMARICA GLASBRNK .MATICE: !• <»bbajiluifa in t v raslprm. Sr- J. IVsmarira, ur«>.lii llutuid „..2 5^ •"« Jezusovemu iCrtimi .............. 2. Koroške slovenske narodne Mjssa in |imianw S|. Joseph! — pesmi (SvikarSiet i. in :i. i INnraelinik i ...................................^ zv. wkuicij .................................L— Kvrie .......................*..... MALE PESMARICE: Srliske naroilne himne .......15 .45 Slo\enski akordi (Atlumi^i ; 1. xresek......................... II. KVexek ............................. Pomladanski odmevi, II. tv. . Anteri-ka shirrii<«ka ItrsM Iloimar > 1 — Orlovske himne < Vo»liijiive< > ........1.20 2(1 moških in mešanih /borov — (A L. IL in II. sto|»nja 1».» .................................................20 VSK C! (dopnje skupaj ..............Jm K sieiemu ICešnjemu telesu — i Fuersterj ............................. .13 Sv. Nikolaj ..40 .60 IIVOfiLISNO: NaAI himni .................................. MEŠANI HBOBI: PlMitBikc. II. av. (LahArnar) TrUa M*anl chart lateU O ..50 .a Razne pesmi s sprem lie v a- N JEM: Doanonni. (Fneaten .........................40 I »lata ClatUtena Matk-a t Gorske evetllee (iJilmrnar) četvero In petero raznih glasov ______.45 Jaz hi rad rudetih rož. mo>kI zbor x bariton mtlom in ]»rlre«)bo za (lvoapev ...................................... V peprtnWnl no« (Hattner). kan-tatnta ca anll. zbor in orkeater Isdala Ulaahtna Matica ________73 I)%e peami (Prelovee). za moikl zbor ln bariton aolo .................JU Kupkii (Oram). Utei Mtttc, — Sto rutiš. Srbine tužui Na planine ............................15 ==z::::5r note za citre |,željski: IN«lnk v iffranjn na ritrah, 4 zvezki ........................3.50 Ouri pridejo, fccraf-ni.-a ......................Jt$ Slavfek. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ......................................... Narodne vojaške (Ferjančič) ...........M Ura. srmlnitsolska, 1. in 'J. zvewk Troclasni nladinslii zbor primeren atM IriifitaitPB ž<-nski ali inoSkl «l»<»r. 1.1 ]M>Hinie. tPrefrelt ......1.— Mešani in moški zbori 4Aljn3> — :s. zrezek: Psa lin 118; Ti veselo I«»j ; Na d* n ; Dlrna »o5 .............41 O. avelHc: (>|Htmin k veselju; Sveta nne; Strainikl: Hvalite «o-n|M>ila; Občutki; Ceslo ................ .4« 7. trnek: Klarček: 'Zaostali pliC; l»omor ; Prijatelji In sen-ea (mešan zbor): Stoji, solnčiee Ht.»j; Kmotski bl5i ..........j..............4« cerkvene pesmi Domafi Klasi, Cerkvene pesmi za ine£a n zbor ...................................1.— 1?. Tan t um Ergo (Premrl) ______ Mašo* pesmi za mešan zbor — (Sattncrj .................................. 13 Pangr iLncua Tantum Ere« Cc-nitori. (F«ieraler) ......'............. IS Paifc IJajrua Taatnai Ergo Ge- nitori t (ierbič) ..............................^»t Hvalite Uanpada t njefarih svetnikih, 20 pfsai na Cast svetni* note za tamburice ntškl zbor in pelje fllajukl ^.l^l Bom šel na pianiner. I*o.lj»uri slov. iianMlnih jM-^ini (Itajuk) ___________L— Na (Gorenjskem je f let no ................ razglednice Nr\vyorške. JLirJi»*-ne. dn&it ___________40 Velikonočne, božifne hi novoletne ti ilea t .................................................49 Iz raznih slovenskih krajev, dueat .40 Narodna noša. .<» smatrali /m sre«lstvo proti suši in nevihtnin. pa tn«li v drujrili ozirih ji- i«ral tobak veliko vlnjr^ ,,ri sta rili inciijaiiskili plemenih. Španski raziskovalci so tudi opa/ili. da so Imlijanei posluževali tobaka za premaga nje utrujeiie-ti. Ko N<» Spanci jn.kn-silt tob;ik. sik «ra takoj vzljubili in tako -se je razširil tobak po vsem svetu. Na j ve«"- se ga seveila porabi v Ameriki. V Tej deželi preillljai-ijo seveda eigarete. Modi-nia eigareta predstavlja trinmf industrije, in »lavna Lueky Sti'iki- eigareta je res-iiieno moderna eigareta. Pri izdelovanju Luekies lit' gledajo i/de-lovalei samo na to. da dajo ka-dileu najizborneji tubak. Druiri izdebtvalei se n Tem zatlovoljv. ne pa i zdel o vale i l.ueky Strike*. Da odutraniju razio- dražljivee. ki si» pt» naravi navzoči v vsakt-m to-ba<'-u«-m lisiu. s«* p«(služijo proeesa prazenja. ki vključuje tudi uporabo ultra-violetnih žarkov. Lucky Strike,edine cigarete na svetu, ki mul i jo zašeito grla potom procesa praženja. Ni eiida. <"e je Toliko filmskih igndei-v dobrilo Lucky Strik«-. kajti vedo. da je njihov j»la> potreben /a nji-liov usipeh v zvočnem filmn. TiUekv Strike so zašeitene s edlophan>kim ovojem, ki g;i je lahko ocl pre T i s prtino«*jo posebne-ffa T aba. 1 zdel o val t-i nUo plašili nahe-nega truda, da dajo kadilcem fi-nej.šn in boljšo cigareto. Vi čuda. če so cigarete tako priljubljene v tej deželi, kjer je tobak dalj Pasa v rabi kot kjerkoli drugod. Zemljevidi: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po................ Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin. West Virginia. Ohio. New York — Virginia, OWa. Noar York — vsaki po ---------------------------------.4« Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" tli w. it Maščevalec ločene žene Letos v februarju je napadel 37 letni Otmar Pogačnik v Draždanah 40 letnega trgovca Riharda Krieb-la. Pred draždansko poroto, kjer se mora storilec te dni zagovarjati za svoj zločin, je Pogačnik orisal svo je. na doživljajih bogato življenie. Doma je iz Jugoslavije in je vstopil malo pred začetkom svetovne vojne v francosko tujsko legijo. Ko je tam odslužil svoj rok. se je naselil na majhnem posestvecu v Franciji ter se oženil z neko Italijanko. Oktobra 1931 pa je prišel v Draždane. kjer je pohajal liuč.-sko šolo. Tam se je sešel s Krieb-lovo ženo, ki mu je bila znana še iz mladih let. Od decembra 1931 jc bil trgovec Knebel ločen od svoj«-žene in jo je le pomanjkljivo podpiral. Pogačniku se je Krieblova tako smilila, da je sklenil iz. soču: -ja do nje izvršiti zlečin nad nie-nim možem. Proces še ni končan in bo trajal dva do tri dni. Zvon en je po toči Nekdanji nemški prestolonaslednik je sprejel v Berlinu poroševr*. -ja norveških dnevnikov in mu povedal marsikaj zanimivega o začetku svetovne vojne. Zatrjuje meri drugim, da je takoj po bitki na Marni priporočal skleniti mir. Prepričal se je bil že takrat, da drv. Nemčija v strahovit poraz. A nihče v nemškem glavnem stanu ni maral poslušati svarilnih besedi, ker so izgubili v v i sokole teče sanje zatopljeni nemški voditelji vsak stik z resničnostjo na fronti. Vso je bilo v redu samo na papirju, dejansko pa so morale divizije skrčene na 6"000 mož varovati odseke, ki bi zahtevali vsaj po 20.000 vojakov. Poljske železnice so ostal;? brez lokomotiv. Avtomobili niso i-meli bencina, ker so se polastile vseh zalog podmornice, takratno modno orožje. Če ne bi poskušal Nemčija - pod vodo zastrahovati ves svet.'" temveč rajši izrabila v.-r lazpoiožliiva sredstva v bitki ob Marni. bi takoj lahko sklenila u-goden mir. A nadutost je postala za Nemčijo usodna. Ruski Zeppelin za eno tirnico Sovjetski pilot ing. Grohovvkij je skonstruiral nov tip Zeppekn.i na tračnicah, ki .se bistveno razlikuje od tega vozila nemškega izvora. Grobovskega Zeppelin vozi s hit-rostjo 350 do 375 km na uro. 10-rej skoro 50"; brže od nemškegr. Energijo za vožnjo pcizvajata dva stroja po 750 k. s., ki sta nameščena spredaj in zadaj .Posebnost ruskega Zepelina je tudi ta, do bc tekel samo po eni tirnici, za ravnotežje pa bo skrbela posebno naprava pod vozom, ki napravi .^uCO obratov v minuti. Zeppelin bo o-skrboval zvezo med Moskvo in Ljeningradom. Gradbeni stroški za to pro»o znašajo 4 milijone rub-ljev. Grohovskij je dal svoj izum na razpolago fondu za socialistično obnovo Rusije. Orel v pasti za lisice V Allgauskih planinah je naletel neki lovec na mestu, ki je bilo znano kot izborno lovišče za lisic.', na jato vranov, ki so z glasnim krakanjem obletavali nenavaden plen. Približal se je pasti, o ka^ii je bU preverim, da se je vanjo v!o-vila lisica in jc moral v svoje **r-liko začudenje priznati, da se je namestu lisice ujel velik planinski orel, čigar krila so merila razpeta nad 2 m. Orel je ležal v pasti kakor mrtev. Lovec je menil, da se nima bati ničesar in se mu je približal ter ga hotel potipati. V iston hipu pa je roparica šavsnila po njegovi roki in mu jo močno razme-sarila s kljunom. Pozneje so kmetje orla povezali in ga odnesli v jet-ništvo. Zopet kratke obleke? Captain Molyneux. vodja londonskih krojačev. je priredil pro?!e dni v Grosvenor Streetu modno revijo, ki je občinstvo silno peseue-tila. Kot dernier eri so prikazovali kratke obleke, ki segajo komaj za prst čez kolena. Dnevni barvi bosta letos bela in plava. Modeli za popoldanske ln večerne toalete 30 20 cm krajši od lanskih. Pri večernih oblekah se bo ohranila edino vlečka. ki pa bo ostala samo zato. da omili prehod is dolgo mode t Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TS PA STORILI ZA 8YOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali ste že zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,10(1.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah e 8. člani. Pristopnina prosta. - Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na jrlavncpa tajnika, Anton Zhaxnik. KI v. Minn. ski svet. je izjavil Molyneux. da bo odslej določal žensko modo London in ne tfeč Pariz. Vladarske krone prodajajo kratko. Pri modni reviji, katere se j časno ustaviti nakupovanje, kt r je udeležil najelegantnejSi london-jjim je zmanjkalo bankovcev. Razcapan berač v Birminghamu je prinesel v banko s cekini zvrhano polno veliko pločevinasto dozo oti marmelade. Neki kmet v Lcedsu je pripeljal v enokolniei več zaboje-. 5rebrnega in zlatega denarja. v>r svoje prihranke v teku zadnjih "20 let. Londonski listi poročajo o velikem odmevu, ki ga je našel poz lorda zakladnika. Angleži vseh nov prodajajo državi potrebno z'a-to. Banke, ki ga sprejemajo kot pooblaščeni nakupovalei zaklarincv:.; urada, so nakopičili nešteto v rej t zlamiki. prstani, verižicami, urami in sličnim. Te teden je prišel \ neko banko dostojanstven go-^u« v spremstvu mlade dame k< je nosila mal kovčeg. Ko je povedal svoje ime. so se nastavljenci spoštljivo priklonili. Culi so ime v angleški zgodovini dobro znane plemiške družine. — - Prišel sem ponuditi svojo vojvod-ko krono."* ie kratko povedal obiskovalec. --Mov. žfna jo je prinesla lastnoročno, ker nisva hotela o tem govoriti s posli." Odprl je kovčeg in spustil na mizo težko zlato, z debelimi b:i-Ijanti pesejano krono. --Naša družina hrani ta spomin od XVII. stoletja." je nadaljeval vojvoda. ■Leta 1831 se je z njo kronal Viljem IV.. da bi izkazal pesebno ac: likevanje mojemu pradedu. A odločil sem se na to žrtev, ker ve-n, da potrebuje država zlato "" Voj voda je prejel kot kupnino dva če ka v skupnem znesku 3 milijono. 500 tisoč din. in se zadovoljno nr-smehnil: --To je res največja kur čija. ki sem jo doslej napravil:* — Zasebniki so v teku zadnjih I-dni državi prodali nad 2 in pol milijona kosov soverignov. Posamezne banke na deželi so morale za- POZOR ROJAKI Ys<\ kar so ti^-e ''Glasa Xaro»la*\ i<> je naročnino,[ dopise, vprašanja itd. pošlji-j te na na>lov: "Olas Naroda" 21<; West 18th Street Now York, N. Y. Eisma ImmIo zagotovo dospe-! la na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. KMEČKI VREMENSKI PREROKI Vreiip-iiske uapnveiii kakršne je p liVili« kiner-kl> ljlld>TV't v ojn -»T letna jH-ivila. ^iii.-itraj>> il;iml;i dan« ^ v«-«-inoi!ia /a pra/.n«»v,»rji» Mt'd tt'ini pravili pa jih j»- tirno«;«*, ki jim in«»ra i-t-bi re^nn /nanosi pri/naii uek«i veljavm^l. ^fiii >pada na pr. hirali pred •»Iavn«» /nanitni **ti-i«»-iji". Pankra eij. ni. Scrviifijem. |iuii'f;ici.i'in. 12. 14. in 14. maja. .. katerih Ijnd-t v.. mt iti. da prina.šitjn lt-mt* Ijitu vri'iiifiiskii snr«'iiii'iiil)0. \ /v«*/.i •• ten« j»- znanost r«-- ugotovila. da -.<• število hladnih niW-i. k.< Kapad«- slana. |»r«»Ti »r**diui maja zeli« p>v«M-a. poti-m pa na^lo pa d«-. Teoretienn -e /»li ta r« Niiiea lii-zin• -elua. kajti >oln«-»- je do t«1 jr.H i-a>a /.»• davim potonilo iz zemlje v. - o^T:inek mrazu. ki >.e je pozimi nabral v zemlji, in uj«'g'»-va umu" narasla ^ta'nn a druyri >lrani nu vrium-iioslovci n ^ulovili, da >e f>b ti-in easii si viri niil Srednjo Kvropo do-.|edn<» •'•litina razdelitev zraiein-^a ilaka, ki ima /.a poj,|»t|ir.p mr/.le /raeiie i«'ke. Kak • pa unstaiie ta razde Iitev. je za -sedaj še velika ugau-y:a. Kmetu hi v>ekak'«r j«» /ehj«' mno mlade .s«-tve. ee bi ea-kal. da ni II nieteort>|o^i jM^tn/.ejn z na n vet i. Kllieeko IjluUtVo j.' \ zvezi pi»ra>rjo mivJili noei \ j »r \ i po|.» viei maja prepričan da v i«'in ea>u zia-ri mesee'uia šk- dn.«- ka!e-ei ^etvi. l*i> n.i«"j '\vin mnen.Mi /-žareva tedaj nie^ee naravnost mraz. l-'ranet-zi inenujej.» *.» nia-jevo luno i-eln la lun«* rou^^e. rde-ea luna. ker pobarva rastline 11-liiaza n<»-rdeee — iiarvn. k ; ozna-e'ije >.mrt mladih kali zaradi p«>-zel»a. Luna nima » tem seveda nie • ■pravi'i. «re le za v«*dro n ho. /a-raili katerega ima toplota priliki«, da ^e izpuhi v svetiivno prostornino. doeini zadržuje oblaem* 11»'-h<» t:>p|i»t.i isa zemlji. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri u GLAS NARODA ft 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone:' CHELSEA 3S18 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ....... "O LAS N A JL b D NEW YOKK, THURSDAY, APRIL 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Naj ljubezen joče SOMAN DS ŽIVLJENJA. S 21a Glas Naroda priredil I. H- a L'.l (Nadaljevanje.) — Zdaj pa Krik, kako je? Ali ti tukaj m- vedno u«raja Lansko leto (»h tem t* mm t Ki bil daler proč. Vedeli me, da mama tako dobro »zjfleda. Toda ault se mi, da si po^ta«! malo bolj suh. Ali iniaš preveč dela ? Malo v rjulrepi se izogne njenemu poizvedujoeemu jw>jfledu. — Kaj ne Iiori; vidi« nanvo strahove. Zdaj pa mi povej kaj o sebi. S«j m niur«'« mislili. kirkn smo radovedni. l>obro se ti mora yoditi. —■ hn'-iui nisi bila. — *e nji I i Krik. — tvoja liea so debela in »»krogla. Tisoe vprašanj je imela mati za njo Ln ko je Lori pripovedo-vala. so xe Krikove ot-i večkrat sreeale z materinimi. — Ko bi Lori vedela, kako blizu ji je bila ta družina! — In otroci te imajo radi? . ^ — Kointesa Tekla ne posebno kot oba druga. Tekla me mnogokrat /ali. 1'ogOKto mi pokaže, «'a nisem nič drugega kot plaeaua ueiteljicii! Toda zh to se ne brigam. Za vse to mi poplača mali Ote-kur s >vojo ljubeznijo, vet udi je sieer -sanioglav. t»xht uboga me. Njega imajo vsi najrajši. Podedoval bo enkrat tudi llmeljnik. Go* p« Itergerjeva naglo vstane in stopi k oknu. Njene prsi *e dvigajo v razburjenosti. Stisne ustniee. Krik tiho zre pred se. Zaeudena vpraša lx>ri: — Kaj pa ti je. mati? — n ie. Mislila m»iii, a I Verger jeva se ne more utruditi jo poslušati in izpraše-vati. Vsaka najmanjša stvar jo zanima. Te«Laj pa J^ori naglo skoči % (stola. - Mama. dovoli, da vzamem svoje stvari iz kovčegov. predno Ve zmrači. Ne ti; Koza mi bo pomagala, medtem pa bo Krik prižgal Mere lit božičnem drevesu; takoj seni zopet nazaj. — Veselo odhiti iz itnbf. Mati in sin s*> doljpo molče pogledujeta. Naenkrat pa prične jjospa Itergerjeva bridko jokati. - n. Krik. ni jvo„tal srečen! Ničesar ni pridobil, ko je nas zapustil To je kazen iz neba. In zdaj je njegova hči. Lori. v njegovi niši Tako podobna mi je — ali se mu kdaj »bitja vest? — Mati, ne premišljuj o tem. — Nobenega miru nimam več, Krik. -i- še peče mati. — In ako i<- po podobnosti vendarle ptiišel do tega, da je Lori njegova hči? Veliko zanimanje, ki ga ima do nje! — Nikdar ne bo izvenlel, ako molčiš. — odvrne Krik odločno. — Vse je brez pomena, kar mk&iš in sanjaš. Najboljše bi bilo, da v/a in cm I/>ri od tam k sebi. Tvoje misli na povračilo te bodo »trie. Jaa pa bom izgubil svoj mir, ki ga potrebujem dn zdaj še bolj, kot jwprcj. Nato pa zmaje z glavo in gre, da izpolni željo svoje sestre. Naglo se je mračila in svečani svit božičnih sveč je razsvetljeval veliko, nizko sobo. — Kako lepo! Ia>ri pride v sobo. Ttlcsk sveč ji slepi pogled. V rokah ima cel kup zavitkov. Mokrih oči gleda na goreče sveče. — Kako lepo! — ponovi tiho in stopi bližje, da razdeli darila njim, ki jih je tako ljubila — Tukaj. mati. za tebe. Toda ne zmerjaj me, četud ni vse, da l.i mogla porabiti. Saj je Rožič samo enkrat na leto. Suknjo ti jc kupil Krik in tako setn m miallla. da bi ti kaka obleka prav prišla. Gowpa Marija gladi črno, blesteče blago. Lori jo uganila njeno željo: zelo je potrebovala novo obleko. Židan predpantiik gor-ke rokavice, mehka ovratna ruta — vse je bilo izbrano z veliko Iju-1 »ozn i jo. Poleg tega pa razno pecivo, eokola ustanov? I o se je v Ribnici sokolsko društvo, ki je prav lepo uspevalo, vendar se ni moglo v izdatni meri razvijati, ker mu je manjkala lastna streha: Sokolski dom. Za to se je pričelo že v prvem letu društvenega obstoja nabirati sklad za zgradbo Sokolskega sdoma. Prišla je svetovna vojna, ki je ustavila za pol peto loto vse sokolsko delo in tudi nabiranje za sklad, ki je dosegel K (»000. se je prekinilo. Po končani vojni pričelo se je intenzivnejše delo na zbiranju sklada in pri tem sni o se spomnili rojakov v Ameriki, katere smo naprosili za pomoč. Kes so se odzvali z darovi in sino prejeli prvo nakazilo iz Chicage od brata Štefana Lavriča, našega bivšega člana, ki nam je poslal K brat Louis Gelze pa iz Butte. Mont. Tv 4,r>29. lir. Lavriču je pomagal g. Pavel Vesel v Chicagu. ki jo nabral K 1.0."»."». Dalje nam je nakazal g. Silv. liizzoli iz Chicage K 10.000. rojak g. Anton i-helič i De um« Niratite fa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City Križman ter Alois in Frank Vi-rant. Ta odbor je pričel z nabiranjem darov in j«- priredil tudi dve veselici z prid našega doma. 1 'speh tega delovanaj jc bil sijajen in nam je imenovani odbor nakazal v letu 1!»20 skupaj K 44,375, za kar bodi ko*;podom odbornikom in vsem darovalcem in sodelavcem izrečena Iskrena zahvala. * Potem je počivalo v Ameriki to tlelo za naš Dom. dokler se ni zopet oživelo leta 3ft20, ko se je osnoval nov odbor z br. .lakob Križ-manom na čelu. poleg katerega so še gg. Kdvard Prijatelj. .losef Pust in Louis Levstek. Ta odbor je priredil "ribniško veselico**, na kateri se je razpečavala o»l nas ]>oslana "snha roba". Imenovanemu odboru je bilo mogoče zbrati toliko, da nam je nakazal v oktobru lani #3:17. za katere smo dobili Din 1S.70!) čistih. Med darovalci se blešči tudi ime Slovenskega Sokola v Cleveland u. ki je zbirki priložil bratski dar v znesku .$10. za kar mu bodi ponovna zahvala. Največja zahvala pa gre seveda članom obeli odborov v Cleve-landu. ki so se trudili, da so nam mogli poslati tako lepe prispevke za naš Dom. ki bo stal Din (ioO.OOO iu bo ponos Ribnice, ker stoji na najlepšem prostoru ob cesti na kolodvor. Iskrena zahvala tudi br. Štefanu Lavriču in Pavlu Veselit v Chi-eagi, ki sta se tam zavzela za stvar, ki jima je bila pri srcu. Dr. Lojza Gelzeta pa imamo itak v svrrji sredi in gleda tu na sadove svojega truda v letu 10*20 v But te. Mont. Ko otvorimo svoj Dom, bilo bi nam v veliko zadoščenje, ako bi nam bilo mogoče na tej slovesnosti pozdraviti zastopnike naših dobrotnikov v Ameriki in jim tu v novem svojem Domu. ki je v veliki meri tudi njihov, izreči svojo posebno zalivalo. Zdravo! Sokolsko društvo v Ribnici. jo, da so srčne in žilne bolezni zaradi kajenja zelo pogoste — a drugi temu oporekaje. Preti vsem! j se zanesljiva, statistika v tem pogledu ne da .sestaviti in mnenje 1 posameznega opazovalca je zelo ' odvisno (»d tega, d a-ti on sam ka-j di aLi ne. Seveda pa so primeri, ko je močno kajenje temeljito I pokvarilo kadilcu srce dn druge | organe. Težko pa je določiti količino tobaka., ki naj bi za vsakogar veljala kot neškodljiva. V . splošnem so vse tiste srčne in žil-j ne bolezni v zvezi z uživanjem nikotina. pri katerih se pojavijo te-1 zave. ki jih spremlja strah in raz-» lični napadi. Zdravnik, ki naj odloči o tem. ' ali sme pacijent kaditi ali ne, bo ( vedno upošteval tudi privado. j Staremu človeku, ki kadi že desetletja. prepoved kajenja v splošnem ne more koristiti, utegne mu celo škodovati, ker lahko na-' stopijo abstinenčni pojavi, ki u-činkujejo slabše nt-go težave, ka-J ter*« naj bi prepoved kajenja premagala. POZOR, ROJAKI Is naslova na Ustu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*. da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov U SHIPPING t T NEWS C. aprila: I ft* de Frane«, Havre Olympic, ciierbuurf 9. aprila: Veeittlam, P-ouiogne »ur M*r, Rottcr* diim 12. aprila: Vulcania, Trst ln Dubrovnik 13. apri'a: Bremen, Cherbourg, Bremen KADILCEVO ZDRAVJE So ljudje, ki prav gotovo ne prenesejo kajenja in takšni ga o-bičajno sami op ust e. So tudi bolezni. ki se hitro izboljšajo, čim preneha pacijent kaditi. V takšnih primerili je samo ob sebi u-mevno, da bo vsak zdravnik paei-j"'iitu prepovedal kajenje, kakor bo tudi zahteval, da s-e prekomerno kajenja omeji. Ce pa človek zmerno kadi in umi to ne škoduje, tedaj bi bilo nesmiselno, za povedat i mu, naj se užiitku, ki ga ima pri tem. odpove. Marsikateri strokovnjaki trdi- rrimiE r^^^niirraxr:":«-i imitiiiiTO^^MaffBBiinBiirii:. ranEi-saiccmaaaK: n ^•■mr CT'izcnnMsmisiironiapi tl.^iiluJ £ Mali Oglasi imajo velik uspeh u ■ t cen CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laiuhtn COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter CuMg. A. Saft^» Saiida. Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Joseph B'.ish. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboneh Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN i Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular , MINNESOTA 1 Chisholm, Frank Goute, Frank I Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel H,bbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb j MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck t*EW YORK Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, John Slap aik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant In J. Kuxr&f Nlles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younastown Anton Kikeli OREGON Oregbn City. Ore.. J. Kobla/ PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS^ Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeviile, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. /anšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, iič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, F ."an k Novak Homer City In okolico. Frank 1» \ enchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martin Koroshetx Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John 2ust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pexdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. ln okolico. J. 8kerlj. Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. i'eternei UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jox Koren Sheboygan, John Zormaa VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakeqa pot- nika na kateremko i parniku. V vašem interesu je. da se kadar mislite na potovanje v stari kraj. ali ad tam sem. vselej obrnete na starn, znano in zaneVjivo domače podietj? LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. V. 13 LET V TEM POSLU* Edina direktna proga iz Amerike v JUGOSLAVIJO Brez prtkrcan a. carinskih težkoč in tfolgift železniških voženi z velikimi, modernimi in krasnimi morskimi palačami SATURNIA in VULCANIA iz New Yorka pravo za DUBROVNIK ali TRST VULCANIA—12. aprila SATURNIA—29. aprila ob silno znižanih voznih cenah Ugodna vožnja, izvanredna pažnja, izvrstna kuhinja, brezplačna inostranska viza in mal strošek za prtljago. Priskrbite si kabino vnaprej potom svojega agenta GOSULICH LINE 17 Battery Place, New York 14. aprila: Nf* York. Hamburg. Cherbourg 15. aprila: JlaureUn:«, Cherbourg 20. aprila: Kuropa. Cherbourg, Bremen 21. aprila: AlUei i Ha III n. Hamburg. Cherliourg 22. %prila: Kiai«««'. liavra Majestic, Cnerbourg 23. aprila: «'l«\Hait<|. llumburg. Cherbourg Siiili-mlam, llouloKMe aur ilrr, Rotterdam 27. aprila: AnuiUitU, CHerbourg 28. aprila: llaml.urg.. Hamburg. Cherbourg ». aprila: Lalufiibua, Cherbourg, Bremen Homeric. Cnerbuurg Saturnia. Trst in Dubrovnik 30. i priia: He tie France. Havre Vulemtum. Uoulugne aur Mer. Rotter-dani 4. maja: Ueniinariii, Cli»rlH>urg 5. maja: l:retneii, ChertHiurg. Itremen iVutm-hb'id Cherbourg llantburs 6. maja: olymtiif. Cherbourg 7. maja: M.iiiietatilix Cherb«Hirs. UotteKtuiii, I Ukiila >Kim Miir Mer U.it-ler«la ni 12. maja: Kur«.p... Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 14. maja: I'aris, Havre AquilanU. Cherbourr Veeodani, Boulogne Sur Her. K<>Uer> dam Ueli m< e, t'liertxnirg llainburg MajcM u-, Ch<-rbt>uig 17. ma)a: C'tiliinii'Uf, Cherhoure, Bremen V'uk-ania, I •ubrovnik, 'Prat 19. maja: Albeit liujlin. Cherl»»urg. Hamburg 20. maja: Humeri«*, Cherbourg 21. maja: Breiin-n. Cherbourg Bremen Stai'-ndaiu, Boulogiic aur Mer. B«'t-lertlant 25. maja: Itereiicaria, Ctierlwuirg 26. maja: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 27. maja: France. Havre Olympic, Cherbourg 28. maja: Kuropa, flierbourg. Bremen Voleoilaiii. tU>ub'i;iie Sur Jlrr, Hotter-dam SI. Bonis, Chebourg. I'amburc V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlku 1LE DE FRANCE 8. APRILA (G P. M.) 29. Aprila < ob polnoči • PARIS 13. Maja