Naprave za uboge. Poglavitniše postavne določbe za preskrbljevanjo ubozih. (Konec.) Javno preslcrbljevanje ubozih. II. Kar okraju pripada. Okraj mora sploh pripomagati, kar po^amesne srenje ne zmorejo. Preskrbljevati mora ubožne bolnike, dokler si ne morejo sarui za preužitek skrbeti. Tu sem spadajo tudi ubožne mladorodnice in bolniki tujih srenj ali okrajev (§. 35.) Okrajnini zastopom se priporoča (§. 36.), da sreujam kolikor le inogoče preskrbljevanje ubozih zlajšujejo, okrajne bolnišnice, nbožnice, delalnice in pokorilnice napravljajo. (Bo vge lepo na papirju ostalo!) Stroški za upravo ubožnih zadev dobivajo se enako kakor v srenjah iz vstanov, daril, sporočil itd., ki se glase za okr. ubožno blagajnico (§. 37.); če se s tem ne move shajati, se sraejo okr. doklade napravljati (§. 39.) 0 stanju ubožne glavnice mora okrajni zastop konec vsacega leta deželnemu odboru izkaze pošiljati (§. 38.) Trefji oddelek. Zvržilni organi za javn > preskrbljevanje ubozih. Ti so po §§. 45—58: a) V srenji: srenjski predstojnik, odbor, oskrbniki ubozib in komisijoni ali odbori za uboge; b) v okraju: okrajni odbor in okr. zastop; c) za deželo pa dež. odbor. Srenjski predstojnik skrbi za uboge, izplačuje stroške, vodi naprave za uboge v srenji in zvršuje policijo gledč ubozih in predpise zoper beraštvo. (§. 45.) Ou odločuje, ali se ima komu podpora dovoliti ali ne; koliko, kako dolgo in kakošna. — Srenjskemu odboru pripada: pozvedovati Hzmke uboštvu in jih odstranjevati; dolocevati, kako da se ubogi preskrbljujejo, in skrbeti za po- trebne pomočke (denaije), slednjič nadzorovati organe, ki^so za pieskrbljevanje ubozih postavljeni. (§. 50.) Če treba, postavlja odbor tudi posebnih oskrbnikov za uboge (Armenvater). (§. 51.J Oskrbnikov dolžnost je, da neposredno in sami za uboge skrbč, da se o njih razmerab in potrebab poduče, bodi si, da jib sami obiskujejo, ali vse to pozvedujejo ter se v ta namen posebno z dušnimi pastirji iu zdravniki pogovarjajo; slednjič sprejemajo prošnje ubozih ter jih s svojimi nasv^ti županu v zvrševanje izročajo. (§. 51.) Večjim srenjam, posebno po mestih in trgih, se (§. 51.) priporoča ustanovljati posebne odbore alj komisijone za uboge. Razloček med temi odbori in oskrbniki ubozih je ta, da prevzamejo odbori na lastno roko preskrbljevanje ubozih — bodi si po vsem ali deloma —, le da se morajo proračuna držati iu so srenjakemu zastopu odgovorni. — Okrajni zastop ima po §. 53. dolžnost, nadzorovati srenje, kako da za svoje uboge skrb6, pomanjkljivosti, ki se kažejo, odpravljati, posebno pa gledati na to, da se policijski piedpisi proti beraeenju zvršujejo. Okr. zastop ima pravico, s r enjam naročati, če treba jib v to primorati, da si postavijo pi-imernih organov za odvračanje beračenja. Deželnemu odboru slednjič pripada dolžuoj-t skrbeti za to, da ta postava povsod v deželi v življenje stopi in se zvršuje, da imajo vse deželne uaprave za uboge in bolehne primerno upravo; do njega gred6 vse prosnje za presojo, bodi si od srenjskih ali okrajnih organov za preskrbljevanje ubozib. — To je ob kratkem nova postava za preskrbIjevanje ubozib. Nibčer ne bo tajil, da ima marsiktero prav dobro določbo v sebi, pomanjkljiva je pa najbolj v tem, da 1. katol. cerkev cel6 odriva od tako važne in težavne stvari, kakor je skrb za uboge, in da 2. srenjam k drugim političnim poslom naklada novih samostalnega pre- skrbljevanja ubozih, ki se bo brez dvoma prav tako .labo obna.alo, kakor krajna policija splob. Česar kdo n e more, se tudi od njega tirjati ne sme. — Da bode poduk o tej stvari popolniši, povemo pribodnjič še tudi ktero o tein, kako da se po k rš.anskib ravnilih ubožci preskrbljujo.