h. 21.
V Trstu, sabota 10. novembra 1877.
Tečaj II.
„Edinost* »«haja vsako drnfjn in č«trto subota ▼nakpga meseca m vella ra Trst »se leto gl. 2 kr.— en naj Trstu po poŠti vse leto „ 2 , 40 . , , P«'» - 1 - 20
• • . • • —» ,0 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* «e plačuje zanavadne tristopne rrste:
8 kr. it) se tiska l krat 7 . » „ * 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za reče erke po prostoru.
Posamezne *tcvilk»» <<<• dobivajo po 7 kr. v tabaknrnah v Trnu pri pii^ti, pod obukom tik Kal utrove fiiie. na IJelvecierii pri t;. [lertolintt, V okolici: Na Opčinnh v loteriji, na 1'roseku pri g. (iorjupn, v llar-koli pri g. Ani Takan in v IJa-znvici pri Ani Tu«, v Skednji pri Fr. Snncin M. Magdaleni zg. J. .!i>žu.
Nnrortntia in »sa pisma naj se pošiljajo uredništvo v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
, V fliliiiosti j» rnni*.
Nećemo dežel.
Ko človek mimo blaznice koraka, done mu na tiho razni glasovi nesrečnih zblaznelih, brezumne domišljije se menjavajo tu v naglici. Slehernega memogredoče^a srce boli, ko čuje tužne glasove raznih brezumnih, ta hoče to, drugi zopet to, mej temi pa so tudi taki, kteri nečejo imeti tega, kar bi jim koristilo. Človek pravi navadno takim : sitni norci, ker brez prave pameti odvračajo koristi lastnega života.
Nas sosed Lah enako o nas Avstri-janih misli, ko prebira zblaznelo časnikarstvo, dobro čuje glasove: nečemo dežel, sam pa si želi pridobitve, kodar koli le mogoče, čudna je ta blaznica, misli si pohlepni Lah, enako tudi Nemec, da ti ljudje nečejo poveksanja svojega cesarstva; kedor ne želi poveksanja, temu je tudi malo mar, ako se mu nekoliko odvzame. Nečemo dežel! vpije židovska drhal na Dunaji, ker se boji, da potem morda ne bode mogoče več Slovanov na steno pritiskati. Nečemo dežel! vpije Madžar, ker niso Turci njim sorodni prebivalci, sluteči, da se potem lažje madžarski globus razdrobi, kakor krogla iz ilu. Nečemo dežel! vpije celo der blilzdume Kerl v Ljubljani; kteri služi izdajstvu in rene-gatstvu, ter grdi narodne svetinje in nji ti boritelje ter si tako kuje mrtvaške žeblje za rakvo, v ktero bode prej ali slej vržen, da se nikdar več ne gane. Čudna je ta blaznica, v kterej se po turškem receptu zdravi, kjer se zdravijo zdravi za bolne, blazni pa so prosti, da uče Mahomedovo vero. Nečemo dežel! vpijejo avstrijski Nemci, ker so na jugu Slovani, in ti morajo v jarmu ostati, naj jih na kolce natikajo naši prijatelji Turki, tako veleva dunajska Ma-homedanka, zato zamolčeva vse barbarstvo svojega prijatelja, krvoloka Turka, le zato, da bi s tem ostrupila občno menjenje mej ljudstvom; a vse to nič ne pomore, Slovan doseže svoj cilj, po kterein hrepeni, do kterega tira naravna moč in svobodna doba. Naši avstrijski turkoljubje so podobni krčmarju, kteri se huduje v praznik, ko se k dežju pripravlja, nečem dežja, vpije nevoljno, nesluleč, da so mu vinogradi suhi in veli i neče znati, da mu dež prinese več dobička, nego kopica negotovih pivcev. Znano je, da glas one živali, ktera ima dolga ušesa, ne prode* e oblakov, enako glas zbes-
neleev ne nahaja odmeva iz kraja zmešnjav in tuge. Slovani nismo takih otročjih misli, ne branimo se ničesa, kar ima državi in Slovanstvu koristiti, najmanj pa pridobitev rodovitnih dežel, v kterih naši bratje bivajo ; ako oni to žele.
Pri vsem pritiskanju Slovanov na steno, pri vsem odbijanju zdravih principov kličemo vedno neustrašljivo na jug: Dežela lepa kje leži*, ki jezik naš mili govori*. Nečemo dežel! ne bode govoril nikdar pravi Avstrijec, pridobitek na jugu mora biti avstrijsko geslo, ako hoče Avstrija mogočna biti. Naša je Avstrija in ako avstrijski Nemci niso zadovoljni, prosta jim pot čez mejo, kamor hočejo, mi smo jo ohranili o burnih časih, ko so kričači Nečemo dežel! podkopavali v zvezi z polu divjimi Madžari nje temelj, ter stojimo se danes na stališči, ktero je -;poroštvo obstanku Avstrije. Steber Avstrija, kterega ni omajala ni strast, ni srebrniki, je Slovan in dokler stoji ta steber, zagotovljen je napredek, mir in blagostanje v notranjem, kakor bram-ba na vzunaj. Nečemo dežel! odmeva na sever, tam se presoja ta klic, ter se pretresi nje, od kod izvira in kedo ga pouzroča.
Se ni potihnol glas nesrečnih let 1859 in 18G6, kaj je vpil takrat avstrijski Nemec in Madžar ?--Morda je vpil: domovina mora večja biti? je li Klapka z osnovo svoje legije na Nemškem hotel povekšati Avstrijo, ko je zavratno z tihotapno Italijo koval pogubne nakane in zapeljal toliko zvestih Avstrijcev, ki so prelomili prisego zvestobe ? Kaj se danes počenja s tako državno izdajico, ktera je imela roke v er-deljskem tihotapnem naboru ? Pustolovec lazi zdaj v Carigrad, zdaj v London in povsod širi izdajstvo proti Avstriji. On je prost, njemu se ne stori nič, on ni tožen veleizdaje, ktero v že vrabci na strehah žvergole, ali pošteni domoljub Miletič je tožen veleizdaje, ktere se ni nikdar krivega storil.
Kam pritira tako ravnanje Avstrijo, kako bode ljubezčn do nje v narodih morala dalje klitiV to prepuščamo v resni pre-vdarek visokim krogom. Nečemo dežel! gotovo niso Angleži vpili, ko so v starem in novem svetu pridobivali neizmerno zemlje, da danes vsemu svetu konkurirajo se svojo trgovino, njih geslo je Lilo: Domovina rasti, množi se! Ako bi bila ltusija ničevo geslo: Nečemo dežel! imela, bila bi še danes mala
država, pokorna vsem, ali danes stoji mogočna, zapovcdajoca Evropi, ter je gotova svojega cilja. Ni v zlo jemati Slovanu, ako se z zaničevanjem obrača od takih ktilturo-no8ev, kteri se bratijo z ubijalci in barbar-jif ni za zlo jemati Slovanu, ako zre na sever, od kodar mu upanje dohaja boljše prihodnosti. Vsak pravi Slovan mora biti navezan na rešetilja, kteri mu gotovo pripomore k svobodi. Ti Avstrija, tužna Avstrija, ki držiš meč v roki pod zaščitom dvo-glavnega orla in svitle krone, v kterej se blišče biserji slovanske zvestobe, bodi trdna na braniku svoje časti, svoje slave, naj te ne ogluši krik krokarjev, kteri bi radi za grobar ja pri tvojej smrti bili. Povzdigni oči na slovanske sokole, kteri so vedno pripravljeni očistiti zrak netopirjev in golazni, poslušaj glas. ki se razlega ob Adriji in Savi ob Dravi in Soči, ki prepeva: Lepa na»a domovina, in ne onih, ki pojejo vedno Deittscfi-land ist mein Vet&rland. Nabrusi oškrban meč, deni na tehtnico svoje narode, zavezi oči in potipaj, kteri kraj tehtnice odvaga, ali zvestoba Slovanov ali tihotapstvo Nemcev in Madžarov? Cas je tu, ko se odloči, kobri padejo in A v strija bo stala na potu, da se lehko poveča ali nadaljuje pogubno politiko zgub osodopolnih let 1850 in 6tl.
Nečemo dežel! koliko časa bode še ta hripnvi samomorilni glas pretresal zdrave avstrijske živce, o tem se Slovani ne bodo menili, prihodnjost napoči, ktera je po naravi zagotovljena velikanskemu narodu po tisočletnem robo vanj i. Nečemo dežel! tako vsklikne Slovan, osvobojen od nemčurskega in madžarskega jarma, ko se mu bodo celili krvavi žuli in se ot rese svinčenih podplatov. Nečemo dežel! v kterih prebivajo potomci naših tlačiteljev, ki so nas hoteli politično umoriti, kteri so nam jezik iz šol izrivali ter dajali remuracije onim, kteri so se odlikovali o tem, da so ponemčevali naše ljudi. Nečemo dežel! v kterih prebivajo potomci onih pradedov, kteri so iz slovanskih krvavih žuljev naredili disposicijonsfond, s kte-rim so nasipali židovske liste, da so trobili za dobro plačo v njih rog in naš narod grdili. Slovani bodo sami takrat lahko pravično svetili vsemu svetu z svojim postopanjem, ki bode donašalo blagostanje in ve-solni mir, zatoraj se po pravici ne bode čulo
iz slovanskih ust: Nečemo dežel.
-------
Strupeni divji zob.
t >bčine, mesta, okraji, dežele in celo države imajo osobe, ktcrc so jim sovražne in nevarne in take osobe so dostikrat divji /.veri enake, proste, priporočane, da jih sme vsak prijeti in neškodljive storiti. Nobena taka nevarna osoba ni varna v svojem kraji* kajti policija jej je vedno na sledu in se trudi, da takega človeka, ako ni posebne zapovedi od vladarjeve osobe, pod ključ spravi. Avstrija je imela leta 1848 več političnih gavranov, kteri so živej Avstriji meso z života trgali, da jim ne bode mrtvega trupla teško raztelesiti; tako so mislili madžarski gavrani, kteri se danes v srcu nosijo skrivno sovraštvo do Avstrije, ter se zibajo v sanjih velikega Madžarorsaga (Ogersko kraljestvo). Nekteri iz mej teh stoje danes ladiji na krmilu, ktero počasi v propad tirajo, ter ne uživajo le mastne plače, temuč tudi prisiljene, po sleparstvenih volitvah skupaj spravljene večine. Nemad-žarsko-nemški narodi z glavami majo čude se, da se Avstriji sme vse prigoditi in vladi pred očmi, mej tem ko se na drugi strani gleda z Argovim očesom, da se Slovanu prepovedujejo enake stvari, ktere Ogri in Nemci svobodno izvrsevajo.
Strupeni zob, kteri zajeda v zdravo meso Avstriji, tak je madžarski pustolovec Klapka, ki je leta 1848 iu 40 prav tisto zeljo imel, ko danes, namreč pogubo Avstrije in samostalno Madzarijo.
To je oni strupeni zob, ki je leta 1866 o pruski vojni zapeljal mnogo avstrijskih vojakov, da so pobegnili izpod habsburškega praporja, prelomili prisego zvestobe ter uskočili v sovražni tabor, v legijo, ktero je Klapka organiziral, da jo proti Avstriji v boj postavi. In kaj se danes godi z človekom, ki bi se drznil iti v pomoč kristija-nom v Bosno? ujeli bi ga ter tirali v zavetje in ga držali zavarovanega, kakor je Di-spotovič, kakor je v Celovcu Babic in kakor je bil Ljubibratič; Klapka pa vedno rogovili okrog, zdaj v Carigradu, zdaj drugod; v BcČu sc še visoke osebe ne sramujejo z njim se pečati. Klapka bi morala vlada precej v zapor deti, da se ne bode kesula, ko bo zopet legijo proti Avstriji nabiral.
Kaj je storila vlada s tem pustolovcem? do danes ničesa ne ; on sme vedno okrog rogovilit ko madžarki klatež, kterega bi morali zarad velike izdaje in šuntarja zapreti. Miletiču sc ne more ničesa dokazati, vse preiskave so ničeve bile, ali vendar je ta spoštovani mož v ječi za to, ker je Slovan. Strupeni madžarski zob, ki grizes neprenehoma ter razjedaš celoto Avstrije, tudi tebi so dnevi sešteti, na maščevanje vpije še /daj slovanska kri, ki je tekla v ogerskih ravninah. lJo tamnicah se zgubljava zamrli glas ubogega jetnika, do kterega ne pride ni pomoč, niti dobrota, njemu ni določena milost, turški prijatelji ravnajo po turško z njim, zato ker ga je rodila slovanska mati ter se je odgojeval, da koristi svojemu narodu in ni srebernikov izdajstva rabil za
ostudni namen, ampak sluzi 1 zvesto domovini in tudi ostane stanoviten, če tudi so ga ječe vzele v se, da prestane brit ko skušnjo barbarizma.
Strupeni zob v avstrijski državi je tista madžarska svojat, ki nema upanja na prihodnost, zato pa zgine tudi z zemlje površja prej, nego si to mislijo celo saini njegovi sovražniki. Z azijatsko divjostjo leti v propad, in pade v jamo, katero koplje mirnemu slovanskemu narodu. Spremenja se rumena zarja, njemu v krvavi tužni zatop, za kterim nastane črna noč, ktera objame madžarski rod za vselej, po kterej noči nikdar zarja ne vstane. Bliža se čas, znamenja se kažejo, strupeni zob se zajeda globokeji v meso, nasledki se prikazujejo; da nij bila vlada to strau Litave modrejša, ali da se nij morala vesti po višjem vplivu, danes bi bilo avstrijsko cesarstvo zapleteno v vojno z ruskim carjem.
Kje je veleizdaja? je le pri Slovanih, ali pri Madžarih? Sramota 19. veka! Mile-tiČ je se vedno v ječi, je li to ustavno vedenje ? Helfi je te besede izrekel, ko je grajski načelnik poslal tri policaje k njemu, kdor je zapleten v erdeljsko drhalsko početje? kaj bi še le Miletie lahko rekel ? AH ni Madžarska v avstrijski monarhiji velik madež vsej Evropi ? Madžari bi enako na kolce natikali Slovane, kakor Turki, da bi se ne bali Slovanstva.
Strupeni zob, to je rovar Klapka, on sme prosto okrog pnstolovit in zaroto kovat, bog začuvaj, da bi sc bilo kaj takega od strani Slovanov začelo, vse bi kričalo : izdajalci, lopovi, vničiti to zalego! in bog vedi, kaj bi sc bilo iz židovskih dunajskih kovačnic prišlo. Zdaj cvete dualizem, začeli so cvetke odpadati, vrtnar Beust, ki je to strupeno zelišče vsadil in koltiviral, bil je z milijoni poplačan, ali to škodljivo zelišče srka ta kraj Litave najboljši sok, da more životariti.
Cvet, ki ga je na crdeljski zemlji mad-žarizem pognal, daje polno upauja, da enake pomnožene zaloge Še večkrat kal poženo, dokler bode Klapka, kteri je leta 1866 v pruski vojni organiziral svojo drhal, da udari proti Avstriji, še po prostem hodil. Oni buntovnik, kteri je dat Častno besedo, hoče zdaj naše cesarstvo v vojno vplesti, v ječo s takim divjakom, dokler je še čas, dokler ni okužil zdravih udov Avstriji. Madžarski kolovodje pa naj preručunijo dobro, da Mad-žarizem v zvezi z divjim Turkom ni jeklen, da ga ogloje duh Slovanstva, kteri ima lastnost, da vse goljufive, nepravične in navidezne stvari vgonobi, le pravica človečanstva
je nedotakljiva.
--
Dopisi,
V Rojani 2. novembra.
K sinočni predstavi je došlo obilo udov in gostov, prostori so bili prepolni, predsednik Dolinar pozdravi občinstvo in razvije v daljšem govoru potrebo narodnega jezika, kako se mora v družinah ma terinščina govoriti, potem preide na stanje južnih bra-
tov, kako točijo v potokih kri za svobodo vseh Slovanov.
Igra Mlinar in njegova hči, ktera se ta dan navadno povsod igra, se je tudi tukaj kakor vsako leto predstavljala. Igralci so se potrudili in izvršili svoja dela več ali manj v redu. G. Straus, kteri je igral Jan-kota, je bil po vsem svoji nalogi zmožen in rojanska čitalnica se sme ponosna šteti, da irna takega igralca; čist jezik in gladek, prizoru primerili govor, diči vrlega igralca. K ar smo o »Tan kot u rekli, to moramo i o gospici L. Ilučkovi, ktera je predstavljala Micko ; v že znana diletantinja rojanske čitalnice se je vedla prav izvrstno, umela je tako naravno zatajevati občutke skopemu očetu, pa bila je vendar odkritosrčna in stanovitna. V zadnjem prizoru, v smrtnih težavah. izrekovajoč zadnjo željo svojemu ljubemu, presegla je vrla gospica vse pričakovanje. Crnot, g. Hanzal, potrudil se je pri vsem' kratkem času učenja svojega dela, da je izvršil težavno rolo. G. \Volf je v delu duhovnika zadostil. Pivek g. Bartl je, če tudi ni bilo primerno delo za njega, igral spretno in taktno, kakor njegova brhka soproga gospica llakelnova, pokazala se je kot prava krčmarica. Gospa Dolinarjeva, mati županja, je kakor po navadi izvršila svojo rolo izvrstno. Gospica Lulekova, Ko-renka, nastopila jc prvikrat deske, ktere svet pomenjajo, ž njo si je pridobila rojanska čitalnica novo moč, ktera bode na polju dramatike kakor se iz prvega nastopa sodi, napredovala z svojim bogatim talentom. Bol odličnim igralcem je občinstvo skazalo čast z ogromnim ploškom. Po igri je bila društvena zabava, in veselje je trajalo v društvu, da je vže petelin začel dan oznanovati ; vse je šlo veselega srca k počitku v lepem redu.
V našej vasi imamo, kakor je občinstvu znano, trirazredno šolo, tretji razred je bil ustanovljen po uplivu učitelju Boninu z laškim učnim jezikom, potem je magistrat, kteremu je le polaščevanje okolice na srcu, po večkratni prošnji in tirjatvi od strani narodnih poslancev, vendar teško naredil še paralelni tretji razred z slovenskim učnim jezikom, pa pozvedeli smo od nekterih kmetov, da slovenski tretji razred propada, ker s e vsi otroci v laškega upisujejo.
Kedo ima tu roko vmes, hočemo poiz-vedeti natanjčno, brez kakega uplivanja in tihotapnega ravnanja nekterih oseb to ne more biti. Ali gorje izdajici, kteri bi to delal, ako ga poizvemo, kar bode gotovo, postavimo ga na sramotni oder in ne bomo mirovali, dokler bode grizel protinarodni črv zdravo slovensko deblo.
Rojanci, ne vpisujte svojih otrok v tretji laški razred, kajti, ako hočete da se vaši otroci laškega jezika dobro nauče, naj gredo v slovenski razred in se ga tam kot predmet uče, ako pa hočete, da ne bodo vaši otroči zmožni, ni v sloveinskim niti v laškem jeziku za svojo potrebo pisati pisem ali kar si bode, pošljite jih v tretji laški razred.
Politični pregled.
Naša država je podobna človeku, ki je toliko bolj mršav, kalikor več uživa; če tudi je finančni minister, leta so uže, zagotovil, da spravi finančne zadeve v lep red. da država nič več ne bo dolgov delala, vendar se to nij izpolnilo, bodi si, da je bil minister premalo podučen o dotičnih razmerah, bodi si, da nema potrebne moči; faktum je, da je vsako leto primanjkljaj, ki se mora z izvanrednim! sredstvi pokrivati; tudi v prihodnjem letu bode primanjkovalo 20 do 30 milijonov. *) Tako rasto državni dolgovi; kam pridemo, ako to še nekoliko let tako dalje pojde! Žalostno je, da pri sedanjem vladnem sistemu nij nade, da se ta stvar na boljše obrne, če se pomisli, da nagodba z Ogri nij še gotova i da od nje tudi nič nemamo pričakovati; če se pomisli, da je nemška vlada odbila avstrijske predloge za sklep trgovinske pogodbe z Nemčijo: potem nam bo jasno, kako obupne so. denarne in gospodarske naše razmere.
Turkofili molče zobmi škripljejo, Rusi so jim veselje skalili, ker Turke silovito tepo, Najslavniše zmage so bile v Aziji. Ko so Rusi nazovi ghazija, Muktar pašo, pred Karsom strašno pretepli, podili so ga notri do Erzeruma, glavnega mesta lepe Armenije, kder se jim je zopet v bran postavil, potem ko je dobil pomoči; a zopet tukaj je bil ta ghazi pogažen, Rusi so njegovo središče prodrli, njega ranili, pobrali mu vse kanone i drugo vojaško potrebščino; v divljem begu je bežal v Erzerum, kder se hoče vtrditi i mesto braniti, a prebivalci tega mesta so mu odrekli vso brambo, ker vidijo, da se mesto ne more držati, ter beže iz njegovih zidov v druge kraje. Ko to pišemo, skoro gotovo je uže Erzerum v ruskih rokah in bojna osoda v Aziji zapečatena.
Plevno doslej še nij palo, ali ure so tudi njemu štete, ker je okoli in okoli trdo zaprto. General Gorko, ki je Rusom pot čez Balkan odprl, trikrat je strašno potolkel »Sefket pašino vojsko, ujel 2 paši i okoli 7000 turških vojakov ter se polastil vseh vtrjenih krajev na cesti, ki drži v Sofijo, onih proti Vidim pa Skobelev. V malo urah pade tudi pri Plevni osodopolni kober. Potem udarijo Rusi v Drinopolje in odtod v Carjigrad, ter pritisnejo Sulejman pašo od Dobruče in Loma, da dušo izdahne.
Crnogorski knez je šel k armadi na albaneško mejo, da tudi tam prežene Turke iz trdnjav ter osvobodi zemljo ob škader-skem jezeru.
Dostavek. — Rusi so Erzerum vzeli, tako poroča danes (8. t. m.) verjetna tele-grafična poslanica avtentične ruske poslanice o tem še nij; avtentično pa je, da so Rusi nekoliko posadke iz Karsa, katera jih je napala, s kanoni vred vjela in da je Osman paša iz Plevnega vse prebivalce izgnal, Rusi pa so jih nazaj poslali. To je znamenje, da v Plevnem nij več živeža in Osman zgubljen.
--iS®®**---
*) V zadnjem lista je bil* pomota 5 milijonov.
Poročilo
političnega društva „Edinost'' obravnav v XVI. obenem zboru v dvorani „Slarjanske čitalnice" v Trstu dne 4. novembra 1877.
Predseduje g. deželni poslanec Št. Nadlišek, zapisuje tajnik g. Dolinar, vlado zastopa višji komisar g. Vidic.
G. predsednik odpre sejo ter označi prvo točko.
I.	točka: Branje in potrjenje zapisnika zadnje seje ; zapisnik je bil potrjen.
II.	točka : Predlog, da se sestavi deputacija iz odličnih okoličanov, da pojasne mestni komisiji razm&re in potrebe okoliških delegatov na mestu novih (capi distrettuali). G. Dolinar je razložil v jedernatem govoru, da niso oni gospodje komisije, kteri stvar preiskavat pridejo, v okoliških razmerah nič podučeni in jih ne poznajo ter so morda tudi nasprotnega menjenja, zatoraj je treba, da odlični možje uplivajo in razlože v deputaciji stvar komisiji, da si izvoli zbor 6 zastopnikov.
G. Gerdol Jurij iz Rocola: Jaz podpiram predlog g. Dol ina rja, ker je stvar nujna da 6e prej izvrši in bode v veliko korist okolici.
G. Nadlišek povdarja, naj se po okrajih voli vsak okraj svojega, samo ne svetovalcev in poslancev.
G. Dolinar, jaz se skladam s predlogom g. Nadliška popolnem in bi želel, da se začne volitev.
G. Kuret iz Lonjerja: Danes je stvar jako teška, ker ni iz vseh vasi ljudstva.
G. Nadlišek : vsekako se stvar lahko izvrši, take stvari ne smemo odkladati, vsak pozna svoje zaupne može, in ko bi komisija enkrat stvar izvršila, ne pomaga deputacija ničesa več.
G. Kuret iz Lonjerja je v daljšem govoru tožil in navedel krivice, kako magistrat zna po turški gospodariti in to prav v njegovem okraji, raštel je mnogo krivic, ktere se jim gode od strani magistrata, opominjal občinstvo k boljemu narodnemu delovanji ter grajal mlačnost nekterih obči-narjev in sploh onih zaspancev, kteri sc za nič ne menijo. Izreče, da bode to uplivalo na komisijo. Dokaže dalje, kako se morajo okoličani pogaujati za svojo avtonomijo, ako hočejo le nekoliko prostosti imeti, ako ne, magistrat podjarmi vse po svojem sistemu.
Seja se je prenehala za nekoliko minut, možje so stopili vkup ter se pogovorili in rezultat je bil, da so voljeni v deputacijo :
I. okraj Kuret Jožef, II. Purič «1. M., III. Trobec Anton, IV. Primožič Jože, V. Malalan J. M., VI. Gorjup Ivan.
III.	točka: Poročilo: Splošna želja, naj se zida narodni dom. G. Dolinar povdarja stan tržaških Slovencev, kteri so od drugih sosedov odločeni kakor bi bili obzidani s kitajskim zidom; razmere tržaških Slovencev so take, da se morajo sami na svoje stališče postaviti in sami na svojo moč upirati. Govornik pojasne dalje, kako so v Novem mestu na Dolenjskem sezidali
prvi „narodni dom" na Slovenskem, ker so okolnosti bolj nevgodnc bile, nego pri nas. Mi tržaški Slovenci moramo imeti svoj narodni dom, domače ognjišče, kamor bomo zahajali, izdelan bode tako, da bo ugajal vsem društvenim in zabavnim potrebam, kjer se bodo predstavljale dramatične igre, in gojila izobraženost naroda. Začetek je težak, ali dela sc ne smemo vstrašiti, kedor nikdar ne začne, ne bode nikdar nič imel.
Na delo toraj, okoličani, neki rodo-Ijubje so vže zagotovili nam 5000 gld. kamenje dobomo brezplačno, druge stvari nam dajo prijatelji na obrestno plačevanje, nek-teri rodoljubje so se ponudili nekoliko dni brezplačno zidati i. t. d. Podvzetjc bi bilo tako le: Izdalo bi se 500 delnic po 25 gld. napravile bi se na mesečno plačo, to je: vsak mesec 2 gld. bi se vplačalo dokler je plačano, vsak delalec in iskren rodoljub bi lahko delnico imel, premožneji bi jih lahko več imeli. Le na ta način nam vzraste narodni dom, kteri bo ponos okolici in narodu, ta bode temelj in zagotovilo, da postanemo na jadranskih obali!) močen faktor, s kterim bode treba raeuniti. Naj slavni zbor soglasno sklene, da se začno priprave delati za zidanje narodnega doma.
Gerdol iz Rocola podpira predlog in razvije svoj govor o potrebi lastnega narodnega ognjišča, kaže na nasprotnike naše, kako oni podpirajo svoj narod, ter poživlja okoličane, da se poprimejo marljivosti v narodnem obziru.
Pri glasovanji je bil predlog Dolinar-jev soglasno sprejet.
IV. točka: Protest mestnemu magistratu, ker ne spolnujc ukaza si. visoke vlade in pošilja v okolico razglase in listine v laščini. G. tajnik Dolinar pojasne v daljem govoru krivice, ktere se okoličanom gode od strani magistrata, kteri nekako po turško ukazuje in gospodari z okolico ter sili svojo blaženo laščino pri vsakej priliki, samo, da bi svoj tihotapni namen dosegel. Obrnoli smo sc na visoko vlado, ktera nam je odbila kompetentnost tirjati od si. magistrata slovensko uradovanje, ali zaukazala je, da mora po okolici v prihodnjič vsa naznanila v slovenščini razpošiljati. Magistrat je to samo enkrat storil, potem pa se ne vidi nikder slovenščine več. V ta namen danes sklene občni zbor, da se vloži mestnemu starešinstvu protest proti takemu postopanju, in ako ne bode to zadostovalo, toži sc vladi, slavni odbor naj izreče soglasno ta sklep.
(Dalje prihodnjič).
----—
Domače stvari.
" Sveti J Ust. tržaški patron, ki pada 2. dan novembra, praznoval se je kakor vsako leto slovesno. Vse ladje v Inki so bile s zastavami ovenčane, mej veliko mašo r domu sv. Justa so topovi na gradu oznan-j evali cerkveno opravilo.
° Pokopališča sc v nobenem kraji cesarstva na vernih duš dan nc obiskuje
)
tako, kakor v Trstu; do trideset tisofc ljudi se je gnctilo po istorski cesti na pokopališče, grobovi so bili z venci okrašeni in luči prižgane, kedor ni videl lepih spominkov, naj se potrudi na tržaško pokopališče, tu je umetnosti, lepih spominkov, da se človek čudi. Bogati tržaČani potrosijo do sto tisoč in več za lep nagrobni spominek svojih rodbin.
" Iz Mehike so došli v Trst ministri Evscbio Gonzales in general Florencio An-tilon, čemu ? — —
9 Častniku sta postala naša dva vrla narodnjaka pri domačem Kutinovem polku: g. Vilhar, sin Miroslava in g. Kump iz Skofjeloke na Gorenjskem. Mi čestitamo omenjenima gospodoma, naj se v armadi pomno/.eva vedno narodna inteligencija.
c Društvo za varstvo živali je imelo 1. novembra v redutni dvorani slovesnost, razdelitev premij onim, kteri s živali človeško ravnajo; plemenita gospa Bartou je darovala v ta namen društvu veliko svoto denarja. Naj prvi premijant je naš rojak g. Anton Sepic, ki ima obilo konj, ter jih drži kakor je spodobno, zatorej ima tudi naj lepšo živino mej vsemi, kteri imajo konje.
*	Laško delalsko društvo v Trstu,
ktero ima polovico Slovanov, začelo je čutiti pritisk laške stranke ter se zbudilo in sprevidelo, da je orožje posebnih namenov. Predsednik, hud lahoti, ime mu je Hasko-vič, polaščen do zadnjega gumba in poslednje nitike, se je nekako po Makmahonovi obliki izrazil, da se on ve u a stolu obdržati, kar je obudilo pri nekterih treznih neodvisnih delalcih veliko nevoljo, posebno ker vidijo, da so Slovani gnoj lahonstvu. Začeli so se po lokalnih časnikih iasati, kedo da bode pri volitvah zmagal, ko se hode volil nov odbor. Mi smo radovedni, ker je v Trstu od italijanske stranke vse mogoče doseči, ker je denar v taki priliki glavni faktor. Bog daj, da se enkrat zbudi pri prostem delalca čut domoljubja in otrese lahonski jarem raz grintovih ram.
*	Laške limauice. Kedo ne pozna slovenožrca starega Ilermeta, kovača volilne reforme, podalšanja Trsta v okolico, zame-tovalca vseh prošenj Slovencev v Trstu in okolici, vodje Tramvvaja in glavnega oprav-nika banke Feniks. Ta lahon Hermet, kteri bi nas Slovence z žlico jel, ako ne bi bili jaki, je gotovo Italijan naj čestejše krvi, kajti 011 je Armenec in na Dunaji rojen in sovraži slovenščino tako, da se vselej prvi proti v zboru oglasi, ko se kaka stvar za okolico obravnava, ter stavi predlog, naj se preide na dnevni red. Prav ta Ilermet razpošilja po okolici slovenske listke in priporoča svojo zavarovalnico in agenturo, da bi se okoličani dali na limauice ujeti in zavarovati pri njem; celo nek deželni slovenski poslanec se mu je dal premotiti in se raji zavaroval pri Hermetu, nego pri domači banki Slaviji. Ne dajte se laškim agentom v roke, kteri večkrat sleparijo, zava-
rujte se pri domačem zavodu, nikar pri laškem, »roji k svojim je bilo Palačkijevo geslo, tako delajmo tudi ini, ptujcu ničesa ne dajajmo, dokler jo domačin potreben. Vi, očka Ilermet, pa spoštujte slovenščino bolj* a ne samo zato, da bi propagando ž njo delali za svoj žep, saj Trannvaj obilo nese.
Ladjica, na kterej bosta popotovala čez veliko morje v Limo dva srčna slovanska mornarja, je izgotovljena in jo lahko sleherni vidi na Campo Marzio, 20 čevljev je dolga, zdaj jo treba še preskrbeti z vso pripravo. Kakor izvedeni mornarji trde, bode to naj nevarnejša vožnja čez prostrano morje.
*	Nesreča. Pri obiskovanji grobov na pokopališči se je pripetila nesreča, da se je voziček prevrgel ter sta dva človeka pod voz padla in se tako poškodovala, da so ju morali v bolnico odpeljati. Nekega mladeniča je zmečkalo na isti cesti, prišel je mej dva voza.
" Samoutlior. Mlad Žid je blizu Tržiča legel na železniške šine ter bil povožen. Ljubil je neko liišino, katera ga nij marala, zato si je vzel živenje.
" Vbil se je neki 13 letni okoličan ko je s zidarskega odra novega gledišča, pal ter pree mrtev ostal, nesli so ga v mrtvašnico k sv. Justu.
- Bombaž na planem morji. Tržaški magistrat naznanja, da je kapetan Pcršič avstrijske ladije Vesna 80 milj dal od angleških obal dobil na morji plavajočih 5 bal bombaža, ako bi kedo trgovcev kaj znal o nesreči, lahko se oglasi, da se izve kje se je kaka ladija razbila.
" Lačna tatica, vže večkrat se je primerilo, da je neka nepoznana tatica ostavljala male deklice, ki nosijo kosilo svojim očetom, ter jih pošilja z enim soldom kupovat kaj, mej tem pa odnese kosilo; to se je pripetilo na cesti iz Kojana v Trst vže dvakrat v kratkem: priporočamo si. policiji, naj malo pazi pred poludnem po rojanski cesti.
" Črna knjiga. Neka služabnica je šc le 14 dni pri neki premožni družini služila, pa je ukradla okolo 400 gld., mej tem ko je gospodar z družina iz hiše šel in njo za varuhinjo pustil. Neki težak je potegnol trgovskemu pomočniku plašč raz ram in utekel, policija je ugrabila oba.
*	Z nožem je ranil nek potepuh v starem mestu naj prvo necega feldveblja, potem neko žensko , in še enega staršega človeka ; straža ga je težko ukrotila in v zapor dela.
° V debelo mrežo se je v jelo pred prazniki en sam večer kakih 90 oseb raz-nestarosti, kteri so ptujemu blagu in ljudem ne varni. Pred vsakim večjim praznikom napravi policija, kar je hvale vredno, lov na take potepuhe ter jih pozapre, da si prihrani nepriličnosti.
° Navadno rokodelstvo. Nek gospod je imel v gostilnisi Evropa svojega konja
v hlevu za plačilo na svoje razpolaganje; nekega dne pridita tja dva možaka v gospodovem imenu, da se on nekam popelje, hlapec, ne sluteč ničesa hudega, d;i konja in hajd ž njim proti Italiji. Ko gospod hoče kmalo potem nekam oditi, začudi se tat-vinskemu činu, precej dobi sled in ju je v Tržiču došel, ko sta prodajala voz in konja, ter ju precej ukaže zapreti.
w Dober sin. V Kadinu je neki 18 1 etni mladenič, sobni slikar, pretepel stariše in vso rodbino z orožjem, da so ga morali zapreti.
w Fini tatovi so prišli te dni v neko stanovanje, kakor uradniki sodnije, ter za-rubijo veliko pohišnega orodja. Zena, ktera je doma bila, je mislila : Gotovo je mož naredil dolg na menjice in ga ni mogel plačati i. t. d. Mož pa je ravno tako o ženi mislil, da je ona menjice na njegovo ime narejala. Ko so odpeljali blago strani se mož in žena sama na štiri oči še le upata govoriti ter povprašujeta drug drugega, kje je dolg naredil, da je vse lepše pohišno orodje sekvestrirano, mej tem časom pa je bilo užc okradeno blago v skritem kraju in popredano.
-----
Razne stvari.
° Avstrijsko-ogerski Lloyd v Trstu
je skleuol novo pogodbo z avstrijsko in ogersko vlado za 10 let. Navajamo tukaj nekoliko glavnih točk te za narodno naše gospodarstvo i trgovino velevažne pogodbe : vlada se zavezuje omenjenemu društvu dajati do 2 milijona podpore vsako leto, temu nasproti pa mora društvo dovoliti, da mu bode vlada vrhovna nadzornica, društveni vodji morajo biti domačini in taki možje, do katerih ima vlada zaupanje, sicer ima ona pravico jih ovreči. Društvo je zavezano jemati vsako leto najmanj 28,000 ton. (nad polu milijona centov) premoga iz domačih dežel; glavni zastopstvi ima napraviti na Dunaji in v Peštu s tako obširnim področjem, da boste smeli neposrednje z mini-sterstvom zunanjih zadev se dogovarjati. — Iz tega se vidi, da je vlada društvo zelo nase privezala, pogodba ima vendar to dobro, da bo moral Lloyd bolj na domače ljudi gledati i domačej obrtniji bolj na roko hoditi, nego je bila doslej njegova navada. Vidi se pa iž nje tudi, da Madžari na svoje dobičke nijso pozabili, ker se je poseben ozir jemal na Reko, madžarsko mesto s hrvaško narodnostjo, katera vedno bolj propada, kar jo Madžari osrečujejo se svojim blagoslovom.
* Banka Viktorija je falirala. Mnogo Slovencev je bilo pri njej zavarovanih, ker se je prikupovala z neko narodno obleko. Naj bo to v svarilo našim rojakom, da bodo previdniši. Se dosti je tacih pobeljenih grobov.
----------
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.