GDK: 58 Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte Milan JUVANČIČ* Izvleček Juvančič, M.: Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdar- ski vestnik št. 7-8/1990. V slovenščini s povzet· kom v angleščini, cit. lit. 17. Razprava obravnava pomen merila in formata karte pri njeni uporabi v procesu gozdnogospo- darskega načrtovanja. Temelji na pojmu polifunk- cionalnosti pri urejanju gozdov in na fizioloških in psiholoških vidikih percepcije vsebine karte. Prou- čevanja so odkrila, da sta merilo in format karte odvisna predvsem od nivoja gozdnogospodar- skega načrtovanja in vidika uporabe karte. 1. UVOD Analiza stanja obstoječih gozdarskih kart v Sloveniji dokazuje, da so gozdarske karte med seboj kvalitetno različne in težko pri- merljive. Različni so merila, vsebina, forma- ti, kartografski prikazi, tehnologija izdelave in reprodukcija. Vzrok za takšno stanje so pomanjkljiva gozdarska zakonodaja, slabo medsebojno informiranje, zelo različno kar- tografsko znanje gozdarjev in geometrov, vpliv okolja, v katerem gozdar dela in razpo- ložljiva finančna sredstva. Vse to vpliva na uporabno vrednost kart (7). Že nekaj let je v ospredju vprašanje, katera merila in formati kart so pri njihovi uporabi v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja najprimernejši. Za določitev merila in formata karte je treba poznati in razumeti sistem gozdnogo- spodarskega načrtovanja, njegovo struk- . turo in razvojne procese, okolje, v katerem sistem dela, pa tudi specifične lastnosti karte. Revolucionarni razvoj znanosti in tehno- * Prof. dr. M. J., dipl. inž. geodezija, Biotehni- ška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Juvančič, M.: Formation of a System of Forestry Maps with Regard to the Scale and to the Sheet Size. Gozdarski vestnik, No. 7-8/i 990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 17. The study deals with the significance of the scale and sheet size of forestry map with regard to its use in the process of forest management planning. It is based on the idea of multiple-use forestry and on physiological and psychological aspects of perception of the map content. It has been found that the map scale and size depend primarily on the level of forest management plan- ning and on the aspect of map application. Jogije v 19. in 20. stoletju je povzročil spremembe v fizičnem, družbenem, eko- nomskem in zaznavnem prostoru. V zadnjih desetletjih je ta razvoj vedno hitrejši, zato prihaja marsikje, tudi v gozdarstvu, do veli- kih težav. še pred nedavnim smo bili prepričani, da je mogoče vse vnaprej predvideti, danes pa vemo, da so naravni in družbeni tokovi nepredvidljivi in jih ni mogoče determinirati. Spoznali smo, da je razvoj mogoče usmer- jati le z dinamičnimi načrtovalnimi sistemi, ki so grajeni na zakonih neravnotežne ter- modinamike. Ne zanimajo nas več relativno stabilni in zaprti, temveč odprti večciljni in adaptivni načrtovalni sistemi. Za prehod na novi način usmerjanja raz- voja pa nam primanjkuje kakovostnih infor- macij in znanja. Podatki so velikokrat ne- usklajeni med seboj, informacije premalo kakovostne in nepovezane, informacijski podsistemi pa med seboj neprilagojeni. Se- danjega, še posebej pa prihodnjega znanja nimamo ravno v izobilju, prav tako se težko privajamo na novi, ))entropijski<< način raz- mišljanja. Geodeti in kartografi se že od zgodnjih dni Babilona, skozi antične in rimske čase, G. V. 7·8/90 337 čase velikih potovanj in geografskih odkritij pa do današnjih dni ukvarjajo z zajema- njem, obdelavo, prikazovanjem in izdaja- rijem prostorskih podatkov in informacij. Vendar jih je v zadnjih stoletjih zanimala predvsem tehnika izmere in izdelave kart. Šele v zadnjih desetletjih se tudi geodetska in kartografska dejavnost usmerjata k infor- macijskim znanostim. Tako postajajo teoretske osnove karto- grafskega prikaza poleg matematike tudi in predvsem teorija informacij, teorija komuni- kacij, semiotika, spoznavna teorija, psiholo- gija, teorija modelov, tudi likovna umetnost in industrijsko oblikovanje. Po teoriji infor- macij je treba prostorske informacije in njihovo spreminjanje iz ene oblike v drugo obravnavati v kartografskih komunikacijskih sistemih, ki zagotavljajo integracijo proce- sov priprave podatkov, kartografskega mo- deliranja in percepcijske vsebine karte. Tak preobrat pa poraja številne probleme tako pri zajemanju prostorskih podatkov, njihovi klasifikaciji, načinu obdelave, prika- zovanju in arhiviranju kot pri ugotavljanju uporabnikovih potreb in nenazadnje proble- me, ki nastopajo pri percepciji vsebine kar- te. Karte so imele v preteklih časih včasih poudarjeno uprabno, drugič znanstveno pa spet umetniško vrednost, odvisno od druž- benih potreb posameznega obdobja. Da- nes štejemo karto za eno najboljših vizual- nih komunikacijskih sredstev. Na splošno pravimo, da karta v vseh obdobjih izraža stopnjo civilizacije in kulture vsakega na- roda pa tudi raven njegovega tehničnega razvoja. 2. SISTEM GOZDNOGOSPODAR- SKEGA NAČRTOVANJA Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrtovanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti. Takrat je bila naloga gozdnogospodarskega načrtovanja predvsem ureditev gozdnega prostora in inventarizacija stanja gozda s predpisanim etatom, danes pa je osnovna naloga ,,orga- nizirati gospodarjenje z gozdovi z gozdno- gospodarskimi ukrepi v gozdu v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami<~ {4). Bistvo tega načela je v vzdrževanju dina- mičnega ravnovesja med naravo in družbo, 338 G. V. 7-B/90 med ekonomsko in ekološko rabo gozda. Tak pogled na gozdnogospodarsko načrto­ vanje pa v bistvu pomeni integracijo pro- storskega, socialnega, ekonomskega in za- znavnega načrtovanja v celoto. Pri takem načrtovanju v procesu izdelave gozdnogo- spodarskega načrta sodelujejo različni stro- kovnjaki. To pa zopet zahteva medsebojno obveščenost in zlasti stalno odprte kanale komunikacije, kar vse je značilno za dina- mične in kontinuirane procese. Neodvisnega, monofunkcionalnega raz- voja go_zda danes ni več. Probleme gozda je mogoče reševati le v kontekstu polifunk- cionalnosti (večnamenskosti). Polifunkcio- nalnost, ki upošteva silnice fizičnega, so- cialnega, ekonomskega in zaznavnega raz- voja, pa je vezana na šir~"a gozdnogosp'o- darska območja. Samo območni (širši) po- gled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerja- nje razvoja. Gozdnogospodarsko načrtova­ nje pa ne vsebuje samo usmeritvenega (načrtovalskega), temveč tudi izvajalski in kontrolni vidik, to pa zahteva izgradnjo celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na načelih dinamičnega usmer- janja procesov. Načrtovanje postaja s tem permanentni proces. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja ne nastopajo samo bolj ali manj nedeterminirane informacije o gozdu kot sistemu in njegovem družbenem okolju, temveč tudi ljudje. Ti v bistvu odločajo o prihodnjem razvoju gozda in od njihove sposobnosti predvidevanja, znanja in na- čina razmišljanja je odvisen uspeh gospo- darjenja z gozdom. Po Gašperšiču (2) so konkretne naloge gozdnogospodarskega načrtovanja nasled- nje: - periodično ugotavljanje stanja gozdov ter drugih gozdogospodarskih in splošno družbenih dejavnikov, ki vplivajo na gospo- darjenje z gozdovi; - spremljanje gospodarjenja z gozdovi (evidenca); - kritično analiziranje in kontrola učinkov preteklega gospodarjenja z gozdovi (per- manentna kontrola razvoja gozdov in go- spodarjenja); - adaptivno usmerjanje (načrtovanje) prihodnjega razvoja gozdov in gospodarje- nja. Tako zasnovan koncept gospodarskega načrtovanja mora biti povezan z vertikalno in horizontalno komunikacijsko linijo (mre- žo) ter imeti ustrezno organizacijsko obliko. Vertikalna komunikacijska linija naj bi zajemala informacijske potrebe celotnega sistema gozdnogospodarskega načrtova­ nja od detajlnega načrtovanja (operativni nivo) preko načrtovanja na ravni gozdnogo- spodarske enote (taktični nivo) do načrtova­ nja na ravni gozdnogospodarskega ob- močja in republike (strateški nivo), horizon- talne komunikacijska linija pa podatke in informacije za povezavo z bližnjim in širšim (družbenim) okoljem. Medsebojna povezanost različnih nivojev gozdnogospodarskega načrtovanja omo- goča dinamično interakcijo med njimi. Us- klajevanje interesov med panogami (go- zdarstvo, kmetijstvo, predelava lesa, vodno gospodarstvo, lovstvo, varstvo okolja, turi- zem in rekreacija) pa zagotavlja dotok ne- gativne entropije v sistem, torej njegov obstoj. Informacije, ki se pretekajo po horizon- talni komunikacijski liniji, so v bistvu gibalo razvoja adaptivega sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja. O = matična enota = baza podatkov NIVOJI DEJA V- GOZDAR-NAČRTO- r- VANJA NOSTI STVO 1 ~ OPERATIVNI rl\ '-1/ 1 f-;; TAKTIČNI LI\ \....1/ 1 4 STRATEŠKI rl\ 'l... V Na sliki 1 je v obliki matrike prikazan koncept gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je povezan z vertikalno in horizon- talno komunikacijsko linijo. S tem smo dokazali, da· nov koncept gozdnogospodarskega načrtovanja potre- buje učinkovit informacijski sistem, spo- sobne kadre, nov entropijski način razmi- šljanja pa tudi novo obliko organiziranosti te tako pomembne gozdarske dejavnosti. Posebnost modela sistema gozdnogo- spodarskega načrtovanja je v tem, da je »zgrajen na informacijski podlagi o gozdo- vih in gospodarjenju (evidenca o gospodar- jenju z gozdovi), kot je predvidena v stro- kovnih podlagah za obnovo načrtov gospo- darskih enotcc (3). Tak model načrtovanja pa se v svojih informacijskih potrebah bistveno razlikuje od klasičnih, hierarhičnih modelov načrto­ vanja. Tipična grafična ponazoritev hierar- hičnega sistema načrtovanja je piramida s tremi nivoji, od operativnega, taktičnega do strateškega nivoja. Osnovnica piramide predstavlja operativni nivo, ki mu ustreza množica podatkov. Piramida se oži proti vrhu odločanja, za katerega pa ni več značilna množica podatkov, temveč pred- vsem njihova kakovost. Pri sodobnem kon- ceptu gozdnogospodarskega načrtovanja, Slika 1 : Matrični sistem komuniciranja VODNO VARSTVO TURIZEM 1- IT GOSPODAR· IN REKRE· STVO OKOWA ACIJA rl\ (1\ {_i\ ..... '-V '-V '-V (1\ rb rl\ ...... \..1/ \..V 'V .... rt\ rl\ rl'\ ..... \....1/ '1...1/ '-V .... G. V. 7·8/90 339 D ŠTEVILO PODATKOV ki temelji na informacijskih potrebah goz- dnogospodarske enote, pa klasična pona- zoritev informacijskih potreb z enojno pira- mido ne velja več, enojna piramida se spremeni v dvojno. Osnovnica dvojne pira- mide predstavlja tu taktični (gospodarska enota) nivo, ki mu pripada množica podat- kov. Piramida se oži proti operativnemu (podrobno načrtovanje) in strateškemu (ob- močje, republika) nivoju. Kvaliteta podatkov in informacij se od osnovnice dvojne pira- mide povečuje v smeri podrobnega načrto­ vanja zaradi podrobnejših podatkov, v smeri območnega načrtovanja pa zaradi sinteze podatkov (slika 2). že iz samega grafičnega prikaza oblik načrtovanja je razvidno, da je klasično, hierarhično načrtovanje statično (enojna pi- ramida) in sodobno zasnovano gozdnogo- KVALITETA INFORMACIJ spodarsko načrtovanje dinamično (dvojna ~------------------------------·· • ŠTEVILO PO~ATKO~lit--------1 piramida) . Do podobnega zaključka pridemo, če pogledamo oba sistema skozi pojem entro- pije.1 Pri hierarhičnem linijskem načrtovanju pretok informacij poteka preko različnih ni- vojev, s tem se hitrost prenosa informacij upočasni, posledica je izguba informacij. Pri dinamičnem načrtovanju je pot informa- cij krajša (glej sliko 1, 2), hitrost prenosa informacij večja in s tem izguba informacij manjša. Prehod od monofunkcionalnega na polifunkcionalni sistem gozdnogospo- darskega načrtovanja je prehod od linij- skega na mrežni model načrtovanja. če bo gozdarstvu uspelo spojiti posege v gozd (tehnika izvedbe), ki se izvajajo na 1) Beseda entropija izhaja iz grške besede ))entrope>in- formacijska teorija, njena načela, njeni pojmi in temeljni sklepi o količini informacij, njeno kodiranje in hitrost prenosa, sposob- nost komuniciranja ... « je dal Sališčev (15), ki je kartografijo definiral kot znanost »O prikazu in raziskovanju razporeditve, po- sebnih lastnosti, povezanosti in časovnih sprememb pojavov v naravi in družbi s kartografskim prikazom kot posebnim zna- kovnim modelom« (14). Tako je karta definirana kot vizualno komunikacijsko sredstvo, kot znakovni mo- del stvarnosti, s katerim prenašamo infor- macije o predmetih, pojavih in stanjih v naravi in družbi. Karta kot nosilka informacij omogoča raziskovanje preteklosti, sedanjo- sti in prihodnosti. Ta ugotovitev izhaja iz značilne lastnosti karte, ki shranjuje znanje o lokaciji, stanju, medsebojnih relacijah in dinamiki spreminjanja naravnih in družbe- nih stanj s kartografskim prikazom. Po Meinenu (1 O) ima karta lahko različne funkcije, >>je sredstvo za orientacijo, nosilec podatkov in informacij, znanstveno sred- stvo izražanja, analitični instrument kvanti- tativnega raziskovanja in osnova za prikaz novih in tudi bodočih objektov«. Iz teh funkcij izhajajo trije glavni vidiki uporabe karte: »komunikacijski, spoznavni in opera- tivni« (13). Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije. Komunikacijski vidik uporabe karte vključuje predvsem funkcije shranjevanja, prenosa in razširjanja pro- storskih informacij. Za spoznavni vidik upo- rabe karte so značilne prostorske in pro- storsko-časovne raziskave naravnih in družbenih pojavov in stanj in pridobivanje znanja o teh pojavih. Za operativni vidik uporabe karte so značilne praktične funkci- je, kot je orientacija na terenu in v pisarni, meritve na karti namesto na terenu, prenos podatkov s karte na teren ipd. Z vidika uporabe karte je treba opredeliti predvsem prenos podatkov s kartograf- skega modela do njegovega uporabnika. »Uporaba karte poteka kot vizualna percep- cija oziroma kot sinteza zaznavnih, spomin- skih in miselnih procesov« (11). ,,Percep- cija obsega psihofizične in spoznavna pro- cese oziroma je produkt obeh vrst proce- sov« (12). Pri oblikovanju sistema gozdarskih kart se morajo pri izbiri merila in formata za posamezno karto upoštevati vidiki uporabe karte in osnove vizualne percepcije. Merilo in format karte morata olajšati njeno vnaprej določeno uporabo. Podatke in informacije je mogoče prido- biti s karte direktno in indirektno, zato je obseg pridobljenega znanja v veliki meri odvisen od znanja in sposobnosti uporabni- ka. Natančnost podatkov, ki se pridobijo z merjenjem, je odvisna od metode dela, projekcije in merila karte, natančnosti čital­ nih naprav pa tudi od usposobljenosti upo- rabnika. Natančnost podatkov bo tem več­ ja, čim večje je merilo karte. V sistemu gozdnogospodarskega načrto­ vanja je treba nekatere gozdnogospodar- ske teritorialne enote kartografsko prikazati na enem listu papirja. Opazovanje karte kot celote je večstransko pomembno s psiholo- škega vidika. Karto vizualno opazujemo kot celoto s pomočjo premikanja oči in glave. S premi- kanjem oči posamezne dele karte parcialno fiksiramo, s tem dobijo možgani zaporedne parcialne informacije, ki jih združijo v celoto. Združitev v kompleksno sliko omogoča do- tok simultanih informacij, ki jih je mogoče dobiti za celotno gozdnogospodarsko terito- rialno enoto samo, če je enota kartografsko prikazana na eni karti. G. V. 7·8/90 341 Fiksiranju karte kot celote sledi proces identifikacije, ki je odvisen, poleg drugega, tudi od velikosti karte. Če je prevelika, se v odvisnosti od informacijske vsebine karte (preveliko število parcialno fiksiranih slik} proces identifikacije upočasni ali prekine. "Ker neposredni spomin zelo hitro razpa- de, se mora informacija kar najhitreje pre- nesti v obstoječi pomnilnik, v kratkotrajni spomin. če transformacija ni dovolj hitra, se posamezne komponente slike nepo- vratno izgubijo. Za sestavo celotne slike so zato potrebna ponovna fiksiranja, dokler ni slika kompletna. Kratkotrajen ~pomin omo- goča simultano shranitev sekvenčne pri- spelih informacij« (12}. Transformacija parcialno fiksiranih delov karte iz neposrednega spomina v pomnilnik kratkotrajnega spomina, kjer se parcialne slike združijo v celoto in kjer se opravi identifikacija, je mogoča samo, če poteka sestava celotne slike dovolj hitro, kar je odvisno tudi od velikosti karte. Če je karta prevelika, pozornost kot osnovni moto spo- znavnih procesov popusti in proces identi- fikacije se upočasni, s tem pa tudi selekcija kompleksnih senzoričnih informacij. S fiziološkega in psihološkega vidika je pomembno, da je posamezna gozdnogo- spodarska teritorialna enota (enota, območ­ je} kartografsko prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja ideal- nemu formatu. Lovric (9} je z vidika uporabnosti karte razdelil na: a} zidne karte, b} priročne karte in c} karte v knjigah. Idealno velikost kart je določil za nasled- nje pogoje: - da je najprimernejša razdalja za opa- zovanje zid nih kart dzk = 2,0 m, pri ročnih kart dpk = 0,6 m in kart v knjigah dkk = 0,3 m; - da se karto opazuje samo s premika- njem oči, in ne s premikanjem glave ali telesa (fiziološki pogoj gledanja}; - da obstajajo, gledano s psihološkega vidika, ))najlepši pravokotniki«, v katerih so razmerja stranic: a1 : b1 = 21 : 34 (zlati rez- pokončen}, a2 : b2 = 1 : 1,25 (slikarski pravokotnik- pokončen}, Slika 3: Idealne velikosti stenskih in namiznih kart ter kart v knjigah (9) a1 x b1 za sredina za najbližja a1: b1 položne in velikost 21 :34 pokončne papirja po 1 : 1,25 pravokotnike JU S-u 1,33: 1 (vem} (vem} 34:21 106 x 172 117 x 166 2AO = 118,9 x 168,2 zidne karte 128 x 160 dzk= 2,0m 162 x 122 167 x 118 2CO = 129,7 x 183,4 172 x 114 32 x 52 35 x50 83 = 35,3 x 50,0 priročne karte 38 X48 dpk = 0,6m 49 X37 50,5 x 35,5 A2 = 42,0 x 59,4 52 x 34 16 x 26 17,5 x 25 85 x 17,6 x 25,0 karte v knjigah 19 x 24 dkk = 0,3m 24 x 18 25 x 17,5 A4= 21,0 x 29,7 26 x 17 342 G. V. 7-8/90 a3 : b3 = 1,33 : 1 (slikarski pravokotnik - podolžen), a4 : b4 = 34 : 21 (zlati rez- podolžen). Rezultati raziskave so podani na sliki 3. 4. FUNKCIJSKI MODEL POVEZAVE SISTEMOV S funkcijskim modelom kot abstraktnim modelom želimo prikazati logično zgradbo in načela delovanja sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdar~ skih kart ter njuno medsebojno povezavo in soodvisnost. V funkcijskem modelu gozdnogospodar- skega načrtovanja ločimo kot funkcijske enote nivoje načrtovanja,({./ sistemu gozdar~ skih kart pa vidike uporabe kart. Rezultati raziskav (7) kažejo, da med vidiki uporabe kart in nivoja načrtovanja obstaja tesna medsebojna soodvisnost. Tako se na operativnem nivoju gozdnogo- spodarskega načrtovanja karta uporablja predvsem z operativnega vidika, na taktič­ nem nivoju predvsem s spoznavnega vidika in na strateškem nivoju predvsem s komu- nikacijskega vidika. Na sliki 4 so razvidne medsebojne funk- cijske povezave obeh sistemov. V dinamič­ nih sistemih se posamezni vidiki uporabe kart med seboj povezujejo in dopolnjujejo, strogih mej med njimi ni. Lahko bi tudi rekli, da se trdi sistemi umikajo mehkim. Po Sališčevu (13) pa uspešna komunika- cijska uporaba karte ne zahteva samo ob- vladovanja grafičnega jezika karte, temveč tudi poznavanje pravil matematične forma- Slika 4: Funkcijski model sistema načrtovanja in sistema kart VIDIKI UPO RABE NIVOJI KARTE NAORTO· VANJA OPERATIVNI NIVO TAKTICNI NIVO STRATEŠKI NIVO OPERATIVNI VIDIK @· pooudarjena funkleja karte SPOZNAVNI VIDIK KOMUNIKACIJ· SKI VIDIK 0 krazHo poudorjeM funkcijo''"' G. V. 7·8/90 343 cije karte. Torej vidiku uporabe karte ni treba prilagoditi samo kartografskih izraznih sredstev in metod kartografskega prikaza, temveč tudi kartografsko projekcijo, merilo in format karte. Analogno je treba nivojem načrtovanja prilagoditi matematične ele~ mente karte. Za ustvaritev sistema gozdarskih kart so zanimiva predvsem razmerja med vidiki uporabe karte ter njenim merilom in forma- tom. Iz funkcij karte, ki so značilne za posamezne vidike njene uporabe, se vidi, da zahteva operativni vidik uporabe karte njeno metričnost. Merilo karte mora biti večje od 1 : 7.500, kar je po lmhofu (6) prag metričnosti. Spoznavni vidik uporabe kart, ki temelji na spoznavni teoriji in psiho- logiji, zahteva, da so posamezne terito- rialne enote prikazane na enem listu papir- ja. Komunikacijski vidik uporabe karte, ki vključuje predvsem shranjevanje in razširja~ nje prostorskih informacij, pa zahteva, da je velikost karte primerna za komuniciranje preko različnih medijev (ureditveni načrt, publikacija, televizija ipd.) Merilo karte je drugotnega pomena, bistveno je, da format karte ustreza sredstvu komunikacije. Analogno je mogoče opredeliti razmerja med nivoji gozdnogospodarskega načrto­ vanja ter merilom in formatom karte. Razu~ mevanje sistema načrtovanja kaže, da po~ drobno načrtovanje zahteva predvsem karte v velikih merilih, načrtovanje na nivoju gospodarske enote kot izvajalski del si- stema predvsem karte v srednjih merilih in načrtovanje na nivoju območja predvsem karte v majhnih merilih. Merilo karte je v veliki meri odvisno od velikosti teritorialne enote, saj je format lista karte za posamezni vidik njene uporabe bolj ali manj določen. Iz slike 5 je razvidno, da si na preseku operativnega nivoja načrtovanja in komuni- kacijskega vidika uporabe karte ter na pre~ seku strateškega nivoja načrtovanja in ope- rativnega vidika uporabe karte zahteve po merilu in formatu karte diametralno naspro~ tujejo. Ker takega kartografskega modela ne znamo ustvariti, je uporaba karte na teh dveh presekih nesmiselna. Kartografska informacija bi imela toliko entropijskih te- ženj, da bi bila neuporabna. Druga značil­ nost modela ]e, da se na presekih OO, TS in SK zahteve po merilu in formatu karte 344 G. V. 7-8/90 popolnoma ujemajo. Uporaba karte bo na teh presekih imela največjo informacijsko vrednost, entropijske težnje kartografskih informacij bodo najmanjše. Na ostalih pre- sekih OS, TO, TK in SS pa je s smiselno izbiro merila in formata karte mogoče od- praviti manjša nesoglasja med neidentič­ nimi zahtevami. Ker so tu prisotne entropij- ske težnje, je treba pri izbiri matematičnih elementov karte to upoštevati. Iz entropij- skega gledanja so matematični elementi karte zelo pomembni pri izdelavi kartograf- skega modela, saj pripomorejo k uspešni uporabi karte. Kljub temu, da se ne spuščamo v raz- pravo o vsebinski kategoriji obvestil, je treba reči, da se lahko eno in isto obvestilo (informacija) posreduje v nazorni (slika, fotogram), znakovni (karta, diagram) ali pomenski obliki (tekst). Vsaka oblika infor- macije vsebuje entropijske težnje, sporoči­ lo, ki se prenese skozi poljuben komunika- cijski kanal se zaradi >>šuma<< do neke mere popači, postane bolj ali manj nedolo- čeno. Vprašanje je, katere informacije iz množice podatkov in informacij o gozdu in gozdnem prostoru naj se v procesu goz- dnogospodarskega načrtovanja prenašajo v nazorni, katere v znakovni oziroma po- menski obliki. Teoretičen odgovor je pre- prost: najprimernejša je takšna vsebinska oblika obvestila, ki ima za določeno infor- macijo najmanjšo entropijo (izgubo informa- cije). Za prostorske informacije je to obi- čajno kartografska oblika prenosa informa- cij. 5. SISTEM GOZDARSKIH KART V skladu s splošno teorijo sistemov lahko sistem kart opredelimo kot množico kart, ki so med seboj povezane z določenimi raz- merji in tvorijo celoto. Sistem kart lahko razporedimo v skupine z različnih vidikov, med katerimi so pomem- bnejši: - oblika karte (analogna, digitalna), - namen karte (dejavnosti, nivo, faze), - uporaba ali funkcija karte (komunika- cijska, spoznavna, operativna), - merilo karte (veliko, srednje, majhno), - vsebina karte (geografska, katastrska, tematska), - teritorialni obseg (republika, gozdno- gospodarsko območje, gospodarska enota, oddelek), - format karte (karta v nizu, karta za določeno območje), - kartogr?,~ski prikaz (izvirne, izvedene, signaturne diagramske)} · - oddaljenost čitalca od karte (stenske, na!)lizne, publikacijske) lpd. Stevilni avtorji (Barčic, Freitag, lmhof, Lovric, Meynen, Witt in drugi) so raziskovali in predlagali različne delitve kart in njim ustrezno terminologijo. Zanimivi sta Freita- gova (1) in Lovriceva (8) delitev kart. Slika 5: Funkcijski model obeh sistemov s prikazom meril in formatov kart ~ ~ ~ VIDIK UPORA- BE KARTE OPERATIVNI SPOZNAVNI KOMUNIKACIJ~ ... VIDIK VIDIK SKI VIDIK -NIVO UPORABE UPORABE UPORABE NAČRTOVANJA ,. ®- OPERATIVNI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA v AO v AO v AO ... 0- TAKTIČNI v AO s A2 M A4 NIVO .... NAČRTOVANJA s A2 s A2 s A2 - ®- STRATEŠKI v AO s A2 M A4 NIVO ... NAČRTOVANJA M A4 M A4 M A4 ,. ,, , LEGENDA: V = veliko merilo *..,..___: t ~ VPLIV VIDIKA UPORABE KARTE S = srednje merilo VPLIV NIVOJA NAČRTOVANJA M = majhno merilo FORMAT KARTE A =format lista po JUS-u MERILO KARTE G. V. 7·8/90 345 1 Freitag (1) deli karte po vlogi na: 1 . splošne ali generalne karte: 1 .1. topometrične, 1.2. topografske, 1 .3. horografske; 2. posebne ali specialne karte: 2.1. informacijske (po strokah), 2.2. orientacijske (prometne, turistične), 2.3. planerske. Po merilu deli karte na: - topometrične karte - 1 : 1 0.000 in večje, - topografske detajl ne karte - 1 : 25.000 do 1 : 50.000, - topografske pregledne karte 1 : 50.000 do 1 : 200.000, 1 : 200.000 in 1 : 300.000. Lovri6 (8) karte razvršča v skupine po tematskih področjih, kakor prikazuje slika 6. Freitagova (1) delitev kart po vlogi je pomembna predvsem zato, ker jo je mo- goče povezati z izborom podatkov glede na namen karte. Lovriceva (8) delitev kart na karte iz naravnega okolja in tiste s področja človekove dejavnosti pa nakazuje pove- zavo med naravo in družbo pa tudi pove- zavo med znanostmi, ki dajejo podatke o predmetu kartografskega prikazovanja, in kartografijo. Juvančič (7) deli gozdarske karte po vsebini v dve osnovni skupini: 1. splošne gozdarske karte, - topografsko-horografske pregledne · 2. posebne gozdarske karte {tematske gozdarske karte). karte - 1 : 200.000 do 1 : 1.000.000, - horografske detajlne karte 1 : 1.000.000 do 1 : 20.000.000, - horografske pregledne karte - manjše od 1 : 20.000.000. Izrazi topometričen, topografski in horo· grafski se neposredno navezujejo na m~rilo karte. Karta je metrična do merila 1 : 7.500, to je do merila, v katerem je še mogoče prikazovati pomembnejše manjše objekte in njihove dele (6). Najmanjše me- rilo, pri katerem so površine objektov (zgradb) še v merilu, ki omogoča prikazati naselje točno v merilu, je 1 : 20.000 (5). mejno merilo med topografskimi in horo- grafskimi kartami pa naj bi bilo med merilom Splošne gozdarske karte so osnovno kartografsko gradivo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, ki jih glede na vlogo, ki jo imajo v procesu gospodarjenja z gozdovi, lahko razdelimo na: 1 . temeljne gozdarske karte, 2. pregledne gozdarske karte, 3. publikacijske gozdarske karte. Temeljna gozdarska karta (TGK) je iz- virna karta v velikem merilu, na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prikazani topografska in gozdarska vsebina, za go- zdove v zasebni lasti pa tudi katastrska. Pregledna gozdarska karta (PGK) je iz- vedena karta v srednjem merilu, na kateri Slika 6: Razvrstitev kart po tematskih področjih (8) z naravnega področja - geofizikalne (zemeljski magnetizem, sila, teža, temperatura, potresi) geološke (stratigrafske, tektonske, geotehniške idr.) - pedološke (vrsta, tip, boniteta tal) - geomorfološke - meteorološke (sinoptične idr.) - klimatološke - hidrološke (hidrografske, limnološke, oceanografske idr.) - botanične (flora, vegetacija) - zoološke 346 G. V. 7-8/90 Karte s področja človekove dejavnosti - prebivalstva (gostota, razvoj, rasa, vera, jezik, narod in narodnosti) - naselij (genetske oblike, funkcionalni tipi, arheološke idr.) - politične in upravne - zgodovinske - medicinske (razširjenost bolezni idr.) - gospodarske (poljedelstva, industrije, rudarstva, prometa) - planerske in vojaške sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Publikacijska gozdarska karta (PuGK) je izvedena karta, izdelana v formatu standar- dnih listov po JUS A4 oziroma A3,· na kateri sta s kartografskimi izraznimi sredstvi prika- zani topografska in gozdarska vsebina. Posebne gozdarske karte so izvedene karte, izdelane na osnovi splošnih gozdar- skih kart; na njih so s kartografskimi izraz~ nimi sredstvi in izbrano metodo prikazane posebne gozdarske tematike. Vsebina po- sebne gozdarske tematike je osnova za določitev imena posamezne posebne go- zdarske karte. Osnove za razvrstitev gozdarskih kart po tematskih področjih so lahko zelo različne. če vzamemo kot osnovo za delitev kart naravne lastnosti gozda in gozdnega pro- stora ter vplive človekove dejavnosti na gozd (posegi v gozd), lahko posebne go- zdarske karte razdelimo na: 1. karte naravnih lastnosti gozda in goz- dnega prostora, 2. karte dejavnosti v gozdu (karte pose- gov v gozd in gozdni prostor). če vzamemo za osnovo pri delitvi go':' zdarskih kart proces gozdnogospodar- skega načrtovanja in planiranja, lahko go- zdarske karte razvrsti mo na: l. inventurne gozdarske k~rte (stanje), 2. analizne gozdarske karte (valorizaci- ja), 3. planske ali sintezne gozdarske karte, 4. karte evidenc in kontrole gospodarje- nja z gozdovi. lnventurne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih je s kartograf- skimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja prikazano sta- nje gozda in gozdnega prostora. Analizne gozdarske karte so karte v raz- ličnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in metodo kartografskega prikazovanja prikazani rezultati analiz, ki nastanejo v procesu gospodarjenja z go- zdovi. Planske ali sintezne gozdarske karte so karte v različnih merilih, na katerih so s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazovanja. prika- zane planske odločitve, dobljene na osnovi inventurnih in analiznih gozdarskih kart. Karte evidenc in kontrole gospodarjenja z gozdovi so karte v različnih merilih, na katerih je s kartografskimi izraznimi sredstvi in izbrano metodo kartografskega prikazo- vanja prikazana dejanska realizacija na- črtovanih odločitev. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge karte v sistemu gozdnogospodarskega na- črtovanja se pojavljajo stalne dileme o me- rilu in formatu gozdarskih kart. Zato smo raziskali številne dejavnike, ki vplivajo na merilo in format karte, in pri tem ugotovili, da so najpomembnejši med njimi: 1. nivo gozdnogospodarskega načrtova­ nja, ki je neposredno povezan z velikostjo .gozdarske teritorialne enote, 2. vidik uporabe karte, ki je povezan z merilom in formatom karte, 3. vpliv okolja, 4. ekonomski vidik. Rezultati analize, izpeljani iz funkcijskega modela sistema načrtovanja in sistema go- zdarskih kart, so pokazali: a) Da je na nivoju podrobnega gozdnogo- spodarskega načrtovanja izrazito poudar- jen operativni vidik uporabe karte, ki za- hteva njeno metričnost. Merilo karte mora biti enako ali večje od 1 : 7.500. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je oddelek kartografsko prikazan na formatu lista A2 (42 x 59,4 cm) ali B3 (35,3 x 50,0 cm). Ker se velikost oddelka praviloma giblje med 1 O - 40 ha, je mogoče kartografsko prikazati na formatu lista A2 skoraj vse oddelke že v merilu 1 : 2.500. Primerjava tako določenega merila in for- mata TGK s sistemom kart v SR Sloveniji kaže, da je temeljni topografski načrt (TTN) v merilu 1 : 5.000 ( za 71 % površine Slovenije) oziroma v merilu 1 : 10.000 (za 28% površine Slovenije) in v formatu lista 45 x 60 cm idealni osnovni kartografski ma- terial za izdelavo TGK. Iz podrobnejše štu- dije o merilu TGK (7) je razvidno, da na izbor merila vplivajo predvsem naslednji dejavniki: delež zasebnih gozdov, pav~ prečna nadmorska višina, delež gozdov, vpliv okolja, stanje izdelanih TGK, stanje izdelanih TTN, vse na nivoju gospodarske enote, in kot dodatni kriterij stroški izdelave karte. Na osnovi različnih vrednotenj dejav- nikov so bili izdelani trije stvarni alternativni G. V. 7-8/90 34 7 modeli pokritja območja Slovenije s TGK. Glavne značilnosti teh modelov so pred- stavljene v obliki tabele (slika 7). b) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarske enote izrazito poudarjen spoznavni vidik uporabe karte, ki zahteva, da je gospodarska enota kartografsko pri- kazana na formatu lista A2 ali 83. Ker se velikost gospodarske enote praviloma giblje od 1 000 do 5000 ha, dejansko pa od 57 4 ha (G. E. Golobičevec - GG Postojna) do 34.960 ha (G. E. Istra - G\30 Kras), je povprečno veliko gospodarsko enoto mo- goče prikazati na formatu lista A2 v merilu 1 : 28.000, najmanjšo v merilu 1 : 10.000 in največjo v merilu 1 : 53.000. Slika 8. Z manjšim odstopanjem od idealnega formata lista A2 ali 83 in iz čisto praktičnih razlogov {čim manjše število meril) bi bilo najracionalnejše izdelati pregledno gozdar- sko karto (PGK) v merilu 1 : 25.000 oziroma 1 : 50.000, odvisno od velikosti gospodar- ske enote. Iz stvarno izdelanega modela za vse gozdnogospodarske enote v Slove- niji sledi, da je mogoče kartografsko prika- zati v merilu 1 : 25.000 na standardnem formatu lista A2 120 gospodarskih enot in v merilu 1 : 50.000 ostale gospodarske enote. Izjema so samo štiri gospodarske enote, ki bi jih bilo potrebno kartografsko prikazati na nekoliko večjem formatu lista (slika 9). Primerjava tako določenega me- rila in formata PGK s sistemom kart v Sloveniji kaže, da sta primerni kartografski gradivi za izdelavo PGK topografska karta v merilu 1 : 25.000 (TK - 25/G, format 40 x 55 cm), ki jo je Slovenija privzela od Vojaško geografskega inštituta, in topograf- ska karta 1 : 50.000 (TK-50, format 78 x 50 cm). Iz čisto strokovnega vidika je najprimernejša topografska karta v merilu 1 : 50.000, ki jo je mogoče povečati v merilu 1 : 25.000. Povečana topografska karta je preglednejša, njena grafična obremenitev je manjša, hkrati pa je zelo primerno karto- grafsko gradivo za izdelavo posebnih go- zdarskih kart. Za gozdarstvo je TK-25/G manj uporabna zaradi naslednjega: ker ni namenjena za osnovo za izdelavo posebnih gozdarskih kart, je grafično preobremenje- Slika 7: Značilnosti alternativnih modelov TGK v Sloveniji (7) Alternativni TGK-1 : 5.000v% TGK-1: iO.OOOv% modeli gozdovi v ha skup. gozdovi v ha skup. TGK družb. zaseb. s k. pav. družb. zaseb. s k. pav. 1.modeiTGK 40,7 90,6 72,4 78,0 59,3 9,4 27,6 21,0 2. modeiTGK 37,3 77,7 63,0 71,5 62.7 22,3 37,0 27,5 3.modeiTGK 26,5 53,1 49,8 59,3 73,5 36,9 50,2 39,7 Slika 8: Merilo pregledne gozdarske karte v odvisnosti od velikosti gozdnogospodarske enote (7} Gospodarska Velikost v Format Modul enota naravi v km lista merila f:..y t:..x k y - x Golobičevec A2 9047 4,0 3,8 GGO Postojna 83 10765 Istra A2 53030 31,5 21,0 GGOKras 83 63000 Povprečna A2 28333 16,8 11,9 velikost GE 83 33711 348 G. V. 7-8/SO ,._. !"> ::::. ";'1 ~ o (.o.) ~ co GGO FORMATA4 FOAMATA3 Šilra ime š~e~. 25000 50000 75000 100000 Nad 25000 50000 75000 100000 01 TOLMIN 20 - 4 10 6 - 13 7 02 BLED 10 - 3 5 1 1 - 8 1 03 KRANJ 16 1 10 5 - - 1 15 04 LJUBWANA 36 4 18 14 2 - 10 25 3 os POSTOJNA 39 11 27 1 25 14 - 06 KOČEVJE 21 1 12 6 2 - 3 16 2 07 NOVO MESTO 19 - 7 9 3 - 4 12 3 08 BREŽICE 13 - 2 9 2 - - 10 3 09 CELJE 17 - 6 11 - - - 16 1 10 NAZARJE 7 - 3 4 - 7 - 11 SLOVENJ GR. 10 1 - 9 - 1 8 1 12 MARIBOR 25 1 10 10 4 3 16 6 13 MURSKA SOB. 9 - - 4 4 1 - 3 6 14 KRAS 9 - - 3 4 2 - 3 5 SKUPAJ 253 19 102 100 28 4 47 166 36 Slika 9: Izračun modulov meril glede na standardne formate listov za gozdnogospodarske enote. Slika 12: Rezultati analize - primerna merila in formati listov za pregledne in publikacijske gozdarske karte GGO (7). Vrstil no Ločilno Pokritje razmerje, Ime Merilo raz- GGO karte karte merje formati v% listov } 81-BO 71 pregledna 1 :50.000 gozdarska karta 1 :2 B2-A1 100 pregledna 1 :100.000 } gozdarska karta 1:2,5 publikacijska 1 :250.000 A4-A3 100 gozdarska karta FORMATA2 100000 10000 25000 37500 50000 75000 - - 4 10 6 - 1 - 3 5 1 1 - 1 10 5 - - - 3 20 13 2 o 4 34 1 - - 13 6 2 - - 7 9 3 - - 1 8 4 - - - 6 11 - - - - 3 4 - - - 1 9 - - 1 9 12 3 - - - 4 4 1 1 - 3 4 2 2 9 111 100 29 4 modul mP.rila(y v 000 350 GGO: Ljubljana velikost obmo~ja v km: y 87 km, x = 57 km, K = 87 km, format polo~ni l 1 1 GGO: Nazarje. 300 1 1 1 l t f 1 velikost območja v km: y = 48 km, x = 24 km, K = 48 km, format = položni 250 200 150 100 l PK-25d ----.,.-- 1 1 1 1 1 1 1 t. ,\ 1' 1 \ 1 \ 1 1 \ : \ 1 1 .\ 1 l 1 1 \ 1 1 \~ 1 .'t 1 ,, 1 1\ 1 1 ·,, 1 1 '· 1 1 '· 50 TK-50 1 '·, -----r----~----------~z------------- -· -·-- 1 1 - • .._ 1 1 l r 1 1 1 1 o ----'------'. , ---r-r-r-------,.--,------,---r· J co K p 1 1 1 1 " 1 format lista 2AO (x) 1 s Slika 10: Grafični prikaz modulov meril glede na standardne formate listov za GGO Nazarje in GGO Ljubljana na, ni mogoče dobiti vseh založniških origi- nalov, obremenjena je z uradno uporabo. Na taktičnem nivoju načrtovanja pa sta poudarjena tudi operativni in komunikacijski vidik uporabe karte. Iz operativnega vidika se uporablja tudi na tem nivoju TGK v merilu 1 : 5.000 ali 1 : 10.000, komunikacij- ski vidik pa zahteva, da je karta izdelana v velikosti gozdnogospodarskega načrta kot elaborata. 350 G. V. 7-B/90 c) Da je pri načrtovanju na nivoju goz- dnogospodarskega območja izrazito pou- darjen komunikacijski vidik uporabe karte, ki zahteva, da je karta izdelana v formatu lista A4 (21 x 29,7 cm) oziroma A3 (29.7 x 42 cm), merilo karte je tu drugot- nega pomena. Na tem nivoju načrtovanja pa je poudarjen tudi spoznavni vidik upo~ rabe karte, ki zahteva, da je območje prika- zano na formatu A2 ali 83. Ker se velikost Gozdno Velikost Formati listov po JUS Idealne velikosti listov gospodarsko v naravi Razmerje območje v km 6.Y1 : 6.x1 A4 A3 A2 A1 AO S=2AO K P=B3 fl.yl x 6.x1 01 Tolmin 59 x 78 260952 198653 140476 99327 70155 49622 337143 167139 p 02 Bled 45 x 34 1 161905 114478 80952 57239 40428 28595 194286 96316 PO 03 45 x 45 214286 151515 107143 75758 53508 37847 257143 127479 PO 04 87 x 57 292929 207143 146465 103448 73171 51724 348000 174000 PO 05 42x49 200000 141414 100000 70707 49941 35324 240000 118980 p 06 47X 49 223810 158249 111905 79125 55889 39529 268571 133144 p 07 Novo mesto 51 x 62 242857 171717 121429 85859 60642 42893 291429 144476 p 08 Brežice 62 x 38 208754 147619 104377 73722 52145 36861 248000 124000 PO 09 70 x 50 238095 168350 119048 84175 59453 42052 285714 141643 PO 10 48X 24 161616 114286 80808 57075 40370 28537 192000 96000 PO 11 Gradec 50 x 31 168350 119048 84175 59453 42052 29727 200000 100000 PO 12 Maribor 81 x 51 272727 192857 136364 96314 68124 48157 324000 162000 PO 13 Murska Sobota 64X45 215488 152381 107744 76100 53827 38050 256000 128000 PO 14 Kras 65 x 53 252381 178451 126190 89226 63020 44575 302857 150142 PO Krat lce pomenijo: S stenska karta, K karta v publikaciji, P priročna (namizna) karta, p P = pokončni format lista, PP = položni format lista :< Slika 11: Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za GGO (7) -..J &:. ~ o cu <.n ..... SISTEM GOZDARSKIH KART - KARTOGRAFSKA OSNOVA VIDIK NIVOJI HACRTOVANJA - GOSPOOAAJENJA - OBVEZNA IZHOOISCA UPORABE KARTE ODDELEK GOSPOOA.RSKA ENOTA OBMOCJE IME FOAW.T MERILO ....,. IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O IME FORMAT MERIL-O KA.FITE VCI.I VCM VCM VCM 1 :5000 OPERATIVNI ~ TTN 1 :2500 TTN 1 :5000 / / / TTN ~s x so TGK 45><1!.0 1 :5000 TGK ~5><50 1:10000 1:10000 1:10000 40x 55 ?8x50 TK ~0><55 1 :25000 ~ SPOZHAVNI f-' TGK TTH 1 :5000 PGK A2 1 :25000 PGK B3-A1 1 :50000 ?8><50 1 :50000 , :10000 78><50 , :50000 n1anem , : 100000 na on. l. listu 112><80 1 :250000 ~ / / / PUGK .... POWUBNO PUGK A4 1 :250000 PK 70><50 1 :400000 .u A:J POWUBNO KOMU NI· ~ KACIJSKI 1 :750000 1 :750000 PK 1 : 1000000 ~ ---? PRIKAZ CELOTNE SLOVENUE PUGK M 1 :1000000 1 :2000000 LEGENDA: rrN - tamt1nt ~ralikl nlln TK-tapograralc:akln• PK- ~egiKn.1 karla TGK - lema;n.1 go.tdltih k.lr11 POK- pUGK- puQ!Ikacl]sk.l vozd&r•'-' kano A, 9 - lorn1a~ n111ri ~JUS-Il A3 1 :2000000 Slika 13: Sistem gozdarskih kart po merilu in formatu območja v Sloveniji giblje od 69.000 ha (GGO Nazarje) do 251.000 ha (GGO Ljub- ljana), je izdelan grafični prikaz ločilnega razmerja, ki omogoča vizualno primerjavo možnih vrednosti modulov meril glede na standarde formata papirja. Diagram na sliki 1 O je dopolnjen z ideal- r1imi dimenzijami listov papirja po Lovricu (9) in s podatkom o obstoječem merilu topografske karte 1 : 50.000 (TK-50) in pregledne karte Slovenije v merilu 1 : 250.000 (PK-250). Izračun modulov meril kart glede na standardne formate listov za gozdQogospodarska območja je privzet po Juvančiču (7) (slika 11 ). Analiza grafičnih prikazov ločilnih razme- rij za posamezno gozdnogospodarsko ob- močje (GGO) je ugotovila (7): - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 250.000 na standardnih formatih listov A4 (10-GGO) in A3 (4-GGO); - vsa GGO je mogoče kartografsko pri- kazati v merilu 1 : 1 00.000 na standardnih formatih listov A2 do A 1 ; - deset (1 O) GGO je mogoče prikazati v merilu 1 :50.000 na enem listu standardnih formatov od 81 do BO, štiri (4) GGO pa na dveh listih; - na formatu lista 83 (idealne dimenzije namiznih kart) je mogoče prikazati vsa GGO v merilu od 1 : 100.000 do 1 : 175.000 na formatu lista A2 pa od merila 1 : 80.000 do merila 1 : 150.000; na formatih listov 2AO oziroma 2CO 352 G. V. 7·8/90 (idealna dimenzija lista za stenske karte) je mogoče prikazati vsa GGO v merilih od 1 : 30.000 do 1 : 50.000. Iz dosedanjega znanja o kartografski ko- munikaciji lahko izdelamo konkretni sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki bo z vidika uporabe karte za posamezni nivo gozdnogospodarskega načrtovanja najpri- mernejši, v katerem bodo entropijske težnje čim manjše in ki bo v dinamičnem ravno- težju. Zaradi velikih razlik med najmanjšo in največjo površino gospodarskih enot 1 : 61 in najmanjšo in največjo površino gozdno- gospodarskih območij 1 : 3,6 se je zelo težko opredeliti do enotnih meril. Za medse- bojno primerjavo med gospodarskimi eno- tami bi bilo idealno, da bi bile pregledne gozdarske karte izdelane v istem merilu za vse gospodarske enote, ki jih je v Sloveniji 263 (7). S fiziopsihološkega vidika pa bi bilo najprimernejše, da bi bila pregledna gozdarska karta za posamezno gospodar- sko enoto izdelana na idealnem formatu priročne karte (A2, 83). Iz praktičnih razlo- gov se je treba omejiti na čim manjše število meril in pri tem upoštevati potrebo po različnih merilih. Na sliki 13 je prikazan sistem gozdarskih kart po merilu in formatu, ki optimalno upošteva nivoje gozdnogospodarskega načrtovanja, vidike uporabe karte in je ho- rizontalno povezan s sistemom kart Slove- nije. Iz čisto praktičnih razlogov bi bilo po- trebno pregledno gozdarsko karto v merilu 1 : 25.000 izdelovati v dveh formatih, enkrat v standardnem formatu topografske karte TK 25/G (7' 3011 x 7'30"), drugič pa z zdru· žitvijo standardnih formatov na en list, odvi- sno od velikO$ti gozdnogospodarske enote. S tem bi bila omogočena hitra komunikacija v vertikalni in horizontalni smeri. Oblikovani sistem gozdarskih kart velja .le pod pogojem, da so gozdarske terito- rialne enote (E) oblikovane kot funkcijski model geografskega (g), ekonomskega (e), socialnega (s) in zaznavnega (z) prostora: E f (g, e, s, z). Samo tedaj je smiselno večnamensko in večnivojsko gozdnogo- spodarsko načrtovanje. 6. UGOTOVITVE Iz razprave je mogoče ugotoviti nasled- nje: - Prehod od monofunkcionalnega na po- lifunkcionalen sistem gozdnogospodar· skega načrtovanja je v bistvu prehod od linijskega na mreži model načrtovanja. Tak sistem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informacijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komunikacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdar- ske dejavnosti. - Karto štejemo za eno najboljših sred- stev vizualne komunikacije, s katerim je mogoče najbolj verna in racionalno prena- šati prostorske informacije. Karto kot zna- kovni model stvarnosti je mogoče uporab- ljati s komunikacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vpli- vajo na merilo in format karte. - Osnovna ugotovitev je, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja gozdnogo- spodarskega načrtovanja in vidika uporabe karte. Vzporedno z razvojem gozdnogospo- darskega načrtovanja je treba razvijati tudi sistem gozdarskih kart. - Na operativnem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem z operativnega vidika. Operativni vidik uporabe karte pa zahteva, da je karta metrična - v velikem merilu. Format karte tu ni pomemben, odvi- sen je le od standardov formatov listov po JUS-u. - Na taktičnem mvOJU načrtovanja se karta uporablja predvsem s spoznavnega vidika, to pa zahteva, da je posamezna gozdnogospodarska enota prikazana na eni karti, ki naj bo po dimenziji lista čim bližja idealnemu formatu. Po Lovri6u (9) so najprikladnejše velikosti listov 2CO za zidne karte, A2 za priročne karte in A4 za karte v knjigah. - Na strateškem nivoju načrtovanja se karta uporablja predvsem s komunikacij- skega vidika, ki zahteva, da je karta izde- lana v velikosti ureditvenega elaborata. Me- rilo karte je tu drugotnega pomena. - Pri prehodu z abstraktnega funkcij- skega modela obeh sistemov na stvarni model so bili nivoji načrtovanja smiselno nadomeščeni z velikostjo gozdarskih terito- rialnih enot, vidiki uporabe karte pa z meri- lom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarski}.). kart Sloveni- je, ki za posamezni nivo načrtovanja določa optimalna merila ln formate listov karte. POVZETEK Danes gledamo na gozdnogospodarsko načrto­ vanje precej drugače kakor pred dvajsetimi ali štiridesetimi leU. Takrat je gozdnogospodarsko načrtovanje slovelo na načelu monofunkcionalno- sti, danes pa na načelu polifunkcionalnosti. Poli- funkcionalnost, ki upošteva silnice fizičnega, eko- nomskega, socialnega (družbenega) in zaznav- nega razvoja, pa je vezana na širša gozdnogo- spodarska območja. Samo širši pogled na gozd in gozdni prostor omogoča pravilno oceno stanja in uspešno usmerjanje njunega razvoja. Tak si- stem načrtovanja pa potrebuje učinkovit informa- cijski sistem, zasnovan na mrežni obliki komuni· kacije, sposobne kadre, nov entropijski način razmišljanja pa tudi novo organiziranost te tako pomembne gozdarske dejavnosti. V zadnjih desetletjih se je bistveno spremenil tudi pogled na karto, ki jo štejemo za eno najbolj· ših sredstev vizualne komunikacije, za model stvarnosti, ki ga je mogoče uporabljati s komu ni· kacijskega, spoznavnega in operativnega vidika. Za vsak vidik uporabe karte so značilne določene funkcije, ki vplivajo na merilo in format karte. Iz funkcijske povezave sistema gozdnogospo- darskega načrtovanja in sistema gozdarskih kart izhaja osnovna ugotovitev, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe karte. Vsak nivo načrtovanja oziroma vidik uporabe karte zahteva določeno matema· tično konstrukcijo karte, pri kateri je percepcija vsebine karte najboljša - pri kateri je izguba informacij najmanjša. Na ugotovitvi, da sta merilo in format karte odvisna od nivoja načrtovanja in vidika uporabe G. V. 7-8/90 353 karte, je izdelan stvarni model sistema gozdarskih kart. Pri tem so nivoji načrtovanja nadomeščeni z velikostjo gozdarskih teritorialnih enot, vidiki uporabe karte pa z merilom oziroma formatom lista karte po JU S-u. Rezultat je sistem gozdarskih kart Slovenije, ki določa za posamzni nivo načrto­ vanja in vidik uporabe kart optimalna merila in formate listov karte. THE FORMATION OF FORESTRY MAP SYSTEMS AS TO THE SCALE AND MAP SHEET SIZE Summary Forest managing planning has been looked upon quite differently nowadays than it used to be twenty or fourty years ago, At that time, forest managing planning was based on monofunctiona- lity and nowadays its basis is represented by polifunctionality. Polifunctionality which ta kes into consideration the factors of physical, economic, social and perceivable development referrs to wider forest enterprise areas. Only broader con- sideration of forest and forest environment ena- bles right evaluation of the situation and success- ful directing of its development. Such planning system demands efficient information system conceived on net form of communication, well qualified experts, the new entropic way of thinking and also a new way of organization of the forestry activity of such importance. ln the last decades, the attitude towards the map, which is considered as one of the best means of visual communication, a model of rea- lity, which can be used from the communication, cognition and operation aspect has also greatly changed. There are definite functions which are characteristic of each application aspect which exert influence of the scale and size of a map. A functional connection of the system of forest managing planning and the system of forestry maps leads to the conclusion that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map use. Each level of planning or map application aspect demands a specific mathematical map construction at which the per- ception of the map contents is the best - at which the less of information is the least. Based on a statement that the scale and size of a map depend on the level of planning and the aspect of map application, an objective model of forestry map system has been worked out The levels of planning have been substituted for by the size of forestry territory units and the map application aspects by the scale or the map sheet size according to JUS standards. The result is the system of forestry maps of Slovenia which prescribes the optima! scales and map sheet sizes for an individual planning level. 354 G. V. 7-8/90 LITERATURA 1. Freitag, U.: Semiotik und Kartographie, Kar- tographische Nachrichten, 21 (1971 ), 5. 2. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodar~ skih načrtov - interno gradivo, Ljubljana, Bioteh- niška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljub- ljani, VTOZD za gozdarstvo, 1988. 3. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov, Ljubljana, Biotehniška fa- kulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, VTOZD za gozdarstvo, 1989. 4. Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcio- nalnega gozdnogospodarskega načrtovanja, Go- zdarski vestnik, Ljubljana, 45, 1987, 6. 5. lmhof, E.: Gel ande und Karte, Zurich, 1950. 6. lmhof, E.: Kartographische Gelandedarstel- lung, Berlin, 1965. 7. Juvančič, M.: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, doktorska disertacija, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1988. 8. Lovrič, P.: Opča kartografija, Zagreb, Geo- detski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1988. 9. Lovrič, P.: Temeljne karte za izradu prostor- nih i urbanističnih planova, Savetovanje: Karto- grafija u prostornom planiranju, Ljubljana, SGIGJ, 1973. 1 O. Meine, K.-H.: Cartographic Communica- tion Links and a Cartographic Alphabet, Carto- graphica (The Nature of Cartographic Communi- cation), Toronto, B. V. Gutsell, 19, 1979. 11. Ogrissek, R.: Zur Bedeutung psychologi- scher Komponenten in der Kartennutzung, Ver- messungstechnik, Berlin, 32, 1984, 7. 12. Rojc, B.: Prispevek k raziskovanju percep- cije vsebine karte, doktorska disertacija, Ljublja- na, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakul- teta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1986. 13. Salichtchev, K. A: CartographicCommuni- cation: A Theoretical Survey, Graphic Communi- cation and Design in Contemporary Cartography, New York, John Wiley and Sons, 1981. 14. Sališčev, K. A.: ldei i teoretičeskije pro- blemi v kartografiji BO-h godov, ltogi nauki i tehniki, Kartografija, tom 1 O, Moskva, Akademija nauk SSSR, 1982. 15. Salichtchev, K. A, Berliant, A. M.: Metho- des d'utilisation des cartes dans les recherches scientifiques, International Yearbook of Carto- graphy, 13, 1973. 16. Strategija razvijanja informacijskih siste- mov, XXIII. posvetovanje o ekonomiki in organiza- ciji združenega dela, Portorož (Zbornik referatov), Društvo ekonomistov Ljubljana, 1989. 17. Trstenjak 1 A.: An antropological approach to the forest, 18 h IUFRO World Congress, Yugo- slavia, Congress Report, 1986.