ff. 28.
V llubllanl, v ponedeljek, dne 6. februarja 1911.
Leto XXX* X.
/elja po pošti: ==
celo leto naprej . K	28'—
pol leta „ . „	13'—
retrt leta „ . „	6'50
m meseo „ . „	2*20
lisuieijo oeloletno „	20'—
ostalo inozemstvo „	35'—
Ljubkana dom:
celo le.o naprej . K 24 — Fol leta „ . „ 12----'ri leta „ . „ 8-— meseo „ . „ 2'—
■pravi prejeman meseCno K KO
Inseratt:
Enostolpna pe.ltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za tr krat...... tu „
sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinariev
; Izhaja:;
vsak dan. izvzemši nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne.
ur Uredništvo je v Kopitarjevi niloi štev. 6/111. rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravništvo |e * Kopitarjev! nltot štev. 6. "SO) Avstr poštne bran račnn št. 4.797. Ogrske poštne hran račun št 26.511. - Opravniškega teleiona št. Iti8.
Današnja StevVka ohsega 6 strani.
Prekrižani računi!
Nastop dr. Š u s t e i a v vojni odseku avstrijske ailegacije je ravil vladne stranke v veliko zadre-Bilo je vse tako lepo namenjeno! mški nacijonalec D o b e r n i k, za im krščanski socialec S t c i n e r in nečno še Poljak Ivozlovvski — vsi bili naenkrat v vojnem odseku na-li opozicijonalno struno. Zahteve »jnega ministra za mornarico in dru-vojne potrebe so se jim zdele pre-like in opozarjali so zlasti na polo-j državnih financ, češ, da ni videti, e najti pokritja za velike vojne iz-tke. — Račun vladnih strank je pa 1 ta: Slovani, ki so v opoziciji, bodo (tovo novim vojnim stroškom naspro-vali iz svojega opozieijonalnega sta-šča. Potem ostanejo le še delegati isposke zbornice, ki pa tvorijo le eno etjino delegacije. A odločilni krogi > bodo trpeli pod nobenim pogojem, t bi se vojne potrebščine črtale. B i e -erth bo tedaj prisiljen svoje vladne ranke za vsako ceno pridobiti za voj-zahteve; a te bodo prezentirale voje račune, zahtevale bodo za-izdatne kompenzacije na notranje-»litičnem polju. Vlada jim bo morala roditi, na kar bodo s »težkim srcem« asovale za vse — a avstrijski avkoplačevalci bi poleg rednavtk morali plačati d i še posebne in morebiti i dražje račune vladnih t ran k, ki bi se pa kljub temu bles-etale v »patrijotizmu« in bi očitale lovanom pomanjkanje razumevanja i »državne potrebe«.
Tako so računale vladne stranke, vse te račune je te me 1 j i t o r e k r i ž a 1 dr Šusteršič. S tihimi besedami jc povedal vladnim trankam v vojnem odseku dvojno: rvič, da one nimajo pravice pritože-ati se o slabem položaju državnih inanc — kajti baš njihova dolž-ost je bila napraviti red v državnem ospodarstvu. Dve leti ste na vladi, jim e zaklical, pa niste ničesar naredili v em pogledu! Trkajte torej na lastna irsa. Vaše današnje tožbe so priznanje »polnega poloma vašega hvalisanega vclelnega zistema. — Drugič pa je dr. usteršič povedal gospodom, da »ode on, ki ne pripada vladnim strankam, mirno glasoval za nove bojne
ladje, to pa zato, ker so neobhodno potrebne za obrambo naše slovenske in hrvaške zemlje ob jadranski obali, odnosno za ohranitev miru, ker se nas
Lah ne bo upal napasti, ko vidi, da smo močni. Opozicijonalec je apeliral na patrijotiška čustva. —
LTčinek tega nastopa načelnika S. L. S. je bil eklatanten. Vladne stranke so se videle razkrinkane. Dobro ve-doč, kak velikansk pomen se polaga na najmerodajnejšem mestu na obnašanje strank napram nujnim zahtevam obrambe države zoper zunanje nevarnosti, — so vladne stranke uvidevale, da zaidejo v zelo dvomljiv n naravnost opasen položaj, čc le nekoliko še vstra-jajo na svojem odklonilnem stališču zoper predloge vojne uprave.
Njihova zadrega je bila pomilovanja vredna. Storile so, kar je bilo najbolj pametno — retirirale so takoj drugi dan na celi črti. Glasovati bodo morale in glasovale bodo za zahteve vojne uprave brez vsakih strankarskih » k o m p e n z a -c i j «. —
Razume se, cla se je velika zadrega zrcalila tucli v vladnem časopisju.
Glavno glasilo nemškega »Frei-sinna«, » Nfjue F r e i e P r e s s c « je pa kar besnela proti clr. Š u s t e r -š i č u, češ, da ima lc-ta edini namen, spraviti Nemce ob kredit na .najvišjem mestu in sestaviti vladno večino brez Nemcev. — Vsa jeza nad prekrižanimi računi se zrcali v njenih sobotnih jutranj'h in večernih člankih, posvečenih tej zadevi. Posebno zanimivo jc pa, da jc v svoji jezi »Neue Freic Prcssc« tudi poudarjala, cla dr. šusteršič kot kranjski delegat lahko glasuje za nove ladje — češ, Kranjska kot »pasivna« dežela jih itak ne bo plačala, temveč plačati jih bodo morale bogate severne dežele! No, te tolažbe jej nočemo vzeti.
Pač pa naj vladne stranke nc iščejo razlogov za nastop dr. šusteršiča v prilog naše vojne mornarice drugod kot tam, kjer so. Te razloge je clr. Š u-steršič jasno povedal: Nove bojne ladje so neobhodno potrebne za obrambo naše jadranske obali. — To je vprašanje, ki je odločilnega pomena za pri-hodnjost Hrvatov in Slovencev. Zato so slovenski in hrvaški delegati doslej vselej glasovali kakor en mož za potrebe mornarice. Gre za eksistenco Hrvatov in Slovencev.
Dr, Šusteršič v avstrijski deleia-ciji.
Dr. šusteršič, oziroma poMti-ka slovenskih poslancev je zopet v ospredju političnega položaja. Dr. šci-steršičev govor v avstrijski delegaciji jc vzbudil toliko pozornost, da so ga polni vsi listi, ocl »Neue Froie Presse«, ki je našemu voditelju zopet posvetila uvodni Članek, pa doli do socialnode-mokraškili glasil. Govor načelnika »Slovenskega kluba« je namreč odkril vso n e i z r c č n o zadrego, v kateri sc spričo velikanskih zahtev vojaške in mornariške uprave nahaja sedanja večina, in to dejstvo večino boli in grize.
Dr. šusteršič jc pribil sledeče: Milijoni za armado in mornarico so potrebni, o tem noben pameten človek ne dvomi. Ko se vse države oborožu-jejo, ko se oborožuje Italija, Avstrija nc more in ne sme zaostali. Vse, kar poslanci večine in socialni demokrati zoper to govorijo, je prazno in ti poslanci s a m i svojim besedam ne v e r j a m e j o. Tako poslanci večine, kakor zastopniki socialne demokracije so trdno prepričani, cla moramo dreadnoughte graditi. Predlog socialnih demokratov, naj sc Avstrija in Italija skupno domenita, cla bosta oboroženje skupno omejile, je zazdaj čisto neizvedljiv. Ko jo pred par dnevi v laški zbornici socialni demokrat pri draginjski debati predlagal, naj so izdatki za armado in mornarico zmanjšajo, ga j c ogromna večina
z 1) o r n i c e i z ž v i ž g a 1 a!
Mini-
ster Luzzatti jc nato pribil, da so se angleški socialisti izjavili za vojne izdatke, ker jc domovina v nevarnosti. Ljudsko razpoloženje v Italiji jo zoper nas, masa laškega ljudstva jo nahuj-skana in ravno letošnje slovesnosti, ko bodo v Rimu proslavljali spomin na zedinjenje Italije, bodo Lahe razplamtelo do viška. Oni hočejo Trst in Trident, oni hočejo gospodstvo v Adri-ji, kakor so pred šestdesetimi in več loti Bim hoteli. Italija je začela dreadnoughte graditi, torej jih moramo tudi mi, ker jc naša mornarica tako daleč zadaj za laško. Adrijc Lahom nc moremo pustiti. Jugoslovani so pri tem največ interesirani. Istra, Goriška in Dalmacija so pretežno slovanske deželo, ki jih moramo do zadnjega braniti. Tisti, ki pravijo, da nam v lo svrho
ni treba ladji, ampak samo armade, ne zaslužijo v svoji naivnosti sploh nobenega odgovora. Zakaj pa tudi Lahi tako ne argumentirajo? Treba je le pomisliti, da imamo v Adriji otoke, ki jih ne moremo z nobeno armado braniti, čc nam jih ugrabijo; tudi ne more nobena armada s kopnega preprečiti, tla nam Lahi konfiscirajo vse naše trgovinsko brodovje in nam vsa trgovinska pota zastavijo. Sicer pa celega obrežja ni mogočo s trdnjavami zavarovati, ker bi zato niti deset milijard ne zadostovalo in splošno je za strokovnjaka znano, da trdnjava zopet bojno ladjo veliko ne opravi, nasprotno pa ta obrežje lahko uspešno obstreljuje in napravi veliko škodo.
Čc so so gospodje poslanci večine v delegaciji to pot tako obirali, j c razlog či s t o dr u g i. To vsi vedo, da bodo vojaštd upravi dovolili vso, kar zahteva, pa šc več! V soboto so ministri odseku razodeli, da nas-bo vse skupaj stalo pol milijarde in da bo treba odslej vsako leto sto milijonov za vojaštvo odšteti. Poslanci so danes popolnoma na čistem glede tega, cla se bo to moralo izdajati. Branijo sc seveda le gospodje socialni demokrati, to pa izključno zato, da bode mogli svoje volivce farbati. Njihova hinavščina je v tem oziru tembolj očitna, ker bi bili oni prvi, ki bi, ako bi re» nastala nevarnost, da se dreadnoughti no dovolijo, zanjo glasovali, ker jc nemogoče, da bi oni odjedli delavstvu velik in dolgoleten zaslužek, ki ga bc od dreadnoughtov imelo. Delavci v tržaški in puljski ladjedelnici pa v plavžih in livarnah križaj o social-nodemokraške voditelje, če bi ti res zgradbo novih ladji onemogočili! S temi hinavci in ljudskimi goljufi sc prerekati je čisto nepotrebno.
Poslanci večine, ti so, ki so vredni, da jih malo otipljemo. In to je dr. šusteršič v delegaciji pošteno storil tei sc s tako fino ironijo norčeval iz njih. cla je zdaj gospodom bridko hudo pri srcu. To mu pa vsi priznavajo brez vsakega pridržka, da je prebrisan, da mu ga ni para. Poslanci večine se zato obotavljajo, k c r sc boje svojih v o 1 iv c c v. Recimo, cla večina dreadnoughtov ne dovoli. No, potem bi jih vlada morebiti od drugače sestavljene večine dobila kakor jc sedanja. Izpremeniti bi so morala seveda tudi vlada. Ampak na to ni misliti, cla bi hoteli sedanji gospodje večino resno iz večine, ki omogoča vlado, katera Nemcem ne odreče v nacionalnem
LISTEK.
P. L, Coloma:
Povest.
Juan Miseria.
- Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.)
Salamanka sc je silno prestrašila, ko jc videla, kam se jc pogovor obrnil; r<tda bi bila komisarja od tega odvrnila 'n je. rekla:
»Pa, gospod, kaj bodo te čenčarijc! Kje pa je tisti mernik? Mar ga imam v žepu?«
»V kleti ga ima, v kleti!« »Kaj pa ti veš?« »Rada bi si spet kaj nagrabila.« »Sleparka!« »Lažnjivka!«
»Jaz lažnjivka? Na lastno oči som videla, ko so tisle vreče razkladali, vedvčerajšnjim še pred zoro, gospod župan, tisti stari mož tamle jih jo pa pripeljal na oslih, boter Dondito.«
»Jezus, kakšen dirindaj! Kakšni Peklenski jeziki!« jo zavpila Salaman-in sc prijela za glavo. Kakor da ne !"isli nič posebnega, je stopila k oslar-ki jc strme poslušal ta vrišč, in mu i(! rekla prav potihoma:
.'Boter, za božjo voljo molčite, če sem izgubljena!«
Toda boter Dondito je stopil dva koraka naprej in rekel zelo resno in s svojo prirojeno prostodušnostjo:
»Do peklenskih vrat šc spremim svojega prijatelja, naprej pa' nc storim koraka tudi za lastnega očota ne.«
»Ali je res, kar pravi ta ženska,« vpraša komisar in ga ostro pogleda.
»Res je, gospod župan. Precl-včeranjim zjutraj sem pripeljal v to hišo petindvajset vreč na treh oslih, in sicer sem petkrat pripeljal.«
»In kaj je bilo v teh vrečah?«
»Menda ječmen. Tako mi je rekla ta ženska, ki jih je kupila od svojega stričnika Lopezinka. Rekla je, cla bo svojo njivico obsojala, ki jo ima nekje pri mestu.«
»In kje so bile tiste vročo prej?«
»V Lopezinkovem stanovanju, hočem reči v delavnici pokojnega Lo-pozina.«
»In kje so zdaj?«
Dondito jc mignil z rameni in pogledal Salamanko. Ta je videla, cla je vjota; to jo je spravilo čisto iz uma, cla je začela vpili:
»Kaj Vas briga! Zdaj so mi pa kar precej vsi poberite, cla ho že enkrat konec tega škandala. Razumete? Če ne, grem pa naravnost k županu in magari k samemu papežu v Rim.«
»Vi greste pri tej priči naravnost v I ječo, če mi ne pokažete tistih vreč.«
»Še toga se manjka! Prav ljubi se mi! Revož pa ros kmalu ne bi smol ničesar več imeti, čc nc. jc precej gosposka zraven s svojim strahovanjom, cla mu zadnjo troho pobere.«
Komisarju so jo zdelo, da jc prišel pravi trenutek, cla podere Salamanki pogum; pokaže ji neki papir in slovesno reče:
»To je ukaz kraljevega namestnika, potrjen ocl sodnika, da Vam preiščemo stanovanje.«
»Kar obrišite se s tem papirjem, mene toliko briga kakor lanski sneg, da veste.«
Komisar je ukazal dvema policajema, naj zadržujeta ljudi, ki so so gnetli precl vratmi, sam pa je stopil z drugima clvema v stanovanje. Salamanka je kričala in vila roke.
»Kje je klet?« jo vprašal komisar. Sto rok so jo stegnilo iz gnječe, ki sc je trla pred vratmi, in sto grl jc za-vpilo hkratu:
»Tam, tam, za omaro!« Ilitro so omaro odmaknili in komisar je stopil po šestih stopnjieah v klet, za njim pa sta peljala policaja Salamanko. Tudi Dondito jo, šol ž njimi. Komisar je odveza 1 par vreč iti prikazal se je ječmen, slabše vrsto, črnikast in zanikern; potem je zagrobel obe roki globoko v vrečo in zagrabil
eno periščo ječmena ter ga raztrešči po tleh.
»Ali ste videli gospod?« je vzkliknila Salamanka. »Zdaj jc pa zadosti tega slikanja, kar brž pojdimo!«
Komisar se ni zmenil za Salamanko in je velel policajema:
»Dajte, bomo to vrečo prevrnili.«
»Kaj pa vendar mislile, gospod!« je zavpila Salamanka razdražena. »Ali mi boste vso klet natrosili?«
Vzdignili so vrečo in jo prevrnili in približno ena tretjina se jc vsula na tla, drugo pa sc je držalo vreče, kakor cla je močno stlačeno. Malo so potresli iu mahoma se je vsulo na tla nekaj črnega in se razpršilo v zrnat prah.
»Ali ste videli? Ste videli?« je vzkliknil komisar zmagovito. »To je tucli ječmen, kaj 110?«
»Vlaga, vlaga! Od vlage se je spridil!« jo, vpila Salamanka.
»Kakšna vlaga, lažnjivka stara! To jo smodnik!«
»Zate, da bi to ž njim posmoclili!« je zavpila Salamanka in zbežala proti vratom.
Policaj jo jc prijel; Dondito je strme zijal v smodnik; poleni jc pa zamišljen zamrmral:
»Saj pravim, če bi moral biti hudič še enkrat, ustvarjen, gotovo bi bil v ženski podobi!«
oziru nobeno Želje. Tucli ni sedanja opozicija tako neumna, da bi prevzela nase dovoljenje vojaških kreditov; v ta trdi oreh naj lo nemški nacionalci, krščanski socialci in Poljaki sami vgriznejo. Nebeško veselje je bilo torej za dr. šusteršič«, ko jc te gospode gledal. Na primer Poljake! Ti so svojim volivcem za trdno obljubili, da dobe kanale. Ampak kanale bodo zdaj požrli dreadnoughti! Krščan. socialci so obljubovali svojim ljudem socialno zavarovanje, veliko melioracijske vsote in podobno, a zdaj bo treba s temi lepimi milijončki zgradili tiste ladje velikanke, ki so se zanje krščansko-socialni redakterji tako navduševali, ko so jih bralcem na papir risali. Danes so pa postalo bridka resnica. Da nemški liberalci nimajo povoda, se posebno veseliti, je tudi jasno. Sli so na Dunaj po svobodno šolo, reformo zakona, ugodnosti za alpske dežele, izboljšanje za uradništvo itd., nazaj bodo pa prišli povedati, da bodo njihovi volivci lahko šli letos poleti v Trst gledat, kako se bo prvi naš dread-nought ponosno na jadranskih valovih zibal ... V tej luči se razume veščost in spretnost našega dr. šusteršiča, ki je pokazal gospodom, v kakšnem položaju se nahajajo p o lastni krivdi.
In res! Pol milijardo se zahteva, pokritja pa ni. Finančni minister dr. Meyer je v vojaškem odseku delegacije povedal, da bo treba posojila, in konečno bo treba novih davkov, ki se jih je večina dozdaj kakor vrag križa izogibala. Zakaj je večina delala vsa leta, ko je na vladi, tako suho in mrša-vo politiko, namesto da bi se pobrigala, kako bi se dali dohodki države zvišati in obenem zadovoljiti l j 11 d s k e socialne potrebe, preden je pustila, da so prišle na vrsto ogromne državne vojaške p ot r e b š č i -ne? Gospodje so uganjali politiko oemškonacionalnih fraz in so volivce farbali, drugega pa prav nič. In zato jim privoščimo, da so zdaj prijadrali srečno v lak položaj, da no vejo nikamor !
I11 v tem obupnem položaju jih je ftaš načelnik izdelavah da je veselje: Dreadnoughii so potrebni, stali nas bodo 300 milijonov, toda, če jih ne gradimo, in nas Lah, vsled tega ojuna-5en, napade, nas bo vojska, desetkrat in dvajsetkrat in tridesetkrat toliko veljala, kaj se torej obirate, možje večinski? Ni denarja, pravite; volivci »o hudo nezadovoljni, nimajo smisla za ;lreadnoughte. Tega pa ste sami krivi, gospodje. Zakaj pa niste finančne reforme napravili? Bi bilo treba novih davkov in teh se volivci seveda boje. Pa bi bili rešili veliko ljudske potrebe, ulejte, mi Slovenci, ki smo v opoziciji, vemo, da so dreadnoughti potrebni, i a se morajo dovoliti in da jih boste prisiljeni dovoliti, naj vam volivci doma magari glave odrežejo in čoc. demokrati svoje pristaše zoper vas aahujskajo. .Mi bomo dreadnoughle llovolili. Za nas to vprašanje ni politično, je vprašanje ži v i j e n j s k e g a pomena ne za vlado, ampak za državo kot tak o, življenjsko vprašanje obenem za Jugoslovane, ki nam |e silno veliko na tem, da nas Lahi na Adriji nc prehitijo, ker je potem v prvi
vrsti ob nas! Mi bomo torej nove ladje dovolili, saj se bodo gradile 11 a vsak n a č i n, n a j napravimo, kar h o če m o. Zato jc najbolj pametno, cla tako napravimo, kakor nam pamet pravi in kakor je pošteno. Nam se ni treba nikogar bati. Naše politično izobraženo ljudstvo dobro ve, da cesar vojakov in ladji potrebuje. Kako pa se bo to pokrilo, to je skrb vlade in njene večine. Zdaj naj pokaže svojo zmožnost, če jo je kaj!
Obenem pa jo dr. šusteršič preprečil, da bi bili Nemci in Poljaki milijone za ladje dovolili proti velikim kompenzacijam od strani države. Vlada, ki jo videla, da celo opozicionalni Slovenci iz pravega domoljubja dovolijo dreadnoughle, ,ic rekla: Zdaj jih pa morate Vi še bolj in sicer brez vsakega plačila! Tako srno preprečili, da niso Nemcem in Poljakom darovali na našo škodo milijonov, ampak da bodo morali seči v žep, nc da bi za to kaj dobili.
Nastop in taktika clr. Šusteršiča je res občudovanja vredna in Slovenci moremo pri tem irncii le dobiček. S taki m voditelje m ne z m a -g a t i, t o je nemogoče!
Deželne Glede eleFMnih central
Narodnonapredni možakarji so poslali zadnje čase zelo učeni; z veliko modrostjo in razsodnostjo, kakoršne nima oddaleč noben inženir ali tehnik, študirajo in tuhtajo deželne načrte o električnih centralah in preračunavajo, koliko izgube bo imela dežela od podjetij, katerih sploh še nikjer ni. Te govorice se zde že liberalnemu »Gorenjcu« preneumne, zato jih je zadnjo soboto nekoliko okrtačil in njih učenost v primerno luč postavil; piše tako-le pod naslovom »Deželna akcija radi električnih central«:
Tozadevna brutalna kritika, ki poganja zadnje dni v nekaterih časopisih, nas sili, da izpregovorimo mirno in stvarno besedo o tej velevažni zadevi. Če so občine in deželni odbor sprožile akcijo za pridobitev električnega loka potom vodnih sil, da bi se mogli Slovenci vsaj polagoma gospodarsko dvigniti, ali je potem treba pavšalno rogoviliti v javnosti zoper to akcijo? Električni tok je dragocena prirodna moč prve vrste, ki jo spoštuje in uporablja ves kulturni svet — le »bogati« Slovenci naj jo bahaško bagateliziramo!
V Ljubljani jc električni tok zelo drag, ker se proizvaja potom parne centrale. Pa recimo, da bi se danes odstranila ta parna centrala., da bi torej kar naenkrat v Ljubljani zmanjkalo elektrike za luč in moč in bi prenehala cestna železnica. Kako bi Ljubljana izgledala? Gospodje, ki v javnosti bagatelizirate akcijo deželnega odbora, predstavljajte si to!
Da pa pridemo k stvari, stavimo si najprve vprašanje: Ali so električne centrale na Kranjskem sploh potrebne? Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ker zadostuje že splošna označba gospodarskega položaja, v deželi, namreč: pomanjkanje delavnih moči vsled izseljevanja domačinov v tujino in v tovarne, pomanjkanje domače industrije
ter grozni nedostatki glede prometa s tujci, splošno zadolženje itd. — lahko z mirno vestjo odgovorimo: da, prav potrebna je ta akcija, da se vsaj sukce-sivno prične z elektrificiranjem posameznih okrajev. Le poglejmo okrog sebe! Kroginkrog nas je že polno električnih central in so še us anavljajo. Zakaj bi ravno mi no storili? Pri tem nas ne sme zmotiti trditev cla se kaka centrala ne renfra Tudi industrijska podjetja niso vsa enako dobičkanosna Deželnega odbora prva dolžnost pa je da izkuša gospodarsko povzdigniti deželo. Zato tudi skrbi za melijora-cije itd.
Še manj drži trditev, češ, najboljši rentabilitetni računi se lahko kar naenkrat prevržejo. Za božjo voljo, ko bi človek računil z vsemi eventualnostmi, ki so mogoče, potem bi ljudje šo danes stanovali v duplinah, kajti nihče bi si ne sezidal hiše boječ se, da mu jo ne poruši potres ali ne vpepeli slrela! Potem bi se sploh ničesar ne naredilo.
Da pa je pri takem velikem podjetju na mestu velika previdnost zlasti za deželni odbor v sedanjih finančnih razmerah, to priznavamo radi in tu pridemo k drugemu vprašanju: Kje naj bi sc pričelo z uresničenjem električnih central? Odgovor: naravnost tam, kje je primerno število odjemalcev električnega toka, kjer je potreba najbolj nujna in kjer je zanesljiva vodna sila.
Bled z okolico! Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja! Res. Ali ravno tako res je tudi — ne tajimo tega — da je tamkajšnji gospodarski položaj jako, jako žalosten! Glavni dohodek, les, je pošel. Živinoreja je na slabi stopinji. Vse zadolženo. Ostane še promet s tujci, ki bi lahko veliko donašal, ki pa ne more vzdržati današnje silne konkurence z drugimi modernimi letovišči, nudečimi ves komfort, ki si ga požele razvajeni bogatini-tujci. Bled in okolica pa nima električne razsvetljave. nima niti vodovoda! Zadostuje torej le manj zahtevaj očim, revnejšim tujcem, pa še ti jo kmalu popihajo drugam. Posestniki so veliko zidali! Kaj bo zdaj? Tu je vsekakor treba hitre pomoči!
Ker je na Bledu z okolico ter na Jesenicah dosti odjemalcev, ki komaj čakajo na tok, kar so prizadete občine že vse dognale, ker je Završnica zanesljiva voda ter mali, že izdelani projekt zahteva primeroma le malo denarno žrtev in se pozneje eventualno porabi za rezervo za druge centrale, je naša misel ta da naj tukaj deželni odbor ne odlaša, ker je škoda časa, zlasti če se pomisli, da bo ta naprava za zgled drugim ter bo budila veselje do nadalj-nega dela in pa — da se je ne polasti kdo drugi!
Če torej deželni odbor previdno in sekcesivno po reku: iz malega zraste veliko — začne udejstvovati to akcijo, potem ne vidimo nikake nevarnosti, pač pa dobiček in gospodarski napredek.
Vsekakor pa opustimo v gospodarskih zadevah vsako nepremišljeno kritiko, in ne metajmo si samim sebi polen pod noge!
XV.
Salamanko so odpeljali v ječo in Strogo zastražili. Smodnik, ki so ga aašli pri nji, ,je jasno dokazal, da je bila v zvezi z naklepi, ki so jih kovali republikanci, iti sodnik, ki se je moral uoriti obenem z zvijačami zarotnikov (n pa s prikrito potuho, ki so jim jo dajale nekatere oblasti, je mislil, da je, dobil s Salamanko ono nit, s katero bi se dal vozel popolnoma razvozljati. Lopezinek, katerega je zamorec Martin res naznanil, jc pobegnil, in ona Sudna listina, ki jo jc prinesel zdravnik Benitez, jc dokazovala zadosti jasno, v kakšnem sporazumu sta bila abegli rodoljub pa stara paclarica. Vrh tega je hitela še botra Prepeluha naznanit, da je videla tisto nevarno listino v Salamankinih rokah, četudi se je morala bati, da pride sama ob farno cerkev sv. Mihela; prav kakor tisti ne-voščljivec, ki je bil zadovoljen, cla postane škilast, samo če sosed oslepi.
Ko je Salamanka. videla, kako jo sama in zapuščena, ji je začel pogum upadati. Ker so ji bila pola pravice ne-enana, so ji je želela nevarnost še večja, Kakor je bila ros in edini up, ki ji je še »stal, jo bil Lopezinek. Zato je trdovratno ostala pri svojih prejšnjih izjavah in je zatrjevala, cla jc tisti ječmen kupila od Lopezinka, da poseje njivo, ki jo bila v resnici njena last; pristavila jo tudi zelo resno, da jo go-lovo vlaga v kleti spridila zrnje, da jc dobilo potem podobo smodnika. Sod-aik se je s težka vzdržal smeha, ko jc
slišal to neumno laž; a Salamanka je z veliko resnostjo navajala za svojo trditev čudne slučaje, ki jih je sama opazovala na dolgi poti svojega učenega poklica. Njen mož je prišel ob vse lase, ker jo spal pod milim nebom zraven neke lužo; in ona sama jo videla, kako so se črne stonoge izpremenile vsled vloge v belo in so nazadnje raz-počilo kakor rakete. Zakaj se pa ne bi pri ječmenu narobe zgodilo?
Pater Franc, ki je po svoji navadi obiskoval vse jetnike, kar jih jo prišlo v ječo, jo hotel videti tudi Salamanko. Toda ta jo bila v najstrožjem zaporu, nihče ni smel z njo govorili in tudi njemu niso hoteli tega dovoliti.
Skoro samo ena stena jo je ločila od Janeza, katerega jc ona tako zločinsko spravila v nesrečo. Janez je v tem času prebiral v svoji temnici knjižico, ki mu jo jo dal kapucin. da se pripravi za spoved I11 obhajilo. Pater jc presodil, da je fant žo sposoben cla sprejme sveto zakramente in ga jc nagovarjal, naj I o stori; določil jc za. to slovesnost cvetno nedeljo. Skesan jc obrnil mladenič svoje oči na preteklo življenje. Ubogi človek se jc prestrašil; zakaj prva zapoved, ki mu jo stopila pred oči: Ljubi Boga nad vse, jo bila tudi prva. ki jo je prclonrl; njegovi brezbožni dvomi nad božjo pravičnostjo, nad pravičnostjo onega Boga, čegar neskončno usmiljenje je zdaj spoznal so mu prišli v spom;•• '''-wann je šepetal:
»Dvomil sc
Janez jo uprl oči v skromno razpelo, ki je viselo na steni, dar kapuci-nov. S trnjem venčana sveta glava Zveličarjeva se je nagibala nad nesrečnega jetnika in zdelo se mu je, da mu govore žalostno in sladke oči Kristusove. ne kakor očitek, ampak kakor tolažbo:
»Ker si dvomil, me vidiš tukaj.«
Janez je čutil, kako mu reže bolečina v srce, sklonil jc glavo na knjigo in jo zaihtel:
»Gospod, Gospod! Ko tc pa nisem poznal!«
Ko je pa obrnil nesrečnež ves potrt okoli sebe proseč pogled, jc zadel na te-le besede v knjižici: »Tvoj Bog in tvoj Očo razpetih rok, da bi tc objel, in ti ne tečeš k Njemu?«1)
In Janez je vstal s stola in so zgrudil na tla pred razpelom; usinice pa so iskale molitve, pa jc 11'so našle; toda njegovo ihtenje in stoki, od bolečine in kosanja in ljubezni, so izražali viharne občutke pobožne duše, ki kliče in išče svojega Boga in ga najde pribitega na križ.
P. Fran c c ni nikdar govoril z Janezom o zločinu, ki je mislil, da ga je fant res storil. Bal se jc vzbuditi v tem odkritem, občutljivem srcu oni sramotni spomin. Zato je pa upal cla bo sl'šal to iz ust njega samega pri spovedi in cla mu bo tedaj zacelil rano njegove duše z resničnim kosanjem in zdravo po-
Sir® m irai leiinil L
Da ne pozabi svobodoljui ni p, ški burš v zakajenih 1 najpah p j noma na svoj »poklic« in da moro di on vsaj vsake kvatre enkrat »h vdušen« pohiteti v hram učenosti, za to je na avstrijskih visokih šol prav dobro preskrbljeno. Če ni Wa! munda, so Slovani, če teh ni, je klerikalizem tis a sila, ki tudi najl lenega burša zdrami k »delu«. Za tošnji predpust so si graški burši pet omislili svoj hec.
Kakor znano, je klerikalni lavb ki je lteos vzel nase podobo katoiiš ga poljskega sociologa, P. Zim mana iz Poznanja, zopet razburil 1 hove svobodomiselnega »znanstve ga sveta«. Divjaško pustošenje štrajk na krakovski univerzi že meva po avstrijskih vseučilišč Gradec, zvest samemu sebi, je letos lo vse prekosil. V petek dne 3. t. meseca se je vršilo na tehniki zboi vanje kjer so sklenili prirediti er dneven oficijelen štrajk »v protest k rikalnim napadom na visoke šole znak simpatij do preganjanih brate v Ivrakovu in one sumljive sodrge Rusije«.
Da bo več zaleglo, bodo graški ln ši menda s Slovani vred tudi v do procesiji nadlegovali meščane in o rali promet. Na tej skupščini, ki ji predsedoval burš s popolnoma obvoi no glavo, so se zlasti starejši komilii ni potegovali za tridneven štrajk, k se jim je zdel en sam dan prema Sprejel se je tudi predlog, vsak j skus ovirati izvršitev oficielnega Str ka s silo preprečiti. »Mir san jo olle frilieitlich«, je donelo križem dvorani ko se je še enkrat slovesno trdilo, da morajo burši vedno stati sveto svobodo visokih šol in jo bran Vivat accademia!
BURNE PRIZORE V BOSENSKE DEŽELNEM ZBORU
so v seji dne 1. t. m. ob glasovanju § 16. poštnoliranilnične predloge up zorili Srbi. Pred glasovanjem so oc1 in se zbrali v prostoru, ki je od pre sedniškega odra oddeljen le z desk mi. Ko so tu čuli, da je predsednik javil, da je zborn. sklepčna in odre glasovanje, so vprizorili grozovit hr in vdrli v zbornico, ki je pa v isl< trenutku končala glasovanje in predsednik Bašagič med grozn vpitjem Srbov naznanil, da je navet ni paragraf sprejet V tem slučaju držali skupaj proti Srbom oba hrv ka in musulmanski klub in virilis ki niso srbske narodnosti.
ATENTAT NA PERZIJSKEGA H NANČNEGA MINISTRA.
Iz Teherana poročajo: Ko se je soboto pripeljal finančni minister S el Daule pred svojo hišo, sta ga d človeka ustrelila. Ranjena sta tudi d stražarja. Napadalce zasledujejo.
93 MILIJONOV ZA AMERIČANSE ARMADO.
Državna zbornica (kongres) je dolgih debatah sprejela vojaško pre logo, ki zahteva 93 milijonov. Za zr koplove v vojaški službi je dovo kongres 125.000 dolarjev. Dovoljen

Pa'c i.udoVik iz Granade.
koro. A zelo ga je presenetilo, ko sc Janez spovedal samo svojih dvonif nad božjo pravičnostjo in še par čis navadnih slabosti, potem pa molčal.
»Ali se ničesar več no spominja sinko moj?« ga jc vprašal pater osupi
»Ničesar več, pater.«
»Malo pomisli, sinko. Glej, kršča ska družba ni tako kakor država; ti kaj pride po priznanju zločina kazei tam pa po priznanju greha odpi ščanje.«
»Ko se pa ničesar več ne spon nim «
Pater je trenutek omahoval, potei je pa rekel: »Kaj pa tvoj zločin, sinkol
»Pa kaj sle Vi verjeli?« jc vzkll nil Janez in zardel od sramu in skl nil roko žalos cn in presenečen.
»Verjel sem, sinko moj, verjel; I zdaj že nič več no verjamem « je odg voril menih, ki ga je ganila lepola čiste duše. Ni pomišljal več, ampn iztegnil je roke nad spokornikom i mu podelil odvezo.
Janez jo potem razložil spovet niku, v kakšnih okoliščinah je Marti Lenuh umrl in kako je spravilo njeg v nesrečo hudobno obrekovanje Lop zinka in Salamanko. Ko je duhovni zaslišal to ime, se je osupel zganil; malo časa se je pogovarjal z .Tanezoi) potem pa se je poslovil bolj zgodaj k kor po navadi.
(Halje )
l
vojaške predloge se }e najbolj pnotlvll poslanec Hull iz Io\va, ki je dokazoval, da ima vojna uprava dovolj streliva, katerega si je prihranila zadnja leta. V zalogi ima 28 000.000 patron in G50 tisoč izboljšanih Springfield pušk.
Dnevne novice.
+ Inštalacija novega tržaškega škofa. »Naša Sloga« je doznala iz popolnoma zanesljivega vira, da se bode vršila inštalacija novega tržaškega škofa gosp. dr. Andreja Karlina dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa. Ta svečani čin bode izvršil prejšnji tržaški škof dr. Nagi s pomočjo Nj. Prevzv. goriškega knezonadškofa dr. Sedej-a in ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jeglič-a.
+ Iz deželnega odbora. V Idriji slavi anarhija prave orgije. Libcralno-socialistični blok misli, da sme teptati postave in se norčevati iz oblasti. V zadevi Kobalove kleti sta bili vloženi pritožbi od dveh strank. Vkljub temu se je začelo takoj graditi, češ, potem se deželni odbor ne bo več upal stavbe prepovedati. Vkljub temu, da je bila zgradba opetovano brzojavno ustavljena, se je gradilo dalje. Pritožbi je bilo iz stvarnih razlogov ugoditi in vsled tega je stavbo odstraniti. Anarhistična družba misli, da se ne bo nihče upal postave izvršiti. Županstvo svoje dolžnosti ni izpolnilo. Cclo deželna gostilni-čarska zadruga sc je mobilizirala. Deželni odbor jc sklenil: 1. Protipostavna zgradba se odstrani po organih deželnega odbora. 2. Deželni gostilničarski zadrugi se odgovori, da je prekoračila svoj delokrog, kar je tembolj obsojati, ker je dobila subvencije od deželnega odbora. 3. Sodni zapisnik, ki vsebuje razžalitev deželne avtonomne oblasti, se pošlje prezidiju c. kr. deželnega sodišča v uradno postopanje. — Da sc urede razmere pri meščanski korpora-ciji v Kamniku, vpelje deželni odbor uradne poizvedbe. — Vršila se bo skupna konferenca deželnega odbora in c. kr. kmetijske družbe, da se uredi enotno postopanje pri pospeševanju živinoreje. — Pri deželnem odboru se bo v kratkem vršil poučni tečaj za zidanje živinskih hlevov.
+ Napredek ljudske misli v Dal-macLi. V mesecu januarju letos sc je v Dalmaciji na polju ljudske in krščanske misli započelo, oziroma izvršilo naslednje delo: Izšle so »Pučke Novine«, ki imajo že krog 5500 naročnikov. Število naročnikov krasno opremljene »Mladosti« se je dvignilo od 2000 na 3000. V Splitu se je vršil tridneven poučni tečaj za kmečke mladeniče, ki je štel nad 80 udeležnikov. V Jesenicah se je osnovalo mladeni-ško društvo, ki ima že 105 članov. Za tobačne delavce v Imotskem, Sinju, Vrgovcu in Splitu so se ustanovile or-ganizacije. V Imotskem se jc vršila pravaška skupščina in po raznih drugih krajih razne druge priredbe. Ljudska misel in ljudsko delo v Dalmaciji torej vrlo napreduje.
+ Poučni tečaj za mlade kaplane se 14. in 15. t. m. vrši v Splitu. Predavanja bodo izbrana. Vsi se silno vesele na dr. Lampeta. Odziv za udeležbo je že doslej izvanreden, a zanimanje vsak dan narašča. Ni dvoma o najlepšem uspehu tega tečaja. Quod Deus faxit.
-j- »Ungaro - Groata« se pomažeri. Več mažarskih bank, za katerimi stoji znani ameriški milijarder Vanderbilt, kojega hči je omožena z ogrskim inag-natom Ludovikom Szeclienyi, se pogaja s parobroclno družbo »Ungaro-Croa-ta«, od ko je ima največ akcij (534) G or j up, tla bi jih Mažari pokupili, vsako po 7 0 0 0 K, dočim je njih normalna vrednost 2000 K. Gorjup je v principu že privolil in gre le še za en pogoj. Tako bo prišla ta velika paro-brodna družba v mažarske roke, gosp. Gorjup, Slovenec, bo pa napravil zopet ogromen dobiček. Slovenec bo zavoljo dobre kupčije pomagal Mažarom do davne želje pomažariti vse pa.ro-brodstvo v Adriji. Kjer se začne žep, tam so domoljubje navadno neha.
-J- Volitve v okrajni cestni odbor kamniški so se izvršile v soboto dne k. t. m. v Kamniku za S. L. S. zelo častno. Župani in občinski svetovalci so prihiteli na volišče v tolikem številu, kakor še nikdar (88). — Izvolili so odbornikom skoro soglasno odločno in odlične somišljenike S. L. S. in sicer: Andreja Mejača, župana v Komendi; Fr. Erce, župana v Vodicah; Karola Prelesnika, župana iz Županjih njiv; Ivana Malija, župana v Sp. Tuhinju in Ivana šareč, občinskega svetovalca iz Radomlja; namestnikom župana Fr. Kogoja iz Motnika in Ant. Pirnata, župana iz Homca. — V mestni občini Kamnik pa so porazili naši odborniki liberalno veČino in zmagali s svojim kandidatom Jos. Kendo, kot
odbdfhlkofh in Lovrencem Bergantom
kot njegovim namestnikom. Liberalni odborniški kandidat J. Žerovnik in njegov namestnik Rudolf Debevc. sta ostala za en glas v manjšini. Veliki posestniki so izvolili za odbornika grašč. oskrbnika Wiltschnigga in za namestnika Iv. Stercina, industrijci pa župana Janežiča iz Domžal.
+ Splitski škof. Piše se nam: Iz dobro informiranega in verodostojnega vira doznajem, da bo za splitskega škofa imenovan dr. Anton Gjivoje, profesor in upravitelj zaderskega bogoslovja. Pravijo, da se njegovo imenovanje najbrže izvrši preje nego ono za Ši-benik. S tem v zvezi jc najbrže tudi škofovska, konferenca na Ilvaru, ki se v kratkem vrši; ni dvoma, da so gornjemu imenovanju vsi dalmatinski škofje naklonjeni. Dr. Anton Gjivoje je kakor ustvarjen za splitsko škofijsko stolico, mož, v vsakem pogledu na svojem mestu. Prišel bi nam kakor iz neba. Bog daj, da se njegovo imenovanje čim preje izvrši!
+ Več vseučiliških profesorjev bogoslovja, ki niso obvezani priseči anti-modernistično prisego, so izjavili, da jo bodo prostovoljno; tako v Bonnu in v Monakovem.
-f- Pa+er Zapletal na freiburški univerzi ni zaradi modernizma od sto-lice odstavljen. Vest je prišla bogveka-ko v nekatere liste, a ne odgovarja resnici.
Katoliško nemško akademično društvo »Aargau« na Dunaju je objavilo izjavo, v kateri obsoja gonjo drugih akademičnih društev zoper znani dekret škofa dr. Nagla, kateremu izraža svojo popolno udanost. — Torej jc še vendar nekaj junakov, ki se ne boje liberalnega in nemškonacionalnega kričanja.	v
+ Zelezninski kartel v Avstriji bo zaslužil pri vsakem dreadnoughtu 12 miijonov, pri štirih torej, ki jih zdaj gradimo, 50 miijonov elcstraprofita! To so moderni roparji, kakor je clejal dr. Šusteršič v delegaciji.
—	Župnik rešil življenje dečku. Na Bledu se je udri led 131etnemu dečku; boril se je precej časa s smrtjo. Kakih deset korakov stran jc stal nek uradnik, ki pa ni imel poguma skočiti v jezero in rešiti otroka. Ko zagleda nesrečo župnik Kleinclienst iz Begunj v daljavi več sto korakov, teče z vso silo na lice mesta ter z nevarnostjo lastnega življenja reši dečka iz vode. Še nekaj sekund in otrok bi bil utonil, bil jc že skoraj nezavesten.
—	Poroka. V Inomostu se je poročila dne 1. t. m. gdčna. Mici Hafner, hčerka pok. ravnatelja ženskega učiteljišča v Gorici, z g. Adolfom Messner, c. kr. profesorjem na državni realki v Dornbirnu na Predarlskem.
—	Nevarnega tatu so prijeli v Zni-darčičevi hiši v Renčali. Piše Str Valentin Knez, star okoli 20 let, doma z Bleda. V obširnem Znidarčičevem poslopju je moral biti ta človek par dni ter sc je dobro počutil na kašči. Hodil je po štacuni, po sobah, bil pri blagajni, jedno suknjo jo ukradel in nekaj denarja, imel je tudi jedi in pijačo na kašči. Slednjič je zapazila gospa Zni-darčičeva nekega človeka v nogavicah, ko je hitel na kaščo. Tam se je. bil skril v neko luknjo, kjer pa ga je slednjič zasačil mladi Hilarij Pahor ter ga potegnil ven. Tat jc priznal, da bi bil rad dobil še denar iz blagajne, da bi ušel v Ameriko — ali prišel je le do Gorice v zapore.
—	Umrl je v Karlobagu župnik pop Matija Grunhut, star 08 let. Bil jc vedno navdušen pravaš.
—	Nov odvetnik v Gorici. V Gorici otvori te dni odvetniško pisarno dr. Karol Podgornik, do sedaj koncipijent pri dr. Tumi.
—	Stavka mornarjev. Iz Spljeta poročajo da so pričeli stavkati mornarji štirih parobrodov društva »Dal-matia«.
—	Brata umoril Iz Reke poročajo, da so na poti, ki vodi iz Peterccv v šaršone, našli umorjenega slepega A. Petre. Aretirali so njegovega brata Mateja, katerega sumijo, da je umoril brata, s katerim sta se pravdala in bi v soboto morala biti v Trstu sodnijska razprava.
—	Češko dijaštvo in dogodki v Krakovu. Praga, 3. februarja 1911. — Dne 2. t. ni. je sklicalo svobodomiselno dijaštvo češke univerze shod, na katerem naj bi se označilo stališče napram dogodkom v Krakovu. Prvi je govoril Zimmer, ki je poudarjal, da so bile enkrat vse šole svobodomiselne (?). Polagoma pa se jih je začel polaščati klerikalni zmaj. Da spravlja vedno bolj ljudske šole v svojo oblast, to še naj bo, ali da skuša udreti na univerzo, to je velikanska nevarnost za svobodno raziskovanje znanosti. — Drugi referent Rosenberg je v glavnem sledeče
povedal: »Krščaffških ved sploh ni, še manj pa krščanske socijologije.« Pojasnil nam je tudi vzrok, zakaj so pričeli dijaki v Krakovu s stavko: »Svobodomiselni dijaki »o priredili brez dovoljenja shod v dvorani, kjer je ravno imel predavati dr. Zimmermann. Ko je rektor zahteval od predsednika, naj shod zaključi, se je ta uprl. Radi te nepokorščine je bil izključen 011 in še dva druga radi nedostojnega obnašanja. Šlo se je tedaj edino za disciplinarno opravičeno kazen in zato so ostali pričeli štrajkati in prirejati kra-vale. — Zastopnika »Lige katoliških čeških akademikov« g. Vyčanck in g. Bartoš sta podala nasproti tem ne-znanstvenim in smešnim izjavam svoje odločno katoliško stališče in pokazala na celo razburjenje kot rezultat Judov in socialnih demokratov, ki hočejo s tem izraziti svojo jezo nad krščansko-socialnim gibanjem na Poljskem, ki hoče poljski narod rešiti iz judovskih oderuških rok. — Stališče slov. katol. dijaštva v Pragi napram stavkujočim v Krakovu je označil g. jur. Strižič: Trije dijaki so bili radi neposlušnosti kaznovani in radi te disciplinarno opravičene kazni se nam zdi njih stavka nepotrebna, tudi ako bi ne imeli mi kot katoliki še drugega vzroka biti proti njej. — Zan'mivo je tudi stališče, ki je je zavzel g. Krivic kot zastopnik naprednega ( n e radikal 11 c -ga) d i j a štva v društvu »Adrija«. Izjavil je, da slovenski dijaki niso stavkali ob \Vahrmu11dovi aferi radi nevarnosti svobodne znanosti, ampak da ne bi dobili od vlade teologične fakultete v Ljubljani; sedaj pa bodo šli v boj, da ne dobijo Slovenci docent ur v Krakovu. Da jih bo pa Svaz českčho studenstva v tem boju podpiral, hočejo sedaj to ukreniti, kar bo »Svaz« sklenil. Na te besede izjavi g. Zavadlal, da je res smešno, ako nima slov. napredno dijaštvo več vzroka, da bi podpiralo stavkujoče v Krakovu. Še bolj smešno pa je, da se izjavi to storiti, kar češko dijaštvo, ki ni še določilo svojih korakov. To se nc pravi svobodno po razumu, ampak na komando marširati. — Po daljših debatah je končno svobodomiselno dijaštvo sklenilo določiti komite iz sedem članov, ki bi si dopisoval z ostalimi univerzami. Torej nič posebnega. Svobodomiselno dijaštvo čuti po večini samo, da 111 vzroka za resno razburjenje.
—	Spor med radikalnimi Srbi. Med novosadskim strankinim vodstvom in med radikalci na Hrvaškem je že dalj časa vladalo nesporazumlje-nje — v prvi vrsti radi nekih osebnih vprašanj. Minoli petek sc je tedaj v Zagrebu vršila konferenca zaupnih mož radikalnih Srbov na Hrvaškem, ki je sklenila izstop iz ogrske organizacije. Hrvaško-slavonski radikalni Srbi si ustanove lastno stranko s sedežem v Zemunu. Nasproti vladi ostanejo v opoziciji.
—	V spomin zrakoplovcu. Na trd-njavskem obzidju v Belgradu, kjer je ponesrečil Rusjan, vzidajo spominsko ploščo z Rusjanovim reliefom, v parku Kalimegdan mu pa postavijo baje mramornat kip. Za rodbino Rusjanovo so nabrali v Srbiji doslej 10.000 dinarjev.
—	Smrtna kosa. V Muhlindorfu pri Šopronju na Ogrskem je umrl predvčerajšnjim stavbeni podjetnik g. Jako b O 11 g a r o, oče gospe Roze dr. Gregorinove v Trstu.
—	Upor strežnikov v goriški deželni norišnici. Strežniki v novi deželni norišnici v Gorici so se tc dni uprli ravnateljstvu radi pretežkih del, ki jih morajo opravljati in radi prernalega plačila. Lc-ti so večinoma Slovenci, dočim imajo vso višje in boljše službe Lahi. Strežniki so tudi zahtevali, naj so ž njimi "govori slovenski, ne pa izključno laški. Ravnateljstvo jih je potolažilo z raznimi obljubami, vendar se ne ve, ali se bo teh obljub tudi držalo. V interesu uprave je, cla se napravi reci in cla se postopa tudi z našimi ljudmi v smislu pravičnosti.
—	Tatvina 20 000 kron. Iz Trsta poročajo: G. Angel Stibel, lastnik gostilne v Carducc.ijevi ulici št. 33, jc pred-sinočnjim ob 9. uri sedel pri mizi v svoji gostilni s svojim sinom Karlom in posestnikom Ivanom Punis iz Zdre-nja pri Oprti ju. V omenjenem lokalu je bilo sicer še okolu 20 oseb. Nekoliko pozneje je Stibel opazil, cla mu je iz notranjega žepa suknje zmanjkala vložna knjižica »Cassa di Risparmio«, glaseča se na znesek 20.000 K. Gospod Stibel trdi, da je absolutno izključeno, da so ga okradle osebe, ki so sedele ž njim skupaj pri mizi. Vložna knjižica jc bila seveda takoj amortizirana.
—	Deset mesecev štrajka'o žo rudarji v VVestmorelandu. Med štrajku-jočimi je mnogo slovenskih rudarjev, ki so si ustanovili poseben štrajkarski
odbor, ki je objavil oklice za podporo
po amerišKih slovenskih listih.
—	Poročili so se v Clevelandu Anton Bogataj z Ivano Š t u r 111, Anton Hrvat z Rozi S i 11 k o.
—	V Kranju so pokopali v petek slugo gasilnega društva Roša, ki je bil pri društvu 32 let.
—	Iz Adlešič, 3. februarja. Zmrznil je dne 30. januarja ponoči okoli 10. ure v Tribučah poleg Kala na poti proti Bojancem blizu šole Jure Cvit-kovič, po domače Vjijvoda iz Tribuč hišna številka 64, kočar, nekdanji večletni cerkovnik, star 58 let. Šel je iz semnja iz Vinice s tremi tovariši sosedi. Na potu pa mu jo prišlo slabo, menda zato, ker je pil letošnje slabo vino in žganje na semnju. A tovariši so ga pustili že blizu vasi samega, četudi je tožil, da mu je slabo in je bila huda zima. Drugi dan so ga našli zmrznjenega.
—	Preiskava e je vršila te dni v laškem športnem društvu »Pietas .Tu-lia« v Pulju. Laški listi pravijo, da policija ni nič našla.
—	Dežena b aznica v Gorici se slovesno otvori 15. t. 111. V novi blaznici ni vse laško, kakor laže »Soča< ampak je vseskozi varovan dvojezični značaj dežele.
—	Samoumor sivolase zakonske
dvojice. V Celovcu sta izvrš la samoumor 70 let stari krojaški mojster in njegova 72 let stara soproga. Zamašila s a peč in se zadušila. Vzrok: ubogi obrtnik vsled starosti ni mogel nič več zaslužiti.
Ljuuijofiske K9v;ce.
lj G. kaplan Kopitar bo jutri ob pol osmi uri zvečer v »Ljudskem Domu« predaval o Slovencih na Kočevskem.
lj Umria je v Kamni gorici na Gorenjskem gospa Kristina G 1 o b o č -. nik, rojena 'loman, iužinarjeva vdova in posestnica, mati c. kr. stotnika g. Fran Globočnika. Svetila ji večna luč!
lj Namesio venca na kr^-a go^pa Ivane šusteršič jc podaril svetnik trgovske in obrtno zbornice, trgovec g. Fran Zoreč, 10 K za slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Prisrčna hvala!
lj Mrtvim proglašen otrok zopet oživel. Po Ljubljani se govori, cla je bil nek otrok v tukajšnji cesarice Elizabete otroški bolnici od zdravnika mrtvim spoznan ter mrtvaški list zanj izpolnjen in podpisan v svrlio naznanila na magistrat. Mati je otroka objokovala, a ko pride drugi dan k napovedanemu pogrebu, dobi otroka, za katerega je bila že prejšnji dan priprav-jena krsta, zopet oživljenega. Sreča je menda, da otroka še niso v mrtvašnico položili, sicer bi bil najbrže tam zmrznil. Zahtevamo, cla se zadeva oblastveno preišče.
lj častni večer, prirejen včeraj v Rokodelskem Domu v proslavo zaslug, ki si jih ic pridobil g. delovodja Rudolf V r a n č i č za Katol. društvo rokodelskih pomočnikov, jc v vsakem oziru izborilo uspel. Slavnosti se jc udeležilo prav izbrano, odlično občinstvo; zlasti so bile dobro zastopane naše organizacije: Kršč. soc. zveza po ge. predsednici Fr. Eberlovi z lepim številom gospa, in gospodičen članic, Slov. kršč. soc. zveza, Obrambna zveza obrtnikov po načelniku g. J. Weiblu, Šentpeterska Pro-sveta po g. podpredsedniku Srcbotu, Prometna zveza po gg. načelniku Kolc-ša in tajniku Trtineku, itd. Navzočih je bilo večje število mojstrov in obrtnikov, med njimi načelnik krojaške zadruge g. Fr. Jeločnik in svetnik trgov, in obrtne zbornice g. Fr. Zore. Izmecl duhovščine omenjamo g. stolnega kanonika J. Sušnika. — Zasluge slavljen-čeve sta nam opisala gg. Alojzij Stroj in dr. Josip Jerše. Povdarjala sta zlasti trudoljubivo in vstrajno delovanje g. R. Vrančiča za vzgojo igralcev, njegovo požrtvovalnost, s katero pridobiva mladi naraščaj za društvo in njegovo zgledno delovanje za prospeh naše organizacije sploh. Vso clruge točke obširnega sporeda so bile — kakor smo že vajeni pri prireditvah v Rokodelskem Domu — vestno pripravljene in v popolno zadovoljnost prednašane. G. pe-vovodja P. Gorjup je s svojim dobro iz-vežbanim zborom dosegel prav lep uspeh, na katerem moramo njemu in pevcem prav iskreno čestitati. Ž živahno pohvalo je občinstvo sprejelo nastop g. solista Avgusta Jeločnika in pevca kupletov, g. Rado Jeločnika. — V igri »Dva nočna čuvaja« jc slavljcnec, g. R. Vrančič, tudi sam nastopil. Povdarjali smo žc večkrat, cla se 011 kot igralcc odlikuje z univerzalnostjo, s katero dobro prouči vsako ulogo in jo z globok i .1 umevanjem prednaša, zlasti jc pa dosegel najlepših uspehov v izborno pogojenih vlogah dobrega komika. Občinstvo ga je včeraj odlikovalo z viharro pohvalo, kadarkoli sc jo nudila prilik j.
xa to. igralci so slavljencu poklonili konccm prvega dejanja lop šopok in kot spominsko darilo Kat. društva rokodelskih pomočnikov dragoceno uro s krasno verižico. Igra sama jo dosegla v drugom dejanju prav lep uspeh, h kateremu sta poleg slavljenca pripomogla z dovršenim, premišljenim igranjem gg. Peterlin in Tomažič. — Da izpolnimo svojo časnikarsko dolžnosti, moramo še omeniti, da jo društveni predsednik prod igro prebral dve brzojavki, v katerih g. H. Vrančiču čestitajo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki in gg. Majce, Mašič in Do-stal na Dunaju. Tudi mi se pridružujemo čestitkam z željo, da bi g. starosta Kat. društva rokodelskih pomočnikov tako vspošno kot do sedaj deloval za društvo tudi v bodoče.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem je pri zadnji odborovi seji sklenilo, da bo odsihdoli redno vsako drugo sredo prirejalo prijateljske sestanke, in sicer v Tratnikovi restavraciji »Zlata kaplja« na sv. Petra cesti. Prvi tak sestanek se vrši v sredo, 8. (. rues., ob 8. uri zvečer. Gospodje kolegi se uljudno vabijo k udeležbi.
lj Anonimna pisma razpošilja že nekaj časa o raznih osebah neka zlobna roka po Ljubljani. Sedaj je pričela razpošiljati tudi pisma s ponarejenimi podpisi. Toliko v primerno mvnanje vsem, ki bi dobili kako čudno pismo.
lj Koncert »Glasbene Maiice« se je vršil sinoči pod čilim vodstvom ozdravelega vocljo g. IIubada. Uspeh je bil povprečno prav dober, mestoma izbo-rcn. V zaslugO štejem dejstvo, da je koncert hotel podati nekako bilanco novejšega gibanja med slovenskimi skladatelji. Jako lep vtis so napravili solidni, v strukturi no ekscepcionolni in z moderno, bolestno harmonijo ne prenasičeni zbori Gerbičevi, Aljaževi in Ferjančičevi. zanimanja pa so zbujali dovolj Adamičevi in Krekovi moderni svetovni struji več ali manj približno prilagodeni zbori raznih dimenzij in različnega, seveda ne vselej paralelnega, v gotovih točkah sicer precej intimnega, pa pornanjkujoče bujnega čustvovanja. Tu in tam se mi jo zdela interpretacija sicer dobra, pa vseeno malo vsiljivo se ponašajoča, četudi ne kvareča. Program je bil priznano predolg, zbor grupiran kot obič-110, Filharmonija precej močno zasedena še z goslači gojenci in drugimi.
li Umrl je v Mariboru znani mojster na cifre ir. Jožef Omuletz star., star 73 let.
lj Ljudsko štetie. Poleg 38.645 civilnih stanovnikov šteje Ljubljana dandanes tudi še 3000 aktivnih vojakov. Skupno prebivalstvo Ljubljane znaša torej i 1.711 ljudi.
lj Unirli so v Ljubljani: Jurij Obrovnik, soboslikar, 33 let. Antonija. Varogo, delavka tobačne tovarne, 29 let. Neža Jerman, delavčeva žena, 25 let. Filip Škerjanc, posestnikov Kin, 5 let. Ivan flinek, pekovski pomočnik, 37 let. Marija Janež, mesarica. 57 let. Uršula Gaberšek, za-sebnica, 71 let. .Tosipiua Klopčič, žena uslužbenca južne železnice, 50 let.— Amalija IViuosa. pomožna usmiljenka, 23 let. — Uršula Omalien, zasebnica, 72 let. Pranja Seliškar, pomožna usmiljenka, 26 let. — Mihaela Novak, hči trgovskega potnika, 10 mesecev.
lj Kap zadela. Ko je včeraj dopol-dne sedel v neki gostilni v Kolodvorski ulici pekovski pomočnik Ivan Hinek, rojen 1873. v Stražišču pri Kranju ter v Mokronog v krškem okraju pristojen, se je nenadoma zgrudil in bil takoj mrtev. Policijska komisija je dognala, da ga je zadela kap. N jegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojniku so svoj čas v deželni bolnišnici odstranili štiri rebra.
lj Nepoboljšljiv. Predvčerajšnjem Jo prišel policiji dobro znani Ljubljančan Karol Spindlor k neki stranki na Poljanski cesti beračit ter pri tem izmaknil M K vredne hlače. Ko ga je policija še isli dan izsledila, je Spindlor tatvino priznal iu je imel ukradene hlače že oblečene. Spindlor je bil že '8-krat pred kaznovan, poleg teh kazni pa je bil že trikrat v prisilni delavnici.
lj Policijske raznoterosti. Ko je minuli teden čuvaj v Mestnem logu zasačil pri pobiranju drv neko dninarico in jo zaradi tega grajal, vrže la drva vanj in ga poleg tega še temeljito ošte-je. — Na Bregu je izgubil nek deček zavitek, v katerem je bilo dva para rokovic, gledališka havbica in šc nekaj drugih reči v vrednosti 12 K. To jo našla neka lOletna deklica ter vse reči obdržala zase. Policija jo je izsledila
in ji navedene reči odvzela. — <\a Marije Terezije cesti je preteklo noč stražnik naletel na nekega pijančka, ki je ležal bosonog na cesti. Spravil ga je v varnejše zavetišče. Zaradi beračenja je v soboto ponoči stražnik areto-val Šlletnega dninarja Jakoba Koršo-ta iz Zelimelj. Navedonec je bil že zadnjič prijet, ker je po hišah sumljivo slikal. Goršeta zasleduje tudi tukajšnje okrajno sodišče v policijski tiralici zaradi suma goljufije. Nadalje sta bila tudi aretovana iOletni, že ponovno pred kaznovani dninar Gregor Fortuna iz Gorenjskega in 251etna. Uršula Ger-jevič iz Spodnjega Štajerja, zaradi postopanja. •— Dne 30. m. m. je ukradel nek luietni ključarski vajenec v družbi svojega mlajšega tovariša z mrože pri mestnem drsališču fine drsalke z jermeni vred. Policija je bila obveščena z anonimnim pismom, a so ne ve, čigave so drsalke. Lastnik naj se oglasi pri policijskem uradu, soba št. 5.
Šlajerske novice.
s V Slovenjem Gradcu pri ^ljudskem štetju« so našteli 907 Nemcev in 256 Slovencev.
š Nečuvena surovost. Pri posestni-ci Neži Sikošek v Kozjem je bila na brani in na stanovanju neka Katarina Keleher. Sikošek je mislila, da bo bolna Kelcher svojo premoženje njej zapustila. Ko je pa te dni izvedela, da je Kelcher napravila oporoko v korist svojim sorodnikom, jo je to tako raztogotilo, da je zagrabila na smrt bolno starko, jo vrgla iz postelje, jo nesla na prosto ter jo vrgla v sneg, kjer je starka obležala.. Ko so starko njeni sorodniki dobili v snegu, je bila že tako premraze-lia, da jo kmalu na to umrla.
š Nepošten davčni eksekutor. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen radi poneverjenja davčni eksekutor Anton Simonic v dvamesečno ječo.
š Na svinčnik si nabodel oko. V Celju se je igral s svinčnikom štiriletni sinček okrajnega komisarja dr. Rudolfa Brešarja. Deček je nakrat padel in si pri tem oko nataknil na svinčnik. Oko je izgubljeno.
Razne slvari,
Črna smrt grozno mori ljudstvo na Daljnem Vzhodu. Harbin, ki je imel i0 tisoč prebivalstva, jih ima zdaj samo še 0000, vse drugo je pobrala kuga. Vsak dan umre v kitajskem predmestju 150 oseb. 2000 trupel je požganih, 4000 pa še ne! V Ilulanu leže mrliči na kupu kakor gora in čakajo, da jih poberejo nalivi spomladi. Dr. Michel v Ilarbinu, ki jo na kugi obolel, si je sani ubrizgal novo Ehrlichovo antisifilitič-^ no sredstvo, pa je vendar umrl. Nevarnost, da se še Evropa okuži, je velika.
Podčastnik umoril podčastnika. V Budimpešti so našli v vojašnici mrtvega narednika vojaške godbe Hermana Grarnma iz Budimpešte. Dognalo se je, da ga je umoril njegov tovariš Mihael Šmidek, s katerim je do jutra popival.
Novice iz Amerike.
Slovenski Dom si postavijo slovenska društva v Franklinti Po. Tudi Slovenci v Pittsburgu si postavijo svoj Dom.
Kamenje je ubilo rojaka. V Titoma s W. se je udrlo v rovu kamenje na rojaka Josipa Cvetama in ga ubilo.
Umrl je v La Sallo 52 let stari Fran Mazek v. Igra pri Ljubljani, kjer zapušča sina.
Rojak ponesrečil. V llockdale, lil., jc ponesrečil slovenski rojak Jakob Kokl. Pripeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa v .Tolictu. Opekel se jo s parom. Bojaki upajo, da bo okreval.
Slovenska grobova. V Čikagi je. umrl J. Berčič. doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Na poškodbah, ki jih je dobil v premogovniku je umrl v Mari-anna Pa. rojak Anton Zidar.
TBlelonska in Drzojavna poročilo.
AVDIENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 6. februarja. Cesar je danes v daljši avdijenci sprejel barona Bic-ncrtha in šefa generalnega štaba Konrada pl. Hdteendorfa.
BANČNI PROVIZORIJ.
Dunaj, 6. februarja. Radi odpora om ske zbornice proti bančni predlogi je podaljšan provizorij z avstro - ogrsko banko do 1. maja t. 1.
SRBSKI KRALJ V RIMU.
Rim, 6. februarja. Srbski kralj Peter zapusti Belgrad 12. t. m. ter preko Boke odpotuje v Rim. Prvo noč bo prenočil v Florenci, odkoder potuje v Rim. Avdijenca pri papežu ni nameravana.
POŽAR POSLOPJA TURŠKE PORTE V CARIGRADU.
Carigrad, 6- februarja. Poslopje visoke porte je ponoči deloma pogorelo. Ogenj se je najprej pojavil ob 4. uri zjutraj v sredi porte ležečem brzojavnem uradu. Uradi državnega sveta so deloma vsi pogoreli, uradi velikega vezirja pa popolnoma. Oni deli poslopja, kjer se nahajajo pisarne zunanjega ministra in dvonrnn ministrskega sveta so bili rešeni. Arhivu, notranjega ministrstva in državnega sveta sta popolnoma pogorela. Na pogorišče so došli vsi ministri. Ka j je vzrok požaru, se še ne ve.
PROTI IREDENTI V ITALIJI.
Magdeburg, 6. februarja. »Magde-burger Zeitung« poroča iz Rima: Italijanska vlada je naročila vsepi prefek-tom, da lic smejo trpeti nobenih ire-dentističnih proklamacij.
KAKO SE LAHI OBOROŽUJEJO.
Rim, 6. februarja. 15. t. m. se v navzočnosti oblasti v ladjedelnici Castell-amare začno graditi veliki križarki »Nino Bixio« in »Maršala«.
VELIKA NESREČA PRI SANKANJU.
Dunaj, 6. februarja. Na Semerniku sc je včeraj pri sankanju zgodila velika nesreča. Ko je bilo že mračno, se je sankala neka družba, ki pa v mraku ni opazila pravočasno kurve ter se je z vso silo zaletela, v kurvo in preko nje. Dr. Grohmann in ga. de Mayo sla priletela v drevesa ter sta bila takoj mrtva, g. de Mayo si je pretresel možgane, zlomil si roko in dobil nevarne notranje poškodbe, okrajni glavar pl. Lorang je lahko poškodovan, g. Forster je nepoškodovan.
ŽRTVI VRBSKEGA JEZERA.
Celovec, 6. februarja. Led sc je udri, ko sta drsala l-lletni čuvajev sin Valter Ilasslachor in sin neke dekle. Dečka sta utonila.	Š
MONSIGNOR WEISS.
Celovec, 6. februarja. Nemški Psti poročajo, da sc sodnijsko preganjani, kraha centralne posojilnice krivi mon-signor VVciss nahaja v Minnesotti.
POSLEDICE CARINSKE VOJSKE
MED BOLGARIJO IN TURČIJO.
Sofija, 6. februarja. Bolgarsko finančno ministrstvo je obvestilo carinske urade, da morajo imeti konser-ve rib, mandeljnovo testo, olja, milo, marmor, kože, bombaž, bombažovi izdelki in svilna tančica certifikate, ki označijo, kje da so bile stvari izdelane, ker bi jih drugače tako obravnavali, kakor se obravnava turško blago.
SINGERJEV POGREB.
Berolin, 0. februarja. Pogreb umrlega soc. demokraškega voditelja drž. poslanca Pavla Singerja je bil veli-kansk. Pogreba se je udeležilo 100.000 oseb.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM.
Madrid, 6. februarja. Odbor železničarjev je sklenil, da železničarji prično s stavko, ako se jim ne da zadoščenje. Ministrski svet se j(> posvetoval o odredbah za slučaj stavke.
GENERAL CRONJE UMRL.
Klerkdorp (Transval), 6. februarja. Bivši burski general Piet. Cronje, eden najslavnejših vojskovodij v burski vojski leta 1898. je umrl.
ATENTAT NA PERZIJSKEGA FIN.
MINISTRA.
Teheran, 6. februarja. Najnovejše vesti poročajo, da fin. minister, na katerega sta v sobo I o streljala dva človeka. ni lahko ampak težko ranjen. Zdravniki upajo, du mu ohranijo življenje.
PREKINJENA ZVEZA Z RUSIJO.
Lvov, (i. februarja. Zaradi snežnih žametov je prekinjena železniška zveza s Podwoloczysko, oziroma z Rusijo.
TIHOTAPCI V OKLEPNEM AVTOMOBILU.
Kolin, (i. februarja. Zasledili so veliko inozemsko nemško tihotapsko družbo, ki ji pripada tudi nekaj inozemskih železniških uradnikov. Vtiho-tapljali so blago v Nemčijo po železniški progi N.vmburg - Clcvc - Duis-burg in z oklepnim avtomobilom, s ka-
terim so vozili zvečer blago v Nemčijo. Carinski stražniki so sicer večkrat streljali na avtomobil, a seveda brezuspešno.
POŽAR MED OPERACIJO.
London, 6. februarja. V westendski bolnišnici so operirali zdravniki v navzočnosti dijakov nekega bolnika, ko so zapazili, da gori strop. Nihče pa ni izpregovoril besedice, da ne prestrašijo bolnika. Bolnika so prenesli v sosedno dvorano, ne da bi mu bili naznanili zakaj.
ZMRZNJENI TURŠKI VOJAKI.
Sofija, 6. februarja. Zmrznilo je več turških vojakov v gorah, kjer so stra-žili turško-bolgarsko mejo.
VELIK POŽAR V LONDONU.
London, C. februarja. V Cityju', središče Londona, je uničil požar dragoceno, petnadstropno hišo. Proti požaru je nastopilo 20 požarnih oddelkov.
VOLKOVI NA RUSKEM POLJSKEM.
Vraiislava, 6. februarja. Z Rusko Poljskega se poroča, da volkovi vsled hude zime strašno gospodarijo. V bsin-ski okolici sta vdrla dva volkova celo v nek-o kmečko hišo, kjer sta napadla ljudi in jc en volk obgrizel deklo. Volkovi osobito napadajo živino.
NESREČE NA MORJU.
Valencia, 0. februarja. Morje je vrglo na suho dva utopljena mornarja potopljenega španskega parnika »Abar-che«.
Sagunt, 6. februarja. Pri Peniscoli se je potopilo šest ribiških ladij. Utonilo jo 19 oseb. Kaj da je s 50 ladjami, ki jih pogrešajo, ni znano.
PRETEP NA PETERBURŠKEM VSEUČILIŠČU.
Peterburg, 6. februarja. Ker je oblast pregnala osem revolucionarnih akademikov v archangelsko gubernijo, so priredili revolucionarni akademiki na peterburškem vseučilišču shod, na katerem so razobesli zastavo z napisom: »Proč s samodrštvom!« Nerevolu-cionarni akademiki so pa raztrgali zastavo, nakar so se akademiki tako stepli, da jo bilo veliko dijakov ranjenih.
GROZNO GOSPODARSTVO KUGE.
Peterburg, 6. februarja. »Peterbur-ška brzojavna agent ura« poroča, da umre v Kvančantruu na kugi vsaki dan najmanj 100 oseb.
Peterburg, 0.. februarja. »Novo Vreme« poroča iz Harbina, da so dozdaj sežgali 700 na kugi umrlih oseb, 5000 mrličev šc niso mogli sežgati.
Cene veljajo za 50 lc<;.
Budimpešta, 6. febtuarja.
Pšenica za april 1911.....1151
Pšenica za maj 1911 .....— • —
Pšenica za oktober 1911 ... .	1095
Rž za april 1911.......818
Oves za april 1911......8 66
Koruza za maj 1911......5 89
Etektiv trdneje.

dobe s Scott-ovo emulzijo nove moči lic samo zase ampak tudi za otročička. Mleko se pomnoži in jc rcdilnejše; dete postane naravno cvetoče in živahno. Njen okus jc prijeten in ni nikoli zo-pei n, celo pri daljšem uporab-ljenjti. še več,	3100
'rlstna lo e to znniuku — ribičem — l;ot garancijskim
znakuin scott-ovcKa ravnanju!
je gotovo bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje, in več sto babic najtopleje priporoča v svojih pismih Scott-ovo emulzijo.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Več lepili, za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše primernih
je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. — A'oč sc izve pri imejitelju JOSIPU PERDANU V LJUBLJANI.	278