149
Politične stvari.
Državni zbor.
Po kratkih počitnicah, ki so bile zaradi velikonočnih pravoslavnih praznikov, imela je poslanska zbornica svojo sejo dne 6. t. m. Predno se je prešlo na dnevni red, odgovorila sta pravosodni minister in minister za deželno brambo na dve interpelaciji , in sicer prvi na interpelacijo poslanca dr. Hellrigla in tovarišev glede uvedenja tarifa za odvetniške pristojbine na Tirolskem in Predarlskem, drugi pa na interpelacijo dr. ^Yildauerja in drugov glede nekaterih ministerskih naredeb o razpregledu neaktivnih deželnih brambovcev. Potem   se  je   pa prešlo   na dnevni red.   Glede zahteve
sodišča v Wahringu, da bi smelo postopati proti državnemu poslancu Schneiderju v neki kazenski obravnavi zaradi žaljenja časti, poročal je dr. Ferjančič ter predlagal v imenu imunitetnega odseka, da se ugodi rečeni zahtevi. Zbornica je pritrdila temu predlogu z veliko večino glasov. Na to je prišlo na vrsto prvo branje dr. Plenerjevega predloga, naj se uvedo direktne državno* zborske volitve po kmečkih občinah ter odpravijo dosedanji volilni možje. Poslanec dr. Ebenhoch, konservativec, je rekel, da bodo njegovi somišljeniki ie tedaj glasovali za uvedenje takih volitev, ako se bodo vršile v vsaki občini. Predlog dr. Pleneija se je izročil posebnemu odseku 24 članov. Isto tako se je izročil enolikoštevilnemu posebnemu odseku tudi predlog dr. Kathreina glede premembe zborničnega reda. Predlog poslanca Burg-stallerja pa, ki zahteva olajšav pri hišnem davku v Trstu zato, da bi posledice zaradi odprave proste luke, vsied katerih bodo mnogo manj vredna poslopja v Trstu, ne bile prehude, izročil se je davčnemu odseku.
Stavile so se za tem neke interpelacije, med njimi tudi interpelacija poslanca Masafyka do minister-skega predsednika zaradi nečloveškega ravnanja z avstrijskimi izseljenci slovanske narodnosti v Virginiji v severni Ameriki. — V tej seji je vlada predložila državnemu zboru jako važen zakonski načrt za mesto Dunaj. Prodale naj se bodo namreč vojašnice, ki stoje v sredini mesta, ter skupilo za nje porabilo za zidanje novih vojašnic zunaj mesta. Ves prostor, ki naj bi se prodal, meri okolo 58 oral. S tem vladnim predlogom izpolni se Dunajčanom vroča želja, katero so gojili uže dolgo časa, pa se iej je upiralo vojno ministerstvo. Zidale se bodo na mestu sedanjih vojašnic Krasne palače, pri katerih bode vsaj za nekaj časa obilo dela mnogim obrtnikom, rokodelcem in delavcem.
Dne 8. t. m. se je imelo začeti posvetovanje o adresnih načrtih. Vse je bilo radovedno, kako se bode končal ta parlamentarni boj. Odločeni so bili uže govorniki.
Ni nam treba omenjati, da je izbrala vsaka stranka izmej sebe najboljše govornike. Ugibalo je časopisje, bode li dobiti večino za adresni načrt Bilinskega in bodo li Poljaki udali se zahtevam konservativnega kluba ter vzprejeli premembne nasvete poslanca Šukljeta o narodni ravnopravnosti in poslanca Dipaulija o versko-nravni vzgoji. „Neue Freie Presse" je zvedela uže iz gotovega vira, da bode Bilinskega načrt s popravljenim Šukljetovim premembnim nasvetom vzprejet z enim samim glasom večine, drugi so zopet trdili, da se Poljaki nečejo udati ter da ne bode vzprejet noben adresni načrt.
Radovednost je bila od dne do dne veča. Prišel je dan 8. maja. Komaj smo pričakovali novic prvega dne, ki nam bodo naznanile, s kako govorniško silo se je zagnal v adresni boj ta ali on govornik. Ali kako nas je presenetil prvi telegram, ki smo ga zagledali v „Slo-venci" in ki se glasi tako le: ,,V zbornici poslancev je
150
Smolka stavil nujni predlog, naj se adresa opusti in odpošlje k cesarju deputacija, ki naj se zahvali za pre-stolni govor. Predlog je bil podpiran od cele zbornice in takoj brez debate sprejet z živahnim odobravanjem. Podpredsednik Clumecky naglasa soglasni sklep, ki priča o moči države, hvaležnosti in zvestobe do vladarja, ter konča s „hochw -klicem na cesarja, kar zbornica naudušeno trikrat ponovi.
Tako je torej končal adresni boj. Glasila raznih strank priznavajo sicer, da je taka, akoravno v parlamentarnem življenji nenavadna rešitev, pri obstoječih razmerah prav ustregla vsem strankam, ne prikrivajo pa tudi, da ni s tem nikakor odstranjena negotovost parlamentarnega položaja.
Prezgodnje so bile torej nade, da se bodo Poljaki oklenili tesneje desnice. Dokazano je pa popolnoma, da so Poljaki danes Taaffejeva stranka ter da storijo to, kar on želi. nobeden pa tudi ne dvomi, da tudi grof Taaffe stori Poljakom to, kar oni žele. Večina za Bi-linskega adresni načrt s Šukljetovim in Dipaulijevim dostavkom dobila bi se gotovo. Ali s tem bi se nagnili Poljaki preveč k desnici, to pa zdaj ne ugaja vladi. Srečni Poljaki! Da bi mi Slovenci bili na njih mestu, potem se nam najbrže ne bi potreben zdel Šukljetov dostavek k Bilinskega adresnemu načrtu, kajti izpolnjenih bi bilo uže gotovo večina naših krotkih želj, katere so itak uže zagotovljene v ustavi. Nečemo pa trditi, da bi mi Slovenci tako malo ozira imeli do sorodnih bratov Poljakov, ako bi oni živeli v sedanjem našem v nekaterih pokrajinah zelo žalostnem stanji.
Poslanska zbornica šteje zdaj 349 članov, štirje mandati so izpraznjeni. — Po klubih so poslanci tako razvrščeni: 108 je levičarjev, 70 konservativcev, 55 Poljakov, 7 Rusinov, 35 Miadočehov, 10 Moravskih Cehov, 20 nemških nacijonalcev in 13 Coroninijevcev. K zavezi za gospodarske reforme pripada jih 18, med njimi so Lienbacher, Schieder, 3 nemški nacijonalci in 13 antisemitov, ki ne pripadajo k nobenemu klubu. Po tem je še 15 divjakov t. j. takih, ki ne pripadajo k nobenemu klubu niti kaki zavezi. Ti so: Foregger, mo-ravski grofi Berchthold, Friess in Žierotin, južno-ti-rolski liberalci Campi, Debiasi, Ciani in Malfatti, Staro-Čeha Dostal in Pollak, Swiežy iz Slezije, kompromisni češki poslanec Schwarz, Srb Kvetič, Goričan prost Jordan in princ Schwarzenberg.
Posvetovanjavproračunskem odseku napredujejo prav pridno. Ker se navadno udeležujejo teh sej tudi ministri, dana je prilika članom odsekovim, da se pri posameznih odstavkih proračuna pritožujejo o nedostatkih ali tudi nepostavnostih, ki se gode ljudstvu v gmotnem oziru ali pa tudi glede jezikovne enakopravnosti.
Tako je v neki seji tega odseka tožil naš poslanec prof. Šuklje, ko je bilo posvetovanje o pravosodni upravi, ministru grofu Schonbornu o nedostatkih, ki se gode
pri višem sodišči v Gradci glede razsodeb, v slovenskem jeziku se vršečih pravd. Pri višem sodišči v Gradci se namreč pri reševanji pritožb v čisto slovenskih pravdah ne izdajajo razsodbe v slovenskem jeziku, ampak le v nemškem. Take razsodbe se pošiljajo dotičnim okrajnim sodiščem, ki jih morajo po tem prelagati na slovenski jezik, kar pa provzroča veliko potrato časa, ter se rešitve takih pravd zavlačujejo strankam na kvar.
Dalje je povedal   gospod Šuklje groiu  Schonbornur da se   razen   dežele Kranjske   po   drugih   dežeUh,   kjer prebivajo Slovenci   in  je   njih jezik  dežehi, sodišča ne drže postavnih naredeb   ter da se pri njih slovenskemu jeziku godi velika krivica. To pa iz večine zato, ker ne znajo uradniki slovenskega jezika.   Minister grof Schon-bom jo odgovoril, da  bode   še premišljevalo pravosodna ministerstvo, kako bi se  dali odpraviti nedostatki glede rabe slovenskega jezika pri razsodbah pri višem sodišči v Gradci.   Glede  drugih   tožeb   poslanca Sukljeta pa je rekel, da se pri oddajanji služeb vedno glede na to, da dotični   prosilci  dokažejo   znanje  jezika,   kar   pa je na Primorskem,   posebno   pa v Istri,   kjer so štirje deželui jeziki, prav težko.   Dejal je   tudi,   aa   prosi, naj se mu naznani vsak slučaj, v katerem so se prezirale jezikovne naredbe, ter   obljubil,   da si bode štel v svojo dolžnost, ustrezati   pravičnim željam ter   odstraniti nepostavnosti. — 5   t. m. je pa   češki   poslanec   dr. Herold   tožil   mi' nistru deželne brambe, da se je češkemu narodu godila pri zadnjem ljudskemu  štetji posebna Rrivica, ker se je namignilo častnikom in podčastnikom   češke narodnosti, da morajo v dotične  pole vpisati,   da  je njih občevalui jezik nemški,   kar   se  pa   ni   zgodilo  častnikom drugih narodnosti, kakor na pr. poljske ali pa italijanske.   Minister grof Wel8er8heimb   je   ugovarjal, da bi se bilo v tem oziru   pritiskalo   od   kake   strani na vojake.   Rekel pa je,   da   se   ne   čudi  ter   da se mu zdi prav za prav umestno, ako so vpisali   častniki v popisne pole za svoj občevalni jezik nemški jezik. V resnici se njega največ poslužujejo, kar je pa tudi jedino prav in podloga enoti armade. Čehi s tem   ministrovim   odgovorom niso zadovoljni, in „Politik" pravi, da ni ž njim zadovoljen češki narod.   Ta   list   piše,   da   ne   pride na misel nobenemu razsodnemu Čehu,  aa   bi   ugovarjal pravicam   nemškega jezika kot službenega ali pa „Commandosprache", da pa se prepoveduje češkim   častnikom   govoriti  svoj  jezik v privatnih pogovorih   po  javnih   lokalih, to žali vsakega Čeha do dna srca.
Pri odstavka proračuna za finančno ministerstvo* prišla je na vrsto tudi mala loterija. Poslanec grof Pi-ninski je predlagal, naj se za zdaj le omeji igranje pri mali loteriji, polagoma pa čisto odpravi. Podpiral je ta predlog tudi dr. Kaizl, pa tudi poslanca dr. Menger in Neuwirth sta govorila v tem smislu. Finančni minister je opomnil, da je sicer tudi on te misli, da bi boljše bilo, ko bi ne bilo male loterije, nego da je. V finančnem pogledu pa je ta stvar   drugačna. Mala loterija prinaša-
151
državi lepih dohodkov vsako leto. Ko bi njih ne bilo, skrbeti bi morala vlada za druge. Po mnenji ministra Steinbacha je pa vender umestnejše, da ostane ta prostovoljni davetf, nego da bi se vpeljal kak nov prisilen davek. Tudi meni gospod finančni minister, da je to ubožnejšemu ljudstvu stara navada, katera se mu ne sme odpraviti tako nagloma.
No mi mislimo, da bi se zaradi zadnjega pomisleka se najlaglje dala odstraniti ta ljudska izkušnjava, ko je spravila uže marsikaterega reveža, v najskrajnejšo bedo. Gospod finančni minister je povedal tudi nekoliko statističnih podatkov, ki utegnejo zanimati naše čitatelje. Tega prostovoljnega davka spada na Nižeavstrijskem na 100 oseb 383 gld., na Solnograškem 138 gld., na Primorskem 129 gld., na Gorenje-Avstrijskem 141 gld., na ištajarskem 80 gld., na Češkem 71 gld., v Galiciji 26 gld. v Bukovini 16 gld. in v Dalmaciji 15 gld.
Dne 10. t. m. je vzprejel presvitli cesar predsed-ništvo državnega zbora, ki mu je izreklo vsled soglasnega državnozborskega sklepa z dne 8. t. m. zahvalo za prestolni govor ter mu izrazilo popolno udanost vse zbornice. Presvetli cesar je vzprejel deputacijo pre-prijazno ter izrekel svoje zadovoljstvo nad soglasnim sklepom državnega zbora. Opomnil je tudi, da upa, da bode zbornica porabila čas, za posvetovanje nujnih in važnih državnozborskih reči.
V seji poslanske zbornice dne 11. t. m. je poročal predsednik dr. Smolka o tem vzprejemu. Poslanci so poslušali stoje ter z odobravanjem vzeli poročilo na .znanje.