Arhivi 27 (2004) št. 1, str. 25-32 Ob 50-letnici Arhivskega društva Slovenije 115 UDK 930.253(497.1:436) Prejeto: 5. 8. 2004 "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo ..." Odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo (1973) MARIJA OBLAK ČARNI direktorica Arhiva Republike Slovenije v pokoju, Brdnikova ulica 34a, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Prispevek obravnava odprto pismo o neuresničevanju arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo, ki ga je Arhivsko društvo Slovenije pripravilo ob 50-letnici podpisa takrat neuresničenega arhivskega sporazuma iz leta 1923. Z odprtim pismom je društvo želelo seznaniti domačo in tujo strokovno javnost z neizpolnjevanjem mednarodnih obveznosti s strani Avstrije, jugoslovansko vlado pa spodbuditi k intenzivnejšim prizadevanjem za uresničevanje sporazuma. KLJUČNE BESEDE: Arhivsko društvo Slovenije, vračanje arhivskega gradiva, arhivski sporazum ABSTRACT "ARCHIVISTS, HOWEVER, CAN COME AS THEY PLEASE..." Open letter (1973) on unimplemented archival agreement between Yugoslavia and Austria This paper discusses a 1973 open letter on the non-implementation of the archival agreement between Yugoslavia and Austria. The letter was prepared by the Archival Association of Slovenia on the occasion of the 50 anniversary of the signing of an unimplemented 1923 agreement. With this letter, the Association wanted to inform the public at home and abroad about international obligations that had gone unfulfilled by Austria, and to encourage the Yugoslav government to press for the implementation of the agreement. KEY WORDS: Archival Association of Slovenia, returning the archival material, archival agreement Ko me je predsednica Aleksandra Pavšič Milost povabila, naj nekaj napišem o svojem delu v Arhivskem društvu Slovenije, sem predlagala odprto pismo in društveno akcijo ob petdeseti obletnici podpisa arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo, ki jo je društvo vodilo zelo angažirano - pri tem je imelo tudi vsestransko podporo. Predsednica seje s predlogom strinjala. V času, ko mi je bilo zaupano predsedovanje društvu (1968), je že delovala Skupnost arhivov Slovenije in prevzela vrsto nalog, ki jih je dotlej opravljalo društvo. Društvo se je posvetilo predvsem vprašanjem iz arhivske prakse. V sodelovanju z zgodovinarji je organiziralo posvetovanja o objavljanju arhivskega gradiva in pripravilo načrt objav virov za slovensko zgodovino. Obdelava problematike virov za slovensko zgodovino je spet živo spomnila na neizpolnjeni sporazum z Avstrijo iz leta 19231 in na potrebo, da država Arhivski sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, podpisan 26. intenzivneje nadaljuje prizadevanja za izpolnitev. Oktobra 1970 smo z zveznega posvetovanja ar- junija 1923, je bil takrat edini neuresničeni sporazum o nasledstvu arhivov po razpadli Avstro-Ogrski monarhiji. Sporazume s preostalimi naslednicami je Avstrija izpolnila tako z Italijo, Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Z Beograjskim protokolom iz leta 1958 je bilo določeno, da bo Avstrija vrnila arhivalije, ki so jih odnesli med drugo svetovno vojno, ki jih je okupator naropal v Jugoslaviji in prenesel na ozemlje Avstrije, in da se potrdi sporazum iz leta 1923, ker še ni bil uresničen. Po tem protokolu je bila Jugoslavija zavezana, da do aprila 1960 pripravi in predloži avstrijskim oblastem spisek arhivalij, ki jih je bilo v skladu s sporazumom treba izročiti našim arhivskim ustanovam, Jugoslavija je to storila in Avstriji so bili predloženi seznam jugoslovanskih teijatev na podlagi sporazuma iz leta 1923 in zahtevki po restituciji predmetov, odnesenih med drugo svetovno vojno. Aprila 1961 sta se sestali delegaciji obeh držav, da bi o njih razpravljali. Toda pogajanja so bila maja 1961 že prekinjena, preden so se začeli pogovori o konkretnih zahtevah na podlagi sporazuma iz leta 1923. 52 Ob 50 'letnici Arhivskega društvu Sloven i j e ARHIVI 27 (2004), št. l Marija Oblak Čarni: "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo ...", str. 51-56 hivskih delavcev v Kranju na predlog prof. Zwittra poslali zvezni jugoslovanski vladi pismo z zahtevo, da Jugoslavija zahteva od Avstrije izpolnitev sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Januarja naslednje leto smo ob napovedanem obisku predsednika zvezne vlade Dje-mala Bjediča v Avstriji poslali pismo, v katerem smo opozorili na avstrijski dolg, kar zadeva arhive. Slovenski izvršni svet smo o tem obvestili in prosili za podporo in posredovanje, da bi predsednik Bjedič ob obisku govoril tudi o vprašanju arhivov. Z zborovanja Arhivskega društva Slovenije septembra 1972 v Novi Gorici smo poslali resolucijo o nujnosti vrnitve arhivov iz Avstrije in Italije predsedniku Sergeju Kraigherju, izvršnemu svetu, sekretariatu za kulturo in drugim, Zvezo društev arhivskih delavcev Jugoslavije in Zgodovinsko društvo za Slovenijo pa smo prosili, naj nas v zahtevah za vrnitev arhivov podpreta. Z zapisom v Delu smo obvestili tudi javnost. Ker na resolucijo in pisma ni bilo odziva, smo urgirali, vendar brez posebnega uspeha. Spoznali smo, da resolucije in pisma niso dovolj. Od podpisa sporazuma je preteklo že preveč časa in problem je bilo treba bolje pojasniti. Zato smo v društvu začeli razmišljati o publikaciji, ki bi jo pripravili ob 50. obletnici podpisa sporazuma. Za mnenje smo prosili prof. Zwittra, ki je leta 1961 vodil jugoslovansko delegacijo na pogajanjih o arhivih na Dunaju. Povedal je, da obstaja komisija ekspertov in da bi bilo treba najti v Beogradu elaborate, pripravljene za pogajanja leta 1961. Podpora javnosti bi bila potrebna, glede informativne publikacije pa je menil, da "so stvari v glavnem znane". Sam je namreč objavil razpravo o arhivski konvenciji z Avstrijo iz leta 1923 in vprašanju njene izvedbe leta 1966 v Jugoslovanskem istorijskem časopisu in naslednje leto v CZN. Strokovnim krogom je bil problem ne-vrnjenih arhivov znan. Treba pa bi bilo z njim seznaniti tudi druge. Društvo je kopijo razprave nato poslalo nekaterim političnim in javnim delavcem, med drugim jugoslovanskemu ambasadorju na Dunaju Mitji Vošnjaku, konzulu v Celovcu Bojanu Lubeju, podpredsedniku slovenske vlade Rudiju Cačinoviču, predsedniku Zgodovinske komisije Univerzitetne konference ZKS Janku Liški in na nekatere naslove v Beogradu kopijo razprave iz JIC. Akcija je imela odmev. Veleposlanik Vošnjak je prosil društvo za nemški prevod Zwittrove razprave, "vsaj kakih deset izvodov". S prof. Zwittrom smo se dogovarjali o prevodu. Predlagal je prevajalca, tudi sam je bil pripravljen sodelovati. Prav takrat pa je zbolel in je moral v bolnišnico, tam pa naj bi imel popoln mir. "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo", je naročil domačim. Sam je pregledal prevod preden smo ga poslali na Dunaj. V začetku junija 1973 je prišel v Ljubljano Gustav Vlahov, novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, ki je zamenjal Mitjo Vošnjaka. Pred odhodom na Dunaj je obiskal republike, da bi se seznanil z aktualnimi vprašanji v odnosih z Avstrijo. Bila sem na tem sestanku namesto prof. Zwittra. Ambasadorja sem seznanila z odprtim vprašanjem sporazuma o arhivih in ga prosila, naj mu kot ambasador posveti pozornost kot zelo pomembnemu za jugoslovansko arhivistiko in zgodovino. Gustav Vlahov je obljubil podporo in kasneje z naklonjenostjo spremljal in podpiral naše akcije. Neposredno pred 26. junijem, pred 50. obletnico podpisa sporazuma, smo se ponovno obrnili na nekatere politične forume v republiki, tako na Komisijo za mednarodne zveze pri RK SZDL, Komite univerzitetne konference ZKS in Zgodovinsko komisijo CK ZKS naj v okviru svojih pristojnosti podprejo prizadevanja društva, da bi se pogajanja za izpolnitev sporazuma nadaljevala. Zvezo društev arhivskih delavcev Jugoslavije in vsa republiška in pokrajinska društva pa smo prosili, naj javno podprejo prizadevanja za izpolnitev sporazuma, društvu pa pošljejo o tem kratko izjavo in dovolijo, da jo objavimo v slovenskem dnevnem tisku. Zveza naj bi izjavo dala Tanjugu. Prvo izjavo nam je poslalo Makedonsko arhivsko društvo. Za 26. junij 1973, na dan 50. obletnice podpisa arhivskega sporazuma, je društvo sklicalo v Ljubljani sestanek. Nanj smo povabili poznavalce tega vprašanja, Arhiv Jugoslavije, Zvezo društev arhivskih delavcev Jugoslavije in novinarje. Prof. Zwitter je razložil problematiko, dr. Blaznik, dr. Ivo Murko, B. Otorepec in dr. Sergij Vilfan, ki so sodelovali pri pripravah na pogajanja leta 1961, so sodelovali v razpravi. Na sestanku je bil sprejet sklep, da bo društvo pripravilo odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo, v katerem bo prikazan problem vztrajnega neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti. Pošlje naj ga v podpis vsem jugoslovanskim arhivskim in zgodovinskim društvom ter z njim seznani mednarodni arhivski svet in druge sorodne domače in tuje strokovne organizacije. Zagnano smo se lotili dela. Besedilo odprtega pisma je pripravil prof. Zwitter. Poslali smo ga v podpis po republikah in pokrajinah. Priskrbeli smo prevode, ker naj bi pismo natisnili v slovenščini, srbščini oz. hrvaščini, francoščini in ruščini. Pismo smo sicer nameravali tiskati v najpreprostejši tehniki, a je vendar bilo treba poiskati nekaj finančnih sredstev. Na sekretariatu za kulturo smo doživeli razumevanje. "Koliko potrebujete? Naredite vlogo", je odgovoril sekretar Andrej Ujčič. Do jeseni so prispeli vsi odgovori s podpisi. Pismo so podpisali Skupnost jugoslovanskih univerz, Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije ter vsa republiška in pokrajinska arhivska društva, Zveza društev zgodovinarjev Jugoslavije ter vsa republiška in pokrajinska društva, skupaj dvajset podpisnikov, 117 Ob 50 'letnici Arhivskega društvu Sloven i j e ARHIVI 27 (2004), št. l Marija Oblak Čarni: "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo ...", str. 51-56 ki so predstavljali vso jugoslovansko kulturno javnost.2 Skupnost jugoslovanskih univerz je k podpisu dodala, da daje akciji vso podporo v imenu jugoslovanskih univerz in študentov. O0Pt?T0 PISMO Ü NE1ZPOI NjEMfcH A'iHIVSKEM SPORAZUMU WED JUGOSLAVIJO iN *V5TjiUO CTVGREMJ PiSHOÜ NLISP'JNJLNOM ARHIVSKÜW SPORAZUMU ¡ZHEBL" JUGOSLAVUS AU5TR; JE LETTflF OL'VEJiTE OONCtRNAhff LA CONVENTION 0'AflCH;VtS NON fcCSÖMFUE SNTfJE- LA VUüOÜLAVlE ET L AUTtfCtft OiTKÖWiOe fTHChliO O HEBhJijO^HLrfHH AOi'OBOrA OP APXHBAX MLÄA* iOi OC^ABHEÜ h ABCTPHßft JLJt JAhTM (¥73. ,4uS' 607, Arhivsko društvo Slovenije, šk. 19. Odprto pismo smo predstavili na VI. kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev v Budvi oktobra 1973. Kongres ga je sprejel kot svoj dokument. Po vrnitvi smo ga morali natisniti še v 400 izvodih, ker smo prvih 500 izvodov skoraj v celoti razdelili udeležencem kongresa. Odprto pismo smo poslali Mednarodnemu arhivskemu svetu v Pariz, ki mu je takrat predsedoval načelnik Glavne arhivske uprave v Moskvi F. I. Dolgih, in prosili za pomoč. Odgovorili so nam, da Mednarodni arhivski svet kot nevladna mednarodna organizacija strokovne narave ne more razsojati o mednarodnih konvencijah, lahko pa olajša medsebojne stike in predlaga sprejemljive tehnične rešitve. Če društva, podpisana v odprtem pismu, žele strokovno pomoč sveta, naj pošljejo najpomembnejše dokumente o zadevi, francosko besedilo sporazuma z dne 26. junija 1923 in sezname zahtevanega arhivskega gradiva. Prošnjo jugoslovanskih arhivskih in zgodovinskih društev bi lahko uvrstili na Odprto pismo je podpisal tudi Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ, vendar njegovega podpisa nismo natisnili, ker je prispel naknadno. dnevni red uprave sveta, ki se bo sestal v Parizu konec novembra 1973. Na pismo izvršnega sekretarja Charlesa Kecskemetija smo odgovorili, da bi nam bila strokovna pomoč dobrodošla in mu poslali tudi zaželene materiale. O naši vlogi so razpravljali na seji izvršnega komiteja MAS v začetku decembra 1973. Direktor Arhiva Jugoslavije Franjo Biljan, član IK, je razložil naš problem in predlagal javni dialog med jugoslovanskimi in avstrijskimi arhivisti. Izvršnega sekretarja MAS Kecskemetija so zadolžili za pot na Dunaj, tam pa naj bi ga prenesel generalnemu direktorju avstrijskih arhivov. Generalni direktor Goldinger pobude ni sprejel. Maja 1974 je pisno obvestil MAS, da deželi Štajerska in Koroška nista spremenili svojih stališč in direktorji deželnih arhivov ne morejo začeti pogovorov na noben nov način. Vprašanje sporazuma lahko rešuje samo zvezno ministrstvo za zunanje zadeve po diplomatski poti. Odprto pismo smo konec oktobra 1973 poslali avstrijskemu veleposlaniku v lugoslaviji dr. Alexandru Ottu. Odgovoril nam je, da bo s problemom seznanil pristojna mesta v Avstriji, da je vprašanje zelo zapleteno, da pa upa, da bo mogoče kmalu najti rešitev, ki bo sprejemljiva in ustrezna za obe strani. Pismo veleposlaniku in odprto pismo s komentarji Janeza Kosa, Eme Umek in Dušana Nečaka smo hkrati poslali za objavo v Delo. O naši prošnji MAS za posredovanje smo obvestili podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča, v Sloveniji pa med drugimi podpredsednika IS Rudija Cačinoviča, predsednika skupščinske komisije za mednarodne odnose Eda Brajnika, presednico Društva za združene narode Marijo Vilfan. Zunanji minister Miloš Minič se je društvu zahvalil in izrazil prepričanje, da bo društvena akcija, zlasti seznanitev Mednarodnega arhivskega sveta s problemom neizpolnjenega arhivskega sporazuma, olajšala prizadevanja jugoslovanske vlade za uresničitev sporazuma. Pismo smo poslali na razne naslove, ustanovam, društvom in posameznikom. Naslove so društvu prinašali tudi posamezniki, npr. Erna Muser naslove nekaterih bolgarskih kulturnih ustanov, France Klopčič ruskih. Odprto pismo smo poslali tudi generalnemu sekretarju OZN, ki je bil takrat Avstrijec dr. Kurt Waldheim. Naslov smo dobili na Društvu za združene narode pri Mariji Vilfanovi. Na podlagi odprtega pisma je bil arhivski sporazum predmet poslanskih vprašanj v jugoslovanski zvezni skupščini in avstrijskem parlamentu (Nationalratu). Obravnavan je bil v tisku, na televiziji in radiu (dr. Zwitter, dr. Murko in drugi). O objavah v avstrijskem tisku nas je sproti obveščal podpredsednik društva dr. Tone Zorn. Na intervju avstrijskega zunanjega ministra dr. Rudolfa Kirchschlaegerja, objavljen v jugoslovanskem časopisu NIN marca 1974, ki se je 54 ARHIVI 27 (2UC4), St. 1 Ob 50-lcinici Arhivskega druStva Slovenije Marija Oblaki jrn. "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo ", str, 51 56 Arhivuko dru^uvo Sluvenijo LduiJl1J'ma,le 7 novembre 1973 Ljutl^ana LTvstikov trg 3 Monsieur Charles Keoskeméti Secrétaire exécutif du Conseil International ¿eb Archives 6u,Hue des "FrancG-Bour^coia 7>OOJ rarin Monsieur lo Secrétaire, tn vouo remercient de votre lctcro du 15 octobre j 'ni -iSièimeraj de vous envoyer ci-joint la documentation essentielle relative aux revendications jougoslav^s envers l*Autricho en matière les Archives. Je mvexcuse de vous envoyer,au lieu d'an texte français que voue avez désiré,le texte allemand do la Convention do 192? qui c met i tue, £ cdté du texte sorboeroato, un ¿¡.en deux textes authentiques. A que Je sais,il n'en existe pas encore un texte français et J'espôre qu'un texte authentiqua vouo servira mieux qu'une éventuelle traduction d& caractère purement privé. Notre lettre ouverte n'a pas eu l'intention de mettre le Conseil International des Archives dans la situation de devoir apporter une décision sur une question contenciouse cc qui,sans aucun cloute dépasserai^ ses compétences.Mais nous sommes d3 l'avis qu'une condition importante poui la fructueuse collaboration et povr la L»oane entente international*1 3es Archivas soit la bânfte volonté de tor.ij les Archives et rxchiviatos de s'entretenir sur des question« ouvertes et de ne pan éviter la réalisation d'obligations clairGaort établies et existantes depuis longtemps. Si vouo enVisa^ez la possibilité que le Conseil International dos Archiver pourrait "faciliccr les contactsça correspondrait; lonc -par-f.iiteiaent aux injontions de la lettre ouverte et ¿e vous prie do oien -vouloir insister,auprès du Bureau du Conseil,sur votre point de vue. Veuillez abxier,Monsieur lo Secrétaire, le s expressions de ma plu<3 haute considération. JLm l (ÛUOU-ÔQA^ Mprija ObltJc-Čarni Président de la Société dos Archivxstes de Slovénie Ci-joint: Texte do la Convention de 1923 Document;.. concernant le Protocoin do 1953 /1-IV/ Extrait des revendications Traduction allemande de l'article do P.Zwittor avue résumé français Dnpis Mednarodnemu arhivskemu svetu glede neizpolnjevanja arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo. A .S' 607, Arhivsko d i ušivo Slovenije, šk 19, Ob .5(Hctnici Arhivskega društva Slovenije ARHIVI 27 (2(104 , št 1 Mjrija Obluk Čarni: "Arhivarji pa lahko pridejo, kadar želijo ..." s(r 51-^6 55 Odgovor avstrijskega ambasadorja rta dopi.sjv zvezi z "Odprtim pismom o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo m Avstrijo". AS 607, Arhivsko društvo Slovenije, sk ¡9, Dlili OSTlinRrciOlUSOUE BOTHCnAJTUt Dr. Ale^under OiVPO Beograd, 7. novembra 1973. god. Mnopopoatovana gospodjo Predsednice, potv-rdjujem prijem Va3eg dopisa od 31. oktobra 1^75 koji sam dobio ali čiji mi je sadržaj vec bio poznat iz "Dela" cd J. novembra, 2a Vašin izlacan^em bice upoznata nadležna austrijslca mesta, Kao što čete sLvatiti, u pihanju je veoma kompliko-van problem, ali ja se nadarc da če biti Tno^uče da se u dop"l«dno vreme nad je reeenje, prihvatljivo i zaacvcljavaju/.e za obe Ktrane. amtasador P.epublike Austrije Gospod j,a Marija OblaK-Oarni predsednik Arhivskega društva Slovenije L ,1 u b 1 , i a n. a dotikal tudi arhivov, smo odgovorili v Delu s člankom "Vsak narod ima pravico do svojih arhivov" (M. Oblak Čarni, dr. Vasilij Melik, Janez Kos, I ranče Štukl). Članek sta ponatisnila oba slovenska koroška lista za mejo Slovenski vest-mk m Koroški icdnik. Društvo je nameravalo akci|o nadaljevati, iskalo jc poli in načine, kako to storili. Dane so bile pobude, da bi problem predložili UNIiSOlJ. Julija 1^75 pa jo Avstrija vrnila v Jugoslavijo nekaj arhivskega gradiva, muzealij. umetniških in arheoloških predmetov in knjig, ki jih c okli pator v lotili 1041-1945 naropal v Jugoslaviji in odpelial v Avstrijo tei privolila v pogovore o izpolnitvi arhivskega sporazuma 7. leta 1023 iti protokola iz leta 1958. 56 ARHIVI 27 (2QU4J. 5t. 1 Ob -50-[e»mji Arhivskega društva Slovenije Marija Oblak Čanu; "Arhivarji pa laliko pridejo kadar ¿elijo sir 51-56 Pred petdesetimi leti prevzete pa še tie uresničene obveznosti Odprl« pismo o iirîzpohijcfiom airliivskrm sporazumu mod Jugoslavijo in Avstrijo Arhivarji p ra t v» i i rajo Gospod dr, A!exandor Otlo, ambasador HcpubllU Avstrije, Bcc^ nrnd - SpoSl^anl ooapod. v prltof)! vam P<>51t|«mo -Odprto p smo o n^p0lniD.ion> nrhiv^m spor^umu med JuoosLivIjo n AwMJd..; Iidano ob ¿0-lirlnicl podpis®- Prikujemo, dn boste lolmnull. svo i llST toiiSleit Jugoslovanskih Arhivarjev ^odovinnrjov ^.vcr^ letnih rirol^orjcv in iiudetilov pa tudi vse kulturno lavnOill onrariov n narodnosti JugostevI}» proti zavlačevanju Lm. Intn 1923 poirlnneqj s protokolom leta 1D5S, ter fcoi inltte- oTa« n^u^i^D l/potejamil Wo5H. omenja*^ modna. rodnopMvno veljavnih aporozumov. V pnMVovanju. da bo vn&a vlada naposled doumela. dn Jo korektno Izpolnjevanje mednarodnih spora-"mov pogoj za dobr odnose med narodi »sodnih dri.iv bcto/tiiio s spo&touflnjem. - Marija Oblrt-Cnml, predsednik Arhivska društvi Slovenijo S. jurtlj* 1SÎ3 y mirilla M Irl. odkar Jr lilij taisl Irtinnjd KraiyWnn Atl»\( llnalov Ln Sb.rnrrv |n |Cr puli lih* ^ purfpTuiM p0*^6*- hI k a>in:l PnJ itniri arhh»kj ipAruum. roiiwilri «hM v »r-n}« potion miMl nAnlHÍ^ii-tilnil rirlauni! Ai*ln>i^r*kr. M rrfuyjo ret tvwl wnlrr-nn-niVr In Irlmoasko nilrninc pne« vjir.i prl|»itliwjvtl Privar In druclh kulIuWlh Jnhfln. »piasanja. if «a-HiiJa po fa*|>;u1u ,Lirf nioi»ritl>. I" iloločbr ir prisodi* v rial nifri JdrrLMInc * A^lrlja »krmil* t ilroçlmi uiM-tn-nlrel ilrUi-MOl. To ilil.^íw ra Av Irlju nl^» nruçoirnr, PftirVMHIl Ai.lrljr, ila rrvt-l Mlnmo dobrlnr. ki ao Mir ha fi*~ inn mrm ju kn |miMIm dsmfnidy i«iirhr> md iur3»Torjn-Vlnit pokrajln.i-i|. iw nlH**iyjA nkonj IrAljMÍlw» (r*rtil mtjuftw, Mnt-ArnLli mri pno H>rk»\n>> a$no) na artibr: vYa Jr falla Aurtrtjl pri-rjjis prat Ira. új ñhn.nl npr. t Trojih »fair-ih lnuUalp iirlifrtloiklli na «rmliu JuttsU'llr W » .»fij.h hlhlUitrkaH Ir*(*rfr knit lr> |Wrlo« nA^tsli «rtilMir *ratí m iLinr« Jub^kIoyiti-1 Iif-mllii lit prlSIs pal (-m hl ôtrtpljc 4iTiaiiiy Vi-^trljri Jt tila prlitiina ds «hfanl T Elavnem tu »rîili'f ■rajih fTiilninlh. pol»ra)lnvklJi \n dnijlii crsdQT. hl »5 ličili n» njrntm amnlju, % w fllmll JuioilgTaniknra »rmlji. nrfn nrhitrrfh wrij, U ím Irruir v*«lrM» p"n>rn T» .i«íTniri»lra-rlJ(F JuDilr .nnstr ni-»l<-i«ii riw* Mrdlcrn kn Ai-ntrljs n-ajr (itirn-mnil u- &> dfufith nutVitarrnlh iríav l*- pqlnlU, p» y n\Ul njen »rhlnkl «pnrjiiinv 1 ]ugto.U\1¿, ^Ikraj y CrtiH) ncijpalnjm. T^C. kir y Ai-mirfJ.-» IvroTIKt Juço-IH In Hhlrnlliljq aihli*.l(pfj »iiftrpiwmi 1. l'HI. V* drutl klnnl pa ¡t AïnliiJ* 1x»rilut rrpuhllkr p* y bU Ir. rianjl dlrrKInr dumj>h*ti Stiaiun Mu ¿r. |jrdH% ruinar. Vi je Ivtnlh b^ah pnrpiWrvil livrdh, iç potodbí-, Ralo mrJ d rufa inutUA tJi)n<} orrintilral r*p*«y ■rtijT«v y aMjpJranl Ju£0»UïIJ| in níhoVo Ddiraíiny y fc.MrtJo. oh ílnm. natlniia |ii n»pr»ifl iinwmíf, re drutl aviHOTiil YfljnJ y nartalM bko pol/f rpr»Ur,J* Inrth« a.r-hlY^kír« pponium» U t |!>n f* »p(UanJí k.llum^ fMllluciy, LJ. vttiM>«í J,oUtimlh prpdmrioY, m TjIIJ * Úrtlil o^uyiriy iíiihJ Onipo YO JIM NI notent i oifmlja JaibaUviy na awivljo Avilriyj y pnlh Mth po Mjni io mu riDiifl Vhr4fnrt1 rmil luirui. VHwl.r pa to iU7q nI bil» dekor**, no. U y bik poJf*un pnMoirtí, «,írJr„ t-1 oVh vlul, Vyp y blJ dmlrtt spora-"m « h-m. di y ipti>. «rhJnVI pporruun k hi« )rn l»M-»H. d^io n» kulturnih ri. «UccLJa* p* dikootall. Ut tOloitnn i,,o. rHiii* M irillr* ofcih K.i >• rit.i drt.i«i I. 11M prntWiM IMr «n-Jih lAhlrv na prtillmi ruu- m,i in pr^ir-k^l«, V n«1ili v Krofih r AtMrljl kumiMnJi. ki Jr a*hlc\arif n.ij JhcuO'ii.ukXi: T.ihint- na porllucl ar!>)■■'> ikf-E.1» HKiriiiiitia Ti I. odklonijo. Na pncahi^Ki Pumjii I. 1»J Jc prlih» ilo koivSfrflrw iirvkii-iyr li » ansklh f.iliti-uh pitilc rfiiliidj kiiiliiniA lov, Wa| In poanrje Jo p(l?lo Jn nairlncfs sporaannia n vrnili I tulluntih ptrilmr(qr. jj h.iii'fr Jp h Ilo ir-n^ii» ucoioilil. d.» ^ na r^rnftjd Asstrl.V, trnilar pa (uiM (a na* /rini ^kli-p dn diiiru nt ur«"*!!"*'»« tiftr pj Uir r.itiir( r» p-iMllaft »rMvkcia «pom-r ima It U ur Jt i »vslrlj^hr-kliuijjtln. dj hI pv »nlih o tiOiV fcrrinJh /luio-tli. Anikih uhlrk.ah. S> Ln siJLNVti v j u- U li'-lrljn v hiitni JU> iIiiiaji. ITE^lorlai nrl2^aj.ir|a irlihTkrn ipnrarit' Ji h: I, ira. iwlryrn't* » nr«i*"IJirrt I 1«K. pTislrtatlJa ».TflJrTT^trn frlmrr nplipnlnlrv». nj4 fii*r- »'i-j-111* /ih* r^nii^ll, A%'x[rlJ.t fiililiinia lapolnltrr Abmntsll, k| }lh Jr lapnlnil.t Ut dletih «itlhhnritlli ti^-Ca drt'U.J pa nI ili« rti i pniiic, ki Jlti Jr dovpl.i plcilp na Mn-llir^kn ln v elam.m to.ll lut lulljn. A**lrlJj np iniaja pr-illarEumrtilnr pn»il konkrctrlpi «lilrt» T.'ihtevitm. pnip^ii otlkla-n|j dl>>ku\ljn o ItnnkTrlnlh i*T»t<>v.ih \ploh. 11 IVlT-PiiiM+I.l Ju T.tnkllllt, (fft «lil' Irihr lrh.l^^k'^c^ «piiraauma ta Atilrljo nI-• o ns-njT'«! n t. SVilnu jiitltalur.llIHkh mhlrv barlra n.i na/rlu proi-rniniii r, f .rmij'pIr.inrir orniM| Ir^nif« nlU. rsWIJû dmjaotih druSttw Wj4Si]o ln Amrljo ?'I* 1«I4 lï» in pniLstola ki |«;a Tika tj. tbnrmruiju v Kr*njM oïnoKr* iTtù lil na »l>oroTnnJ\i y OWlCI knAombm 1Ï7S. I^t-Ti >i Z-rrr* dmitrr arhivi Crr .li"«v>iTaTl]* p^-mfrrfti **hliY0. 3 pit #ebn ml li)«.vtng w JI pildruLili n«- kcdortikl. arb«tl Ln druci Jud.-wliyrwwkl t.r-hlrarjl. Sit prttovlo otilcLrklfii or- hlttidfHA J» bil v Ljubljani *It*I pwrl P vprit"-M»|ll rt.iUWly- Wri ïpom-IllAi, t-llf IrtWAVl^ilO DfAlHlIto f>Jpr- Irïïi jyjtw*. W ¡m tU pnripUttlfc v« Jm^d-vnrjikj srhi\-a}t^ L-. ï^cOoYltWXfc únJ1-«» t*r Sk'jpnrut JuitMlnrinsltlh imlwrt. Ta K prjdplííl pr. 'tii'llJ, d.i c n)im tifí pod poro prtXAdevaii;rni ra rcaJLucIjo «poí*rti" mi ■» íifftni uolwr*. prol?Mr|pv ln . tTwdfcnww, Sîotpnrto, »ïbohrmiiiii, Iran- Jn pj";lcn bPwd'.lD píimi! y dalo Ar-hinOta dpj. Akt« Illfakr pisan«, ilk to Vojflt Kttjme. p-ikoptJi TVUa Zrlnjlkcsa In Frona Krs'j FrMikopMta. rijjobr] naJ nnwiMlctno p>idniliv|r lo xc-Vu J Eihloi-xnoRn arhlT^kfca prad'v*, (ci Ji idiij v drtavTH-m arhlvv na Cyrtju ln « n,v tltlLi na ¡UovoTiako nr/?ml|p. Hre u listine «IJslLh tr-^Iov nâ Srtû 1Ï51 duljo. Ii[Jinfi dúdilnikarúc t VrfrwvflO 41150—1551), K.-unrwr»na HlftflsinJ v HiMtíii' juti itAmoi*An-4ih listo Ji OkOli J&1*« (Xa Hfrvilu. Mod mnOginil M-kfr P'ji ln urbarji E ni/^s/i cn^nija, *i jih hra. ni i J: f.mi. Rfblw t» Dunaju. n.ij navidoinO la rc-rtlno krlJlRú rtviIIJp Ortcnburc In To-IjP 14.lA.lf4? 1er urtiar ra llííítfí lil Se*-Hito lz Irla I3T0, Unie* drhlnkft i£»i4A0vp. kl lirPkTil lud! mnf>a& Mh{#vmiih «hsvftHj i ewtm- ¡ín, Jo doij'-lnt whir f CirwlíU, V nJem J» prt-dvuim firhiv*ka ertWtm. ki lz\1ri « ob-|in«TOVtbf>dna SlonenUj«. TnHn arhl. M pa Jotif, ii| rainih tMaposlo? In «Tkvonlh unlonnT, miu>Ki urtrtïju linlMtrl. zrmiJiSilie Rnjljco, arhivi aud-tú, otroílj, cernir* In tilUtlh ur*. t#-T drnto ft rh I rt ko gradirc, kl.yj ||*ti-nnm| ao nLitnpuie ■ y vo'.lkm i:«*lhi II-ntln* uklrjrnih MUrUwtwiuV. lako IcarluitJ» y ílfflft ùC iieï 177» lr¡*. Kvt)c*i*f\* do-tnln'jcuili y I2M —«unaiUumv » fitud«fl|Cj|h ln Ptuju 1111—iTü. V dPÍ+1-n«n artiivu t C!r».ieu jo ludí |umjekrk¿ »TtilT t irtUniuni oi U. riolrija rtaIJ«. Ijíii«1 hrhlucn« iTMt m irfrr», kl »a y Omit CU, DmMtno I« nri(*[«r«i, Uüío whivo llío-tla (Min« Munbúrt, LJuWnai». Ormoi*, rini«, filov-Nij CIihíhí* in FLylotj. Mno^i RT-)i . K. bill nddafll o OrudoC jx> Urtdiwni m cunof p KihlnV« »k>0e p* da « Wl| Ur^onJ frklktrnU «rhliru I* t luaint-a, KiT*dil -irto !• dve ourcdnjl arbrinVI lia-lAwrvI, lirutfj TAh^VkJ» #.rt»ivi*o pa-Ûlvo In Xot primar lo krhirâllj«, kl |ih > Aintriía dalZna vmtt|. iIo'ípR' ah» ifOdrjTirv) poTn-fp^ni f)kfl«plat ln Vuwepïl w rruvl anjjlra tudi v OMlDMlAl blbtlolcki na Dursju, KlT hltr.ljo tipr. Pn- hhnrwn KnnJ^kù prAUÏd. V sknpüi pf-lwh uïd poücuJtaJI rlîl na MrMivtkO ïradlvo, kl Jî dm mí* |tuU luiT.n dwlifiClT?« la Sa m or a Ara'.ril* «rnl-tl, "T4 iraA-.Yo mûri îln-.proj |zç*rpoifiltl ik!«l linirrïT, ra fcjtiwih ootn'«s-JL| Jt Mît'ilO. E7.1A C\tEK Zadnjih 15 let ])Oj i /a ai'] : >c Protokol 0 vmi'.ri rtuîl pfîpidaJo t RT^VJsJtiTB. M pC'-íbfJ v itaj(rs'¿\lm pos-irt- tile jviharu c|«rwilh tvùpedw. V!rm ko Jo oçroir.JI amnjíxl Us'< mió zahtin'o ûbf»r-nuN-al kolikor loLiko e -V*i*au *. tponnj-u-nu tn -odloíllcv preíiuStJ. KljcovamtjB Rim oblaw«a, Jo Íia|*l»iíl r u*lro kritiko ln obíOdKi. Enro rajboll sinjih ln zahrt-Lnlh rLipn'UiY ra Jupnlaitjo ir, j'.yto-i|WA»Ka zdodúvtrtop'^ zna'iPfbfoú uX.-Wbra t«0 v tUJi-tiki »SUH Oit Tis» pAiiiF. Tnltla Jo, da :>« upmvlCm bej), da J-JirnsTavnnl r^nlnJ^Ulrraiu! tJ- hivaUJi NVSO M, di bi ft/jn «i-irMjCU-.r* dnJtumpni» unWili In a torn popravi!) ipivl-nJrtl^JíT*|(0 Mfdovjno, Dise 11, Pklut>r» jO lúorolko sorl' -Wrji i!.« lii *Dtf N>ik Z«lf porcino, d* doieînl sbnr fO- plaano ajjrtJfl rcuJIurtjü, V latcrt nlilm cvd nfffli1 slado r.aj v cokli odXVwn liro-Cilfv r^ycYnrûîi »rtilVfckJ. Vpt&Aimje iLrhlN-ov p« nI pililo lo t àa-wpivir iijilpco. û njo m so p.t;0va/Ja:i iudl ru» «aiAflkiji iwjtiíjih nTT,'jíjii|h in ju-po*lf>Ya.-jikih oK-tn^U. kflju rt^-Kijo prt», biprn.i s« jf — iudl zaradi omenim« k»n> pcui;o n-wVlíklfl, ír k-U sla obA niii pil nI si ra jnvoriln O lrnltM Afhivâ'lJ^ 6. hprila pa Je prtílo rio aoslanha to,- na rur.iiju. PomiAA.E« M irajUa iîv* Bii-VM. »«idAr T\LMi dais rriuila'dov, keT J« nntrljtka junui r^ )usr«Im-arjikfl konxiyt.1 no prerilofi »vmlla. O irhivijj tu ¿o-torlli ob Obisku prís.i"MHSrJ)ca T)li\ pa Dim-Ju lo'» t'si^nív.-l'Cíi le i>il pí"«bcn od- t«ir» tr«U tudi TJ. daJ rcíultftíOT, ltec vo A\n:rtjcl rt IrtA ) na poíworlh mud KWsklm In Tll¡ríJírm a>.ïcrtJpfiO. naj f probliin f»M P-> diplomaiikl r»ti. Mírala pa jtf io »n; lin* feto dn;. »drva pa w nI pirmaknlia l mrtr* t.Vko. JVt«i|nvtJa Jfl vodno «lih* nriAm. ki )J A «in j a nI vt-nll* nrhiviCtj ln hullonilh dobrin. I^tos mi iDgwInwtl nrhJr»XI d p ta vel, ZfivlnvInAîjl In dnin tul tumi dol-iffj r» pttivtfoi-ftnju v Ljubliîiw flpwjeil jJtkp. dt M ra?ji In mwlrjimdnn ínmo^t Inírcrr.'ra o dfspiiMovAniu m neizpolnjevanju (uhiva^e pnfWW a utraíil »»Ul.fekt vWí. V 1a n*- m«n W objirilt IVÎÏRÎ ítnr.>rv.-, Jrî t •".nrtjii o voi kot it^icprfkíiysTi obnabmju d-'la k y» If-Jljskrir» llslta In «vmlrljaklt JaYntnl^ Tfl »prt y dntrljsxi utk fwtrwnru na njrmu obl-tatívi nuiy.n. rianoí: w «lîOinUAWlUT l tu<<* vom >0 an!rlj«*«n hasprOÍOs-anju rrJLn» NLIIIct"«^ w'cwakl "KV hí a»- naíll.i kot «íiotro baputio na rvfKfiO Tlaío. tlñdo SlaloTiko ln nra.ko pftVtklo ílíit ipiOnaradri'h nbi-rrwsu^ kl jiti jv »prt-yi* m«viWnikfm YpmiAnju. » nui bo aJcl la* Dd(i>TOr ta nui« atólo™ dnjfwt k Udi Ni, ki > bila to lara>na v pr*J |mnKnwm Članku, da ArstrJ» lr- rU r»kfi tclldr« pravna Ú rta v», za küiriUyi a« iula. KtcAK Odprto pismo jc odmevalo v javnosti. Delo, 3. november 1973, str. 23. AS 607, Arhivsko društvo Slovenije, šL ¡9.