Spominjajmo se v molifrah rajnihl Upokojeni g. Župnik Jožef Slgl umrl. Tik pred zlato sv. mašo je umrl 25. junija g. J o ž e f S i g 1, upokojoni župnik, kl je preživljal pokoj v župnijl T e h a r j e prl Celju. Rodil ae je leta 1865. prl Sv. Križu prl RogaSki SlatinL Mašni6ko posvečenje je prejel leta 1890. Kaplanoval je v Kamnici prl Mariboru. Dolga leta je bil župnik v Trbonjah prl Muti, od koder je šel za župnika v Dramlje prl Celju. Leta 1932. je atopll v pokoj In ae je naselil v Teharju pri Celju, kjer bl bil 14. julija obhajal zlato sv. maSo. Rajni je alovel po vsej Skofiji kot Izboren tenorist, kl je ohranil avoj blagodonedi glas še tudl na staroat. V dušnem pastiratvu je bil priljubljen radl svoje arčne dobrote in Izredne mtroljubnoati. Tudi v pokoju je rad pomagal teharakemu gospodu, kjer koli je mogel. Blagemu gospodu Jožefu bodl Vsemogočnl veŁni plafinik! Okrajnl glavar in znan pisatelj umrL V Škofji Loki je podlegel v uradni piaarnl arčni kapl dne 25. jimija tamoSnji okrajni glavar g. M a 11 j a M a 1 e S i č. Rajnl jo bil rodom Iz Bele krajine. Po prevratu je bll v službl v Murskl Sobotl ln nekaj let v Marlboru, kjer je bll nekaj časa tajnik na velikem županstvu. Iz Maribora so ga premeatili v Omomelj, v Banja Luko, od koder je prišel za okrajnega glavarja v Slov. Konjloe. Iz Konjic je bil prestavljen v Logatec in škofjo Loko. Rajnl je bil najbolj srecen med Stajercl in je tudi poročil Slovenko od aeverne meje iz znane Krenove hiše na Plaču, s katero je živel v srečnem zakonu. G. Matija je Slovencem dobro znan po avojl izredni pisateljskl nadarjenosti. Pisal je Iz ljudskega življenja zajete poveati ssa Mohorjevo družbo, za Mladiko in Dom In svet. Sam pravi belokranjski kmečki ain je v svojih pove3tih najrajšl allkal kmeCko življenje, kl je prepleteno z veaeljem in trpljenjem. Tudl »Slov. gospodarja« je rad zalagal z božičnlml črticaml, dokler je bival v Mariboru. Po svoji naravi je bll dobričlna, a je kljub vaej dobrosrčmoeti-ter strpljivosti moral iz Slovenije v Banja Luko po »službeni potrebi«. Mnogo prerano preminuli g. Malešic ai je postavil med slovenskim narodom najlejpal ln trajen spamenik s avojlml poveatmi, po katerlh bodo Slovencl vedno radl aegali. Velikemu alovenakemu kmečkem>u sinu ostani ohranjen časten ter hvaležen apomin, žalujočl ženi in otročičem ter Krenovi rodbini na Plaču pa naSe lakr«no aožalje! Ljudskošolski g. upravltelj umrL V marlborskl bolniSnlcl je umrl 30. junlja v starostl 78 let g. Anton Gradlšnlk, upokojeni solaki upravltelj. Rajnl je bll dolgo let šolakl upravitelj v Polju ob Sotll, kjer je vzgojU vec rodov učencev, katerl mu bodo ohranill hvaležnoat za žlvljenjako izobrazbo. Po upokojitvl se je preaelll v Maribor In užival nekaj let zaslužoni pokoj. G. Gradišnlk je bil eden tlatih vzgojiteljev, kateremu je bila Sola vse. Blagopokojnerrra oatani ohranjen hvaležen. spomin, soprogi ln sinu pa naSe sožalje! Umrl Je narodni trgovec in posestnik. V starostl 62 let j« preminul v Mariboru g. Davorln Tombah, bivši trgovec in veleposestnik v St. Vidu prl Ptuju. Bil je iz revne družine. Za njegovo vzgojo Je poskrbel že davno umrli g. Jožef Tombah, dekan v Rogatcu ln pozneje župnlk pri Sv. Petru pod Sv. goraml, ki je bil nadarjenemu fantu stric. Blagopokojnl se je poavetll trgovskemu stanu, v katerem je imel srečo in je užival največji ugled po vseh. Halozah. Trgovino je Imel v Št Vidu pri Ptuju. Pečal se je z nakupovanjem poljskth pridelkov. Bll je edini predvojni slovenski izvoznik krompirja in druglh pridelkov v Egipt ter ostale države. Haložanl ao ga čialall kot res pravega trgovca, kl je znal ljudem pravo avetovatl ter pomagati. Kupll ai je veleposest z lepo obdelanimi vinogradl, v katerlh je prideloval slovečo kapljico. Ze pod Avatrljo je bil znan neustrašen narodnjak, katerega ao vzele oblasti ob izbruhu svetovne vojne poflebno na muho. Celih sedem mesecev je bll med vojno z druglml zavednlml Slovencl zaprt v graSkih ječah. Dolga leta je bil načelnik trgovskega združenja za ptujsko okolico. Pred 12 letl je opufitil avojo cvetočo trgovino v šent Vidu, katero je vodil 80 let, in se je preaelll v Maribor, kjer je užival oddih do mnogo prerana smrti. S Tombahom ja Izgubil »Slov. gospodar< dopisnika. Kot goapodarski atrokovnjak je rajni rad piaal temeljite aestavke gospodarske vaeblne. Umrl je brez potomstva. žaluje za njim brat g. dr. Jože Tombah, eodnik okrožnega sodižča v Mariboru. Vrleniu narodnjaku ter narodnemu budttelju ln borcu za slovenske pravice ostanl ohranjen Casten in hvaležen spomin! tfmrla Je Zupano Marija v Zg. Dollču. Umrla je blaga Zupančeva (Arnejeva) mati iz Zgornjega Doliča. Pokojna Zupanc Marija je bila doma Iz ugledne Hofove rodbine v Zg. Doliču, W je dala v teku let že dve sestri-redovnici. Plodovi njene dobre krščanske vzgoje so se pokazall posebno, ko se je leta 1907. poročiia s sedanjim gospodarjem Alojzom. Prva leta zakona so potekala v neskaljeni sreči, saj je ta skromna, globoko verna žena ln pridna gospodinja znala priklicatl ln ohranltl nad hišo božji blagoslov. Ko pa je leta 1914. zajel tudi Zupančevo rodblno temen oblak vojne in je moral gospodar na bojno polje, se je tudl zanjo začela tlsta križeva pot, kl j« terjala od nje eno samo nepretrgano verigo trpljenja in žrtev. Pogumno je čuvala dom, krmarila s šestimi maliml otročičkl skozl hude čase ta Cvrsto vodila obsežno gospodarBtvo. Dala je žtvljenje enajsterim nebogljenčkom, dva ata pa umrla že v mladosti. Vse oatale otroke je vzgrojila v značajne Slovence in prldobltne goaipoaarje svojega im&tja, znala jlm je vcepiti ¦ avojo meMtobo tudl artno dobroto In je uživala od vseh prav do smrtl globoko zaupanje. Hč©rka MUiellna se je posvetila redovnlškemu pokllou, letoaje na beograjsikl unlverzi napravila doktorat- Z možem vred ata poekrbela za primemo izobrazbo vaeh avojlh otrok, vsl razen najmlajšega Franceta, kl oblskuje Se meščansko Solo, so že preskrbljenl. Skratka: ljubefta aoproga in dobra mati! Da jo pa lmela arce za uboge, ni treba poaebej poudarjatl. To prlca, preko arto varovancev, krstnlh In birmsklh, kl jtm je — po- večini so bili sami ubožni — bila botra. Tudi krajevnim organs_.cijam nl odrekala pomočl, aaj je g. Zupanc že dolgo vreto let neumoren predsednik gasllske čete. Tudi nase časopisje Je bllo prl Zupančevih doma. >Slov. gospodar« je bll stalen gost že cela desetletja. Njen pogreb je pričal, kar se z besedo ne da popisatl. Cvetje, solze, porojene lz resnične žalosti, ubrano petje na grobu — vse ]e izzvenelo v eno samo veliko željo: daj, rod slovenski, 8e mnogo takih žena! Sveti ji večna luč, globoko užaloščenlm svojcom pa naše sožalje! V Crešnjevcih pri Gornjl Radgoni je umrl g. Vlncenc Steinbrenner, ravnatelj velepoeeatva kneza Trautmannsdorfa v Nejrovi Rajni ravnatelj je 39 let vzorno oskrboval posestvo ln je bil zaradi svoje izredne dobrotljivosti ln pravečnosti pri svojih uradnikih, uslužbencih in prl vsem prebivalstvu visoko v čislih. Bil je iz Crešnjevca, kjer je živel v pokoju, prepeljan v Negovo in položen k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Raini naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje! TJgledna gospodinja umria. Pri S v. T r o j i c i v Slov. goricah je bila pokopana ob obllni udeležbi Nežika Pen, roj. Landergott, ugledna posestnica in zgledna žena ter mati. Rajna je bila sestra g. patra Valerijana, župnika frančiškanske župnije v Mariboru, in g. p. Emerika, frančiškanskega duhovnika pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Zapušča moža in tri nerpreskrbljene otroke. Dobri materi bodl Vsemogočni obilnl plačnik — preostalim naše sožalje! Smrt Ventorinove mtune v St. Ilju pri Velenju. Dne 19. junija so žaloetno zapeli zvonovi v žup- nl cerkvl «v. Hja ter oznanili vest, da je zatisnila svoje trudne oči vrla krščanska, postena, dobra in prlljubljena goapodinja Ventorinova mamlca Alojzija Kralj. Nenadoma jo Je zadela srčna kap ravno na potu v 60. leto starosti. V^gojila Je devet otrok v atrogem kršCanskem duhu, od katerih pa ata dva umrla, od ostallh J« pa preskrbljen komaj šele eden. Ventorinova mama je tmela v aredi svojega življenja polno upanja in veliko zlatih načrtov v boljšo bodočnoet, da bi Izvedla ureditev avojih družinskih razmer t&ko, da bi imela čez par let vse otroke preekrbljene. Neizprosna smrt pa ji je pretrgala nlt življenja in Vsemogočni jo je poklical k aebi po plačilo, rekoC: Dovolj je tvojega trpljenja! Pojdi tja, kjer Je pripravljeno za vse tiste, ki ljubijo Boga !n izpolnjujejo njegove zapovedi! Pokojna mamlca je blla pri vseh priljubljena. Pogreb je bil na njen god, katerega je z veseljem pričakovala, da ga bo obhajala med svojo družinico, a božja volja je bila drugačna. Preseltla se je v boljše življenje, kjer ni več trpljenja in žaloeti. Počivaj, draga mamica, v miru! Zalujočim naše sožalje! Skokov oče umrl. Na Ropaaiji v župniji Vransko je poklical Gospod k sebi 731etnega Skokovega očeta. Rajni je bil trdnega krščanskega prepričanja in naročen na številne katoliške časotpise. »Slov. gospodar« je zahajal v njegovo hišo 30 let. Vzgojil je osem otrok, od katerih jih živi še sedem. Dve hčerki sta usmiljeni sestri. Pet dobro preskrbljenih otrok pa gospodari ln goepodinji na posestvih. Po očeto-vem zgledu so tudi Skokovi potomci naročniki dobrega časopisja. Blagi slovenski korenini svetila večna luč, žalujočim preostalim naše sožalje!