tato 1881.
371
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 15. oktobra 1881.
ul
Ukaz finančnega ministerstva ml 29. septembra 1881.
° tem, kako gledé davka postopati s priredi za preiskas melase v žganjarnicah po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora zadavkovanih.
Po domembi s kraljevsko-ogerskim finančnim ministerstvom določuje se na temelji §f* 30 postave o davku od žganja, da je v žganjarnicah davek po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora plačujočih steklenice aparata v preiskus Melase, ki so namenjene za vzprijem melase vrenju na pokušnjo podvržene, po §• 26, št. I, lit. g) postave o davku od žganja dane 27. junija 1881 šteti med taezuvetno davkovne posode, a druge posode tega aparata, ki vzprijemljejo samo vodo in paro, potem dotične vodo in paro vodeče cevi da je po §. 29 št. 1 in 2 Zapomnjene postave imeti za davka proste.
Dimajewski s. r.
115.
Dopustno pismo od 30. septembra 1881.
za lokomotivno železnico od Zlonic do Gospozina.
BI i Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski,
Apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, viadirnirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleŠki in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je priv. družba Praško-Duhcovske železnice v domembi s skrbnikom za imetelje od nje izdani h predstvenih obligacij sodno postavljenim in z odobrenjem skrbstvenega oblastva zaprosila, da bi ji se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice od postaje Zloniške v Gospozin, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postavi od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo priv. družbi železnice Praško-Duhcovske pravico narediti in uživati lokoinotivno železnico od postaje Zloniške železnice Praško-Duhcovske v Gospozin, kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	Oprostitev od štcmpljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo do konca prvega vrŠbenega leta;
b)	oprostitev od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks. dolžnih za podeljeno to koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Družba je dolžna, delo železnice precej začeti in v šestih mesecih od današnjega dne računeč dokončati, dodelano železnico precej v občno službo izročiti ter vožnjo po njej ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdr-žavati. Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo bodi v gotovini ali vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se priv. družbi železnice Praško-Duhcovske pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih pro-pisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob dolu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, katere postavi trgovinsko ministerstvo, ter
tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krétni rod od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 Št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe prepisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da so smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izda o vršbi trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Gledé transportov vojaščine in drugih storitev v korist vojaškega erarja naj se določila, katera na temelji dopustnice od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97) ali v8led poznejše domembe vsakokratno veljajo za priv. Praško-Duhcovsko železnico, uporabljajo tudi na lokalno v §. 1 imenovano železnico v toliko, kolikor se njih izpolnitev z ozirom na sekundarni značaj te proge in na polakšice po letem dodeljene gledé naprave, opreme in vršbene sisteme vzvidi biti izvedna, razloka ° čemer pristoji trgovinskemu ministerstvu.
§• 7.
Novci potrebni za izvod lokalne v §. 1 omenjene, železnice vzamejo se iz gotovine, kar je ima podjetje v razpolaganje.
Delnice ali predstvene obligacije se za tega delj ne izdadö nikakoršne.
§. 8.
Pričujoča koncesija mine istodobno s koncesijo od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97).
Državna uprava sme (udi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vršbe ali vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §• 11**, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s politič-nimi ali novčnimi krizami.
§. 9.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železno, ko bode dodelana in v službo izročena, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ družbi.
Letnina potrebna za obresti po 5% imenske napravne glavnice, ki jo je do-v°lila državna uprava, in za nje odplačilo v dobi, dokler veljâ koncesija — vzame Se odmeri odkupščine v podlogo.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornji letnini5 ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno in dekursivno 1. januarja in 1. julija vsakega leta plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji Petodstotnih obresti poluletnih odplačil, kar jih do iztečaja koncesije za izplako dospe.
Nominalni kapital v napravo po cifri podleži odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba se drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavŠi odkup-ščino brez drugega odmenila ali vračila v last in užitek te tukaj koncesijoni-rane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil in materijala.
§• io.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ne-bremčnjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse tako premične kakor nepremične pritikline, tudi vozil in materijala (§. 9).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 9), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za koaks, vapnenice, livarnice tvornice (fabrike) mašinam ali druzemu orodju, shranišča. doki, hranišča kopanemu ogliju in drugim stvarem, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• H.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji postavljenem pri priv. družbi železnice Praško-Dulicovske pregledovati gospodarjenje.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba ne plačuje v džavno blagajno povračila, takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnjo od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od
1.	1852 Št. 1) gledč povračila večjih troŠkov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdrža-vati uradne prostorije.
Državni upravi se dalje priklanja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesij o na rju pravico, zastran izkazno škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno
povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
Y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na-8eai cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca Septembra, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem prvem, Našega oesarjevanja tridesetem tretjem.
Franc Jožef
s. r.
Taufte s. r.	Pino s. r.	Dituajewski s. r.
116.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 1. oktobra 1881,
8 katerim se izrekuje, da naj se počenši s 1. dnem novembra 1881 postava od 1. aprila, 1872 (Drž zak. št. 43), o zvrševanji kazni na svobodi v samotnem zaporu, izpolnjuje v ječi s posam-nimi izbicami okrožnega sodišča in mestno delegiranega okrajnega sodišča v Roveredu.
Na podlogi §f’ 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zapiranji kaznjencev v samotni zapor in o postavljanji komisij za zvrševanje kazni, ukazuje pravosodno ministerstvo, da naj se počenši od 1. dne novembra 1881 v ječi s posamnimi izbicami okrožnega in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Roveredu dela po določilih le-tc postave.
Prazâk s. r.
lil.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 2. oktobra 1881,
8 katerim se izrekajo, da naj se počenši s 1. dnem novembra 1881 postava od 1. aprila 1872 zak. št. 43), o zvrševanji kazni na svobodi v samotnem zaporu izpolnjuje v ječi s posam-nimi izbicami okrožnega sodišča in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Tešinu.
Na podlogi §'* 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zapiranji kaznjencev v samotni zapor in o postavljanji komisij za zvrševanje kazni, ukazuj*2 pravosodno ministerstvo, da naj sc počenši od 1. dne novembra 1881 v ječi s posamnimi izbicami okrožnega in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v 1'ešinu dela po določilih le-te postave.
Pruž^k s. r.
118.
Ukaz finančnega ministers!va od 7. oktobra 1881,
o neki premeni §r‘ 3 v propisn za zvršitev postave o davkn od žganja, danega 3. julija 1878, po tem o dovolitvi davkovnega povračila za spirit (žesto), ki se uporablja za proizvod žeplenega
etera in kloroforma
Pô domembi s kraljevskim ogerskim finančnim ministerstvom določuje se na temelji 4 in 102 postave o davku od žganja, dane 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 72) z delovito premeno §f* 3, točke 4 v propisu za zvršitev zgornje postave dne 3. julija 1878 izdanem (Drž. zak. št. 95) naslednje :
§. 1.
1.	Po svobodnem izboru fabrikanta svinčenega cukra sme se spirit, kateri se s pravico do povračila davkovnega v narejanje svinčenega cukra uporabljati hoče, oneužititi (denaturirati) ali tako, kakor je ukazano v zgoraj napomnjenem zvršitvenem propisu, ali pa tudi tak<5, da se 1 hektolitru špirita od najmanj 80 stopnjev alkohola primešajo 3 hektolitri vode in 1 hektoliter octa (jesiha) imajočega v sebi 6u/0 kisline in zmesi tej štiridesetina odstotka (*/40%) od spi' rita, torej na 1 hektoliter špirita pridene 25 kubikcentimetra sirovega živalskega olja in to samo sirovine, t. j. oleum animale foet/dum, tudi oleum cornu cervi cruduni ali foetidum imenovano (in ne Dippel-ovo olje — Oleum Dipped ali cornu c<-rri rectificutum).
Oneužitilo ali sredstvo denaturacije mora si fabrikant sam dobaviti. Ako se finančno-deželnemu oblastvu tako ukazati vzvidi, treba je po sirovo živalsko olje hoditi k ekonomatu tega oblastva.
Finančnim organom pristoji pravica, v oneužitovanje dobavljeno sirovo živalsko olje imevati pod uradno zapiro ter jemati si ga nekoliko v pokušnjo, je li pripravno ali ni.
2.	Množina špirita od 80 slopnjev alkohola najmanj, kar se ga na enkrat z octom in sirovim živalskim oljem oneužifuje (denaturira), ne sme biti manja od 2 hektolitrov.
V to neužitovanje mora fabrikant svinčenega cukra v svoji izdelovalnici postaviti nalašč dovoljno velik bedenj ter vzglasiti prigledno-okrajnemu ravnatelju, da ga uradno obmeri in oznameni. Ta bedenj se uradno premeri in oštemplja za tisti polnitveni višini, kateri doscza oneužititi imajoči se spirit sam in pa njegova zmeša z o-tom in vodo.
§. 2.
Davkovno povračilo dodeljuje se tudi fabrikantom žeplenega etera in kloroforma in to po naslednjih določilih:
1. V proizvajanje žeplenega etera in kloroforma namenjeni spirit mora imeti najmanj po 80 stopnjev alkohola ter — predno bode uporabljen — v pričo dveh finančnih organov človeku neužiten storiti (denaturirati) s primesjo, katero naj si fabrikant o svojem trosku dobavi.
Primešati se namreč mora vsakemu hektolitru špirita najmanj 25 kubičnih centimetrov takega sirove a živalskega olja, kakor je povedano v prejšnjem §. 1, pod št. 1.
Grledé tega, odkod naj se to sredstvo oneužitovanja dobiva in gledč pravice finančnih organov, imeti ga pod uradno zapiro in jemati si ga v pokušnjo (probo), veljajo takisto določila zgornjega paragrafa.
2.	Fabrikant naj v prošnji za dovoljenje davkovnega povračila povč, po koliko alkohola potrebuje po srednji meri za proizvod vsakih 100 kilogramov Zeplenega etera, odnosno kloroforma. Za največlno (maksimum) vzema se na Proizvod od vsakih 100 kilogramov zeplenega etera po 193 hektrolitrovih stop-njev in na proizvod od vsakih 100 kilogramov kloroforma po 130 hektolitrovih 8topnjev alkohola.
Potrebovana množina, kakor jo je fabrikant povedal, ali kadar bi ta množina bila večja nego je gori omenjena maksimalna množina, le-ta ne sme pretopiti se pri povračilu davka.
3.	V fabriki žeplenega etera ali kloroforma, ki zahteva povračilo davka za 8pirit, ne sme stati noben aparat za rektifikacijo špirita (vnovično-prekapalni Pri red).
4.	V ostalem naj se določila §f‘ 3 zvršitvenega propisa od 3. julija 1878 k pojavi o davku od žganja, dani 27. junija 1878, zmisloma uporabljajo i na fabriquante žeplenega etera in kloroforma, kateri zahtevajo davkovno povračilo za uporabljeni pri proizvodu spirit.
§. 3.
Fabrikant! tako svinčenega cukra kakor tudi žeplenega etera in kloroformah naj v prošnjah za dovoljenje davkovnega povračila, po hektolitrovih stopnjisi (hitrih) alkohola vpovedujejo, koliko alkohola bodo v tečaji leta, za kater o želč izprositi davkovno povračilo, previdoma za svoj proizvod potrebovali ter °neužitovanju podvrgli.
Dolžnost je finančnih oblastev I. stopinjo (finančnih ravnateljstev ali direkcij finančno-okrajnih ravnateljstev, finančnih nadzornikov ali inšpektorjev in finančnih višjih nadzornikov), predno dad<5 dovoljenje, dovprašati trgovinsko in obrtno zbornico, v okraji katere biva podjetje, če se delo res po fabriško vrši 111 če je v fabrikantovi prošnji previdoma povedani potrošek alkohola primeren °l>imu (obsegu) fabrikacije.
Ako bi trgovinska in obrtna zbornica izrekla da je manja množina alkohola, nego je fabrikant napovedal, dovoljna za njegovo fabrikacijo, to se dovoljenje utesni na to manjo množino.
I>untijeki s. r.










...................................................................-la..