GŽ3   40   «)
Med mladimi zajčarji.
Spisal Ivan Kranjskogorski
II.
(cff^jfsSj/oparica je ležala tisti popoldan po vsej dolini in zagrinjala snežne raM^ gore kot siva maloprosojna megla. Le tupatam je popihnil hladen C^^^P vetrič. Drevje je tiho zašumelo, in rumeno žito na polju se je (J^S^S^ pripognilo in zavalovilo. Hiše na vasi so bile povečetn zaprte, ker so bili Ijudje na polju. Kosili so travo in grabili seno, da jim je tekel pot po obrazu. Kosci pa so veselo vriskali, in gore so jim odmevale. Ne-znosno je bilo vroče na polju. V senci pa je bilo hladno in prijetno, kot je vselej v naših planinskih krajih. Tako je bilo v senci prijetno tudi Selja-novemu Drejčku.
Težko so ga pričakovali njegovi nestrpni zajčki. Radi bi bili že šli vun v zeleno muljavo. Spenjali so se po mrežastih vratih svojih celic, momljali z belimi gobčki ter se ozirali na vse strani. A Drejčka ni bilo, dolgo ga ni bilo. Nazadnje vendar priskače na zeleno trato s knjigami pod pazduho. Nastal je med zajčki nemir in živahno veselje. Vsak bi bil rad prvi zapustil soparno celico.
BOj vi zajčki, srebrnosrajčki," jih je pozdravil Drejček in spustil vsa-kega posebe na zeleno tratico. To je bilo veselja in skakanja! Ni se Ijubilo zajčkom sprva muliti sočno muljavo — naskakati in naigrati so se morali najprej.
Drejček jih je opazoval z veseljem in se jim sladko smejal; kajti vsedali so se na zadnje noge, s prednjimi pa so udarjali skupaj in momljali, z belimi gobčki, kot bi hoteli ploskati in reči:
nDobro, dobro, Drejček, da si nas izpustil na zcleno trato!"
Drejček pa jih je gladil po mehki dlačici in božal:
nO\ zajček, belosrajček, le igraj se in jej sladko travico! Drejček pa nima časa,  da bi se z vami igral."
Sedel je za mizo, ki je stala na vrtu pod košato črešnjo, in začel je delati računsko nalogo, ki se je glasila tako-le : Mati pravijo: Srečo smo imeli letos pri kokoših. lmamo triindvajset lepo rejenih piščet; izmed teh je šest vrednih po 160 K, pet po 190 K in ostalih dvanajst po 2*10 K. Prodali bomo vse. Štiri petine izkupička denemo v domači nabiralnik, za šest kron kupimo Francku nove škornjice, za ostale pa gorko zimsko kučmo. Koliko bodo hranili mati v nabiralniku in koliko bo stala Franckova kučma ?
Premišljeval je Drejček in premišljeval, pa mu ni šlo. Kakor je ra-čunil, prišlo mu je vselej tako, da za kučmo nič ne ostane. Že' se mu je smilil tisti Francek, ker najbrž kučme ni dobil, ker ni ostalo nič denarja zanjo.  Nazadnje se mu pa je vendar posrečilo, da je izračunal prav.
Preizkusil je račun še enkrat — in res, pravilen je bil. Vesel je bil Drejček, da je reSil težko nalogo, in da je dobil tisti Francek tako lepo kučmo.
il
<3L    42    ^
ln takoj je začel misliti nase, na svojo kučmo in na škornjice, ker vsega nujno potrebujc za zimo, da ne bo prezebal, grede v šolo.
In glej — si je mislil — tudi jaz imam srečo letos z zajfki. Njih število se je že tako pomnožilo, da Že kar mrgoli po zeleni trati. Tudi jaz jib bom prodal; saj so rekli mati, da jih smem.
Začel je Drejček računati in premišljevati. Dvajset zajčkov bo prodal in za vsakega bo dobil najmanj eno krono: torej dvajset kron. Za kučmo bo dal tri krone, za škornjice pa šest. Ostalih enajst kron pa shrani v do-mačem nabiralniku, ki mu ga je priskrbela dobra mamica. Veliko denarja ima že shranjenega v njem, in zdaj se bo njegovo premoženje spel izdatno zvišalo. Ko bo odrastel, bo že precej bogat človek; kajti denar, ki ga shranjuje v nabiraniku, gre ves v hranilnico. Tam pa narašča kar sam od sebe.
BToda — hop!" — si je mislil Drejček.   BŠe nekaj moram imeti."
nŠe nekaj, še nekaj," je zavpil naglas. nŽe dolgo sem mislil na to. Imeti moram orglice, samo še orglice! Oj orglice, orglice! Zaigral bom svojim Ijubim zajčkom, belosrajčkom, da se bodo čudili in samega začu-denja skakali in plesali po zeleni trati 1"
Ves vesel skoči po tem premišljevanju raz klop in tleskne z ro-kami, da so se prestrašili srebrni zajčki in stisnili dolga ušesa prav tesno k telesu.
,,Juhe, juhe," jim je zakJical DrejČek, noj zajčki, juhe! Vaš Drejček bo dobil novo kučmo in svetle škornjice, pa še lepe zvonke orglice po-vrhu, da boste plesali po zeleni trati, vi zajčki, srebmosrajčki, kot bi bili na ženitovanju!   Juhe, juhe!"
Zajčki so ga začudeno pogledovali, migali z dolgimi ušesi in momljali z belimi gobčki. Z drobnimi prednjimi tačicami pa so mahali po zraku, kot bi hoteli povedati Drejčku, da ne vedo, zakaj je tako vesel, zakaj tako vriska.
Drejček pa je vriskal in pel naprej, poln veselja in radosti:
»Juhe, juhe!"
Stopil je na jesenov štor in ponosno gledai čez belo čredo svojib zajčkov, ki so zadovoljno mulili mehko muljavo in počasi skakali proti štoru, ki je stal on na njem. Zbirali so se okrog njega, kot se zbirajo bele meglice okrog sivih, visokih gora\
Gledal jih je Drejček s ponosom, in veselje mu je igralo v očeh. Naj-rajši bi bil pograbil vsakega posebej in ga pritisnil k sebi, tako jih je imel rad. Ponosen je bil nanje; kajti vsi so bili njegovi; vse je on iz-redil.   To je veliko premoženje za mladega dečka!
„0 jaz sem bogat, bogat, je vzkliknil in se možko razkoračil na štoru, ZapeFje pesemce o zajčkih:
Oj zajčki tri                      Oj zajčkov trop
so kronce tri,                    je zlat zaklad
pa kučmo kupim               in bog-at mož sem
za vse tri.                          zajčar mlad.
TLP.   43   iSS
Oj zajčkov šest                 O čujte glas
T                                      /e kronic šest,                   skoz celo vas:
¦ji                                        pa škornje kupim             Je kdo bolj srečen
'                                       za vseb šest.                     nego jaz?
Po vsej vasi se je razlegalo veselo petje in vriskanje Drejčkovo. Ljudje so vedeli, da je nekdo vesel pri svojih zajčkih. Vedeli so, kako jih ima SeJjanov Drejče rad, /n da jih zna v vsej vasi najboJje izrejati; zato so jih kupovali najrajši pri njem. Seveda pa Drejček (udi ni mogel vsakemu prodati, saj bi potem njemu samemu nič ne ostalo, če bi vse prodal. Zato so se pa ljudje že kar za en mesec naprej priporočali zanje.
Ko je Drejček tako prepeval, ga niso poslušali samo zajčki in ljudje na polju, ampak tudi Citrarjev Tine, ki se je bil ravno napotil k njetnu, da se pouči, kako treba ravnati z zajčki, da vzrastejo veliki in težki. Tekel je in še v teku je poslušal lepo Drejčkovo pesmico o zajčkih. Tudi te se je hotel naučiti, kcr pravi zajčar mora znati tudi pesmico o zajčkih. Ko je pri-tekcl do Seljanovega vrta, se ni mogel več vzdržati samega vcselja. Za-vriskal je še on in zapel:
Oj zajčki tri so kronce tri,
V                                                               pa kučmo kupim
Y                                                               za vse tri...
1             »Juhe,  Juhe,"  ga je  pozdravil Drejček,  ko ga je zagledal za vrtno
I     ograjo.   nLe pridi sem, Tine!  Jih boš videl, koliko jih je in kako solepi! [     Juhe!"
|             Tine se je začudil,  toliko jih je bilo na zeleni trati.   Nekateri majhni,
pa najbolj šegavi in živahni; drugi pa veliki in bolj resni. Beli, rjavi in plavolisasti. Drejček je vodil Tineta med njimi in je vedel povedati o vsakem kaj posebnega.
»Ta-le belček, vidiš, je najbolj umen. Najraje se igra in skaklja okrog. Pa nič se ne boji. Vidiš, kako momlja z gobčkom ? Pogladi ga, Tine, boš videl, kako je gladek in mehak!"
Tine se je sklonil in ga pogladil. Pa zajček se je kar poiuhnil, potem pa odbežal v dveh skokih vstran. To je Tineta silno razžalostilo; kcr uvidel je, da ga zajček ne mara in da beži pred njim. Saj mu vendar ni storil nič hudega; samo pogladil ga je, ker ga ima tako rad.
„ Vidiš, Tine.niso te vajeni in te še ne poznajo; zalo se potuhnejo \n zbeže. Nikar ne bodi žalosten raditega! Ko jih boš imel doma, se te bodo privadili in ne bodo bežali pred tabo."
Tine je bil potolažen in proseče je vprašal Orejčka, če so mali do-volili, da vzame enega ali dva zajčka.
»Kajne, Drejček, da so dovolili?   O, kaj ne!"
V tem so ravno prišli s polja tnati z veliko rjuho zeljnatega perja na glavi in vrgli rjuho v vežo.
BKajne, mati, da bomo dali Citrarjevemu Tinetu dva zajčka," jih vpraša Drejček.
CS2   44   LS>
,,O da, da," reko mati. BTine je priden in vljuden dečko. Dva lepa tnu bomo dali. Kar izberita ju! Ko bo imel zajčnjak narejen, ju lahko vzame."
Tako so rekli mati in šli v vežo, da razsekajo zeljnato perje za pujske, ki so že začeli kruliti in cviliti v svinjaku. Bili so lačni in bi bili že radi večerjali.
Ves srečen je bil Tine. Samega veselja ni vedel, kaj bi rekel. Še za-hvalil se ni dobri Seljanovi matcri. V tem trenutku mu ni prišla na jezik nebena beseda. Ves zatopljen je bil v zajčke, ki so se pasli po zeleni trati.
BKar izberita ju," mu je šumelo po ušesih. Pa kako naj izbira, ko so vsi tako lepi? Najrajši bi bil vzel vse, o prav vse! Beli so mu bili najbolj všeč, ker so se bleščali v solnčnih žarkih kot čisto srebro.
lz teh misli vzbudi Tineta Drejček. Prime ga za roko in pelje med zajčke:
,,No, Tine, izberi si ju!"
Tine se popraska za ušesom. Bil je v veliki zadregi. Ni se mogel odločiti za nobenega.
nNe vem, katera naj vzamem!   Katera pa bi hotel dati?"
Drejček je samo malo pogledal po pisani čredi in takoj je imel dva lepa za Tineta.
,,Glej tadva bosta zatel Prav lepa Sta in velika, pa tudi nista boječa."
Pogladil ju je Tine in pobožkal ves vesel. Njegova želja se je torej izpolnila. Dolgo je že hrepenel po lepih belih zajčkih in zdaj jih je dobil. Bil je popolnoma srečen in najrajši bi bil zavriskal samega veselja V duhu si je že predstavljal, kako lepo bo vse uredil doma na zeleni trati. Zajčki bodo skakali po njej in jedli sočnato muljavo, on jih bo pa gledal in učil se pri njih, prav kakor dela Drejček. Lahko si bo kupil potem kučmo za zimo in škornjice. Zato bo pa tudi prav od srca popeval tisto lepo Drejčkovo:
Oj zajčki tri so kronce tri, pa kučmo kupitn za vse tri ...
Dolgo sta sedela Drejček in Tine na leseni klopici pod košato črešnjo ter gledala na bele meglice, ki so se zbirale okrog visokih gora. Lepe so bile kot bele ovčice. Prihitele so čez strme gore in zeleno dolino naglo, kot bi se jim nekam mudilo. Za nekaj trenotkov so se ustavile pri sivi gori, kot bi ji nekaj šepetale; potem pa so se dvignile v brezmejno ozračje. Z enim koncem so bile ža daleč nad goro, z drugim pa so se je še do-tikale, kakor bi se ne mogle ločiti od nje.
Oledala in motrila sta Drejček in Tine te prizore visoko v sinjem ozračju. Tudi ona bi bila rada vzplavala čez zelene doline in strme gore pravtako kot bele meglice. Pa kako bi se mogla dvigniti na snežne gore ? Toinono sta že Čula o zrakoplovih, ki se v njih dvigajo Ijudje visoko gor v ozračje, še više kot planinski orel. Če bi imela zrakoplov, to bi bilo lepo! Vzplavala bi visoko nad zeleno zemljo in se vozila okrog sveta.
t                                                                CŠS   45    S^D
Vidcla bi bleščeče morje z urnimi ladjami in puste puščave, skozi katere romajo dolge karavane. Bela mesta bi opazovala in občudovala kra-sote sveta,
b-         Tako sta sanjala  in  tožno   gledala Drejček in Tine  za   belimi megli-' cami, ki so se vedno nanovo zbirale okrog sinjih gora\
Nagosled pa izpregovori Tine:
,Veš  kaj,   Drejček,   ostaniva  rajši v zcleni   dolini  pri  zajčkih,   ki  so         | ravnotako lepi kot bele meglice na modrem nebu!"
V tem trenutku pa nastane   na   dvorišču vrišč. Kokoši so sirfotale in zagnale glasno kokodakanje;  zajčki   pa  so se  potuhnili in stisnili ušesa k telesu.   Drejčck in Tine sta  poskočila s klopi.   Mati  so  ravno  prihiteli iz         •¦ kuhinje in zaklicali:
,,Drejček, Drejček! Olej, kuna ti je odnesla zajčka! Je že šla z njim. Ubogi zajček!"
Oba dečka planeta pokoncu in prihitita z vrta. Kuna se je ravno obrnila za voglom in skočila v grmovje. Dobro sia videla, kako je nesla zajčka v gobcu. Spustila sta se za njo, da bi rešila ubogega zajčka. Le-tala sta med grmovjem in smrekami ter klicala zajčka in glasno jokala, da bi se ju tnorala usmiliti divja zver in prinesti zajčka nazaj. Toda kuna je neusmiljena zver. Ta se ni brigala za jok, ampak je pohrustala zajčka daleč gori med skalovjem, kamor nista mogla Drejček in Tine.
Vsa objokana sta se vrnila dečka na vrt. Drejček je pripovedoval, da mu je ugrabila ta požrešna zver že drugega zajčka. Solze so mu sto-pile v oči in obrnil se je vstran, ker sram ga je bilo, če so mu tekle solze iz oči. Jokati se —to ni moško; to delajo samo otroci, ki so še v zibelki.
Tine je zdaj dobro vedel, da so tudi pri zajčkih križi in težave. Pa kaj to ? To vse ni nič! Samo da jih dobi, pa bo veselje dotna na vrtu, Če pride nesreča, hudo mu bo; pa bo že prestal. Zajčke pa bo vendarle imel — lepe bele zajčke, ki se tako lepo mirno pasejo po zeleni trati. Ska-čejo in igrajo se, da se jim mora človek smejati od srca. O, to bo lepo, to bolepo! Tako je premiš'jeval Tine in se naposled poslovil od Drejčka. Nič več ni mislil na roparsko zver. Sanjal je satno o svojem zajčjem kra-Ijestvu in o bogastvu tam na zeleni trati za vrtom.                          (Dalje.)