izhaja vsaki č.trek ob 8. uh popoldne Rokopisi se ne vranjo. Nelrankovana pisma se ne spre-|emajo. Cena listo znala za celo leto 4 krone, za pol leta 8 kroni. 1» man premožne za celo leto 3 krone, ra pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena Hitu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« i Gorici, ulica Vet-torini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Gorici Semeniška ul. št. 16. Posamezne Ste vilke sc prodajajo v lobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul Ponle Nuovo 9, v K apucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. V Gorici, Iti novembra 191 H. 46. številka. Dvojna nevarnost. Da so razni sovražniki katoličan-stva že od nekdaj na delu, to je gotovo dejstvo, ki ga ne more nikdo izpodbiti. Ti sovražniki so deloma prav odkriti in hudi napadalci katoliške vere, verskega življenja itd., drugi pa delujejo bolj na tihem iflolako »zyabljajo ljudi na svojo atran. S. J V poleg popolne- ga brezverstv^irtJjbolj v poštev p r <>-t e s t a n t i z e m, ki se širi med nemškim in sili tudi že med slovenski narod v obmejnih krajih. Protestantizem si povsod nabere prav prijazno in na zunaj jako solidno lice. Posebno ugodno stališče ima protestantska propaganda zato, ker se sklicuje na to, da so tudi protestantje krščeni, da so tudi oni kristjani. To je sicer res, a radi tega niso protestantje nič boljši kot drugi sovražniki katoličanstva. Kakor poroča »Kathol. Sonntags-blatt« z dne 9. nov. 1913 protestantje tudi nimajo v svojih verskih početni-kilt, v Lutru in Kalvinu, prav nobene zaslombe in verske podlage, vse to, kar sta ta dva učila, dandanes več niti ne pride v poštev. Protestantizem pride v poštev le kot sovražnik n a š e katoliške vere, kot nasprotnik o-nih naukov, ki jih je učil Kristus v svojem evangeliju. Boljše bi bilo za katoliško stvar, ako bi bili protestantje bolj odkriti brezverci kot so. To malo, kar imajo še krščanskega na sebi, to izkoriščajo v njih slabe namene, tako da škodujejo na ta način še več kot pravi brezverci Kakor rečeno, se to godi po večini res le med nemškim narodom, ker protestantizem je dandanes vendar le med Nemci najbolj razširjen. Toda pot nemških propagatorjev se ne vstavi ob jezikovni meji, ampak gre še dalje in sili tudi v naš narod, ki je tako v nevarnosti, da izgubi svoj verski ideal, svojega Boga, svojo vero in svojo duševno o-poro. Lahko je namreč čvekati: kaj vera, kaj morala, a gotovo je, da bo vsako ljudstvo propadlo brez prave verske in moralne vzgoje. In tu ne zadostuje le par načel vrženih tja med svet, ampak tu je treba požrtvovalnega dela iu življenja. ki temelji na naukih Onega, ki je ttuii sovražnikom odpustil. Ako se gre nemškim katoličanom v boju proti protestantski propagandi za to, da obvarujejo vero svojih očetov nedotaknjeno in živo v svojem ljudstvu, potem se gre pri nas poleg vere tudi za narodnost. Protestantizem, ki se pojavlja v naših obmejnih krajih pomeni tedaj dvojno nevarnost za naše slovensko ljudstvo — versko in narodno. Da si moramo svojo vero varovati in čuvati proti vsem sovražnikom, to je povsem jasno in gotovo, o tem ni treba, da bi razpravljali še dalje. Toda tudi svoje narodnosti ne smerno zavreči, tudi svoj rod moramo ljubiti in spoštovati. Protestantska propaganda je v naših obmejnih krajih, pomeni tedaj dvojno nevarna. Komur enkrat vzamejo vero in katoliško zavest, temu vzamejo tudi narodnost in napravijo iz njega odpadnika in renegata. Tak človek ic pač pravi revček. Izgubil je vse, kar ga veže na Boga in vse kar ga veže na domovino. In taki so hujši kot pravi rojeni naši nasprotniki, poturica je liuiši od Turka. Nemci imajo tudi tako društvo, ki posebno deluje v tem smislu, ki se peča z naseljevanjem tujcev iu raznarodovanjem po naših krajih. Svoje nemške, pruske protestante to društvo naseljuje v naših krajih, naše ljudi skuša pri- dobiti za protestantizem in nemštvo. To društvo je »Siidmarka«, ki že več let zasleduje ta svoj namen proti našemu narodu. Versko in narodno nas hoče u-ničiti ter iz naših ljudi napraviti pristne trde Nemce, ki jim ni več mari za Boga ne za njih materinski jezik; Tako se proti nam družita dva močna sovražnika: protestantizem in nemštvo. Marsikoga sta žalibog že premotila. a vendar nas še nista končala. Odpor je proti obema potreben, ker oba sta strupeno nevarna. Povsod tedaj na krov poti tej luidi kugi, ki nas hoče ugonobiti do kraja. Vsak pošten rodoljub naj stori, kar je v njegovih močeh, da si ohranimo nedotaknjeno vero naših očetov in naše slovensko domovje. Posebno velika je ta nevatv nos? v obmejnih krajih na Štajerskem in Koroškem, zato je za one kraje potrebna pač podvojena pozornost. Dovoljene, a ne še izplačane deželne podpore. Nasprotni listi in politiki so na neverjetno lahkomiseln način obrekovali in kritikovali deželno gospodarstvo pod prejšnjim deželnim zastopom in nakopičili toliko neresnic, pretiravanj in laži v liste ter jih trosili tako konštantno med ljudstvo, da so sedaj sami o njih resničnosti prepričani. Njihovo tozadevno rovanje je jako jednostavno: Oni trobijo v svet najsmelejše laži. ne da bi imeli dokazov za svoje trditve. Celini dokazov? »Nasprotnik naj ovrže naša obrekovanja, ako mu je kaj na tem ležeče«, tako si mislijo. Tako je tudi postopal v soboto 1. t. m. gospod dr. Puc na shodu v Štan- jelu. kjer je nesramno zabavljal čez prejšnje deželno gospodarstvo ter se vspel do frivolne trditve: »Ce je Avstrija zadnja v Evropi, potem je Goriška vsled slabega prejšnjega gospodarstva zadnja v Avstriji«. In to zato, ker je izkazala prejšnja uprava pri oddaji deželnega imetja po dr. Pucu le 9000 K aktivnega premoženja. No, tako more govoriti le predrzen prišlec, kateri misli, da so vsi go-riški Slovenci Ic tepci, ki nič ne vedo in nič ne razumejo. Lahko bi na podlagi pozitivnih podatkov dokazali, kako nesramno je farbal dr. Puc na shodu v Štanjelu uboge Kraševce; toda tega za sedaj ne storimo, marveč poživljamo dr. Puca, da on svojo trditev dokaže, inače mu ostane na čelu pečat navadnega hujskača. V očigled dejstvu, da so se delile deželne podpore pod prejšnjo upravo strogo po ključu: »Polovica Slovencem, polovica Italijanom«, kar je bilo ob svojem času do pičice izkazano v naših listih in o čemur se lahko vsakdo prepriča v deželni hiši, trdi, da je večina podpor šla v Furlanijo ter pravi: »Dovolj je že storila dežela za Furlanijo, sedaj ji je naloga, da skrbi tudi za slov. del dežele«. Mislimo, da se obrne vsak goriški Slovenec, kateremu ni še udušila strankarska strast čuta resnicoljubja, z gnevom od takega kvasanja in pačenja resnice. Mnogo so pisali nasprotni listi in govorili naši nasprotniki tudi o tem, da se izplačujejo dovoljene deželne podpore večinoma le Italijanom, do-čim ne dobivajo Slovenci malo ali nič od onih podpor. Da se prepričajo naši čitatelji o zlobi ah nevednosti teh hujskajočih listov in izvestnih gospodov, podajamo tu podroben izkaz vseh od prejšnjega de- Vera in blagostanje. (Dalje.) Najprej odgovorim) to-le: Naloga cerkve ni, da bi v prvi vrsti Pospeševala blagor ljudstva; vendar je ona storila in še dela v tem oziru neizmer-nokrat več, nego vsi velekapitalisti in milijonarji. Najsijajnejši dokaz za to so razne človekoljubne in dobrouelne vstanove in zavodi: hiralnice za starčke, sirotišča. gluhonemice, bolnišnice, razne šole in vzgojevališča itd. Ali m sploh cerkev mati prvih ljudskih šol in prvih vseučilišč? — In še več bi cerkev rada in lahko storila; toda če se jo od časa do časa vedno zopet oropa in sleče do golega, konfiskuie njeno premoženje, pobere vstanove. knjižnice, odvzame šole in zavode, io vklene na rokah in nogah v suženjske verige, — kako naj potem cerkev ljudem še več pripomore k časnemu blagostanju? Nuj bi dali cerkvi nazaj, kar so ji vzeli; naj bi vsaj pustili, da bi nemoteno razvijala svoje blagonosno delovanje, potem bi videl svet čudesa. čudesa prave in čiste krščanske človekoljubnosti. — Vedno se nam katoličanom vtika v oči Prusijo. Anglijo in Ameriko, ki so po večini protestantovske države, češ: z blagostanjem teli držav se niti od daleč ne da primerjati blagostanje katoliških. »Mistorisch-politische Bliitter« (»Zgo-dovinsko-politični listi«) odgovarjajo na to prav primerno: »Pri sekularizaciji ob koncu predpreteklega stoletja so vzele vlade katoličanom za več sto milijonov premoženja; danes bi bile iz tega že milijarde. To premoženje ie prišlo vse za majhen denar v reke ne-katoličanom. Večkrat se je kar naravnost ukazalo od zgoraj, naj se to proda samo protestantom in celo tujini«. — »Obilno eno petino dohodkov ljudstva poberejo davki, naklade in doklade razne vrste. Ce se pa skozi celo stoletje ta petina obrača večinoma le v ko- rist enega dela prebivalstva, morajo ti gotovo to čutiti in bogatejši postati od drugih. In v resnici se tako godi.« — »In potem, ali ni bila Prusija vedno uboga dežela? Še-le ko si je podjarmila Šlezijo, Vestfalsko in Rensko deželo, ie prišla do blagostanja. Te dežele so ji pripomogle, da ima sedaj za Anglijo največje premogokope in največ železne rude v Evropi. Procvitanje obrti pa je v prvi vrsti odvisno od premoga in železa.« Avstrija nasprotno ima malo teh ugodnih pogojev. K njenim pristaniščem ne vodi noben veletok, ampak same ceste deloma med visokim gorovjem. Donava, njen edini veletok, se izliva v morje daleč doli v tuji deželi. Kje in kako naj se tu razvije mogočna trgovina, ako pomislimo poleg še, da sta Bosna in Hercegovina prišli pod Avstrijo gospodarsko onemogli in izmozgani? — Bogato je obdarila narava tudi Anglijo in Ameriko. Gospodarska moč An- glije sc je v preteklem stoletju podeseterila vsled bogatstva na premogu in železu. Vrhu tega je pa že po svoji legi posebno primerna za svetovno skladišče blaga. Kako izvrstno zna pa Anglija izrabljati svojo moč, o tem bi nam vedeli lepe reči povedati narodi, ki si jih je podjarmila. Omenimo tukaj samo Irce. Kdor je bral svetovnoznanopovest: »Dolina krvi«, on bo vedel, koliko je dobro katoliško ljudstvo prestalo pod angleškim jarmom. Hujše ni nobeno ljudstvo ravnalo z drugim, nego protestantski Angleži s katoliškimi Irci. Oropali so jih vseh pravic in vsega posestva: edina last, katero so jim pustili, je bila beraška palica. Angleška vlado-željnost je vse opustošila. na stotisoče prebivalcev je pomrlo za lakoto in na milijone se jih ie izselilo. Namen je bil dosežen: Katoliška Irska je onemogla, obubožana, razljudena, protestantska Anglija pa toliko bogatejša in mogočnejša. (Dalje prih.) želnega zbora dovoljenih, a do I. januarja 1913 nc še izplačanih in neob-novljenih podpor. Izplačalo se ni mestu Gorica 300.000 K za vodovod, isto tako 4.075 K za vodovod v Foljanu, 20.000 K za dva pelagrozarija v Gradišči iu Fiunil-eelu, 35.000 za vzdrževanje poti v mestu. 00.000 K za cesto Gradež-Belvo-dere. 10.560 K Ločniku za javna dela. 4250 K za cesto Tržič-Štivan, 8.300 K za podiranje nekaj hiš v Zagraju, 10680 K za čiščenje Tiel-a, i00.000 za železniško progo Oorica-Červinjan, 10.000 K mestu Gorica za najdenišnico, in ko-ncčno zopet 20.000 K za pelagrozne. Vse to znaša 582.865 K. Vse neobnovljene, do I. januarja 1913 neizplačane podpore znašajo pa 1,237.890 K. torej pripade na slovenski del dežele le 532.025 K, in podpore v koristi obeli narodu, znašajo 123.000 K. Med podpore v korist Slovencem in Italijanom prištevamo 10.000 K za cesto Kormin-Vopilžc, 80.000 K za cesto Trst-Tržič, 15.000 K za cesto Za-graj-Dobrdob in 18.000 K za uravnavo Vriojbice. Tu podajamo podroben izkaz slov. podpor: Izplačalo se ni še 100.000 K za vipavski vodovod, 5.375 K za vodovod v Ajbi, 4.400 K za vodovod v Breginju. 3800 K za napajališče v Malemdolu. 3500 K za vodovod v Magozdu (Greznica). 2500 K za vodnjak na Dol-Otli-ci. 3500 K za vodovod v Jezercah (Drežnica), 3300 K za vodnjak v Gorjanskem, 4400 K za vodovod v Gojačab, 5600 K za dva vodnjaka v Prvačini, 1100 K za napajališče v Kobdilu. 3750 K za vodovod v Podbeli. 7750 K za vodovod pri Sv. Luciji, 460 K za vodnjak v Štjaku. 4425 K za 2 kapnici v Štorjah, 5225 K za 5 kapnic v Vrtojbi, 2125 K za vodovod v Zapotoku, 3650 K za napajališče v Zgoniku, 7500 K za efesto Ajba-Močila, 3150 K za cesto Vrtoče-Cerni. 76.000 K za cesto Grgar-Kanal-Avče (en del je bil I. 1913 izplačan), 4500 K za borjansko cesto, 8375 K za cesto Bela-Peternel, 11.000 K za cesto Dol-Otlica (od cerkve do kranjske meje). 38.000 K za cesto Vipolže-Št. Ferjan (deloma letos izplačano), 2625 K za cesto Lokvica-Miren, 1820 K za cesto na Kolovrat, 5100 K za cesto pri Temnici. 6001) K za cesto Št. Andrež-Vrtoj-ba. 3320 K za cesto Dutovlje, 2000 K tolrn. cestnemu odboru, 6700 K za cesto Log-Trenta, 3000 K za cesto Be-zovljak-Šempas, za most v Soči 1675 K in za most pri Kamnem 60.000 K, za uravnavo hudournikov Malavas 5150 in Raše 19.250 K. Za kanalizacijo v Batujah 2000 K in za gorsko železnico 100.000 K. Gospodje naj vse to izračunajo in naj se tudi povprašajo, kdo je kriv, če se niso te podpore še izplačale, ali dež. odbor, ali kdo drugi. Vesela poročila o gradnji cest na Kanalskem. (S Kanalskega.) Na Kanalskem se ceste pridno gradijo. Sedaj ste v delu na račun cestnega odbora dve cesti in sicer od Grgarja proti Batam, druga od Levpe proti Kalu. Cesto od Grgarja pruti Batam ie prevzelo na dražbi društvo zidarjev iz Grgarja, kojitn načeluje Fr. Z bon a. Vsakdo, ki sploh o tem delu govori, ne more prehvaliti marljivosti In skrbnosti, s katero se cesta izdeluje. Cesta bo imela strmine 3 do kvečjemu 6%. slednje pa le v malih delili. Ker je pa svet skozi in skozi trd. bo cesta, ko bo popolnoma končana in uglajena, nele prikladna voznikom in kolesarjem, ampak bo obenem v resnici k r a s-n a. ki bo odprla dosedaj — rekli bi - neznane pokrajine širšemu svetu. Le cuo napako bo imela. Kolikor je nam znano, je določil cestni odbor v začetku, da bo imela cesta od Avč skozi Kal. Banjšice do Bat 5 m e t r o v š i r o k o s t i. Ker pa se bo pridružila tej cesti še posebna cesta iz Vrha do Bat, pričakovati bo po njej jako veliko prometa, in to iz sledečih vzrokov: Občina Vrli ima jako veliko iesa, katerega vozijo neprenehoma proti Gorici. Tudi sc bo gradila oziroma popravila sedanja občinska pot ' iz Bat proti Podlakl, in vsi ti kraji se bodo združili v Batah. Zaradi tega bo promet od Bat proti Grgarju toliko večji. Iz teli vzrokov je cestni odbor kanalski prvotno sklenil, naj bode cesta od Bat do Grgarja široka 6 metrov. — Na tej podlagi so bili tudi prvotni načrti izdelani. Toda vlada je iz finančnih ozirov zožila celo cesto na tri metre. Določeno pa je, da se morajo napraviti v razdalji po 100—200 metrov široka ogibala, ki naj bi nadomeščala širino ceste. Vendar pa se prebivalci boje, da bodo ta ogibališča preredka, iu splošna želja je, naj bi se napravila kolikor mogoče gosta ogibala. Sicer je pa mogoče, da bode moral cestni odbor v priliodnjosti razširiti cest o, ako se bode promet tako množil. da bo to potreba zahtevala. To pa je združeno seveda s velikimi stroški. Vedeti pa je treba pri tem. da plača za sedanjo cesto država 70' <, dežela 20'4 in okraj le 10''. Naravno je torej, da ima država pri tej gradnji glav n o besed o. Cesto od Levpe proti Kalu izdeluje podjetnik Franc Čibej z Otlice, in to naravnost izborno. Ako bo delo tudi na tej cesti vedno tako napredovalo o v, I. Gabrijelčič 00 v, Mar. Gabrijelčič I K. A. Mavrič 10 v, Ana Gabrijelčič I K. A. Ninin 40 v. I. Gabrijelčič 50 v, Ter. »oltar 20 v, Jožefa Velušček 40 v, Frančiška Gabrijelčič 3(1 v, St. Markič 40 v, A. Simčič .dl v, A. Podbršček 1 K. A. Križnič 1 K, (Dalje prib.) V OrehovIjali in v Rupl .M K 77 v. Domače in razne vesti. 1/. politične službe. Okrajni glavar 1 )ton Selmeider je imenovan za namest-ništvenega svetnika. Namestništve-na tajnika Liabordo grof Mels-Collore-do in Hubert baron »auin pl. Appelsho-fcn sta imenovana za okrajna glavarja. Škofje ilirske cerkvene pokrajine so izdali te dni duhovščini silno zanimiv pastirski list o pomenu in važnosti izseljeniškega vprašanja. Kakor je znano, spadajo v ilirsko eerltveno provineijo noriška, ljubljanska, krška, tržaško-ko-perska in poreško-puljska škofija. Učiteljske vesti Iz soriškega političnega okraja, »andelj Vinko, učitelj na Vrhu nad Kanalom je dobil dopust zaradi bolezni od 1. sept. do 15. dec. t. I. Nadomestuje ga Franc Martinec. Ida Vergna v Št. Andrežu je dobila dopust zaradi bolezni za meseca oktober in november. Nadomestuje jo Maks Kacafura. Slavica Vilhar v Mirnu je dobila dopust zaradi bolezni od začetka šol. leta do decembra. Nadomestuje jo Makuc Valerija. Roza »ajt iz Prvačine Je dobila 1 letni dopust v študijske namene. — Černigoj Emilija, ki je bila imenovana za učiteljico v Kalu je odstopila od te službe. Na to mesto je bila imenovana Marica Dugar. V pokoj je stopila Marija Šturm, učiteljica v Št. Ferjanu. Brezobrestna posojila vinogradnikom. C. kr. okrajno glav. objavlja: Dne 27. okt. je došel c. kr. okr. glavarstvu v Gorici operat o dovoljenih brezobrestnih posojilih za obnovitev po trtivi uši uničenih vinogradov. Okrajno glavarstvo potrebuj^ približno 3 tedne, da izgotovi v ta namen potrebna dolžna pisma in jih razpošlje strankam. Njim bode potem skrbeti za to, da si dajo v najkrajše mogočem času legalizovati zadolžnice in da jih potem zopet predložijo okrajnemu glavarstvu. Tam, kjer je nmogo prizadetih strank v eni občini, bilo bi vsem v korist, ako bi županstvo naprosilo dotično e. kr. okrajno sodnijo, naj odredi .enega svojega uradnika v dotični občinski urad, da vseni strankam ob istem času poveri zadolžnice. S tem se prihrani mnogo časa, nadležnosti in stroškov. Kadar predložijo stranke vsaka svoje dolžno pismo, napravi okrajno glavarstvo predlog za vknjižbo, a rešitev teh predlogov pobere najmanj en mesec časa. tako da pretečeta približno obilna dva meseca, predno se izplačajo dovoljena posojila. Do sedaj je bila navada, da se je državni delež posojila poprej izplačeval strankam in šele kak teden pozneje deželni delež in umevno je samo po sebi, da se je s takim dvakratnim izplačevanjem po nepotrebnem potratilo mnogo časa in provzročilo precej stroškov. - -Zato bi bilo želeti, da deželni odbor nakaže za brezobrestna posojila določeno svoto deželnega prispevka dotične-tnu c. kr. davčnemu uradu v namen, da istočasno izplača strankam državni in deželni delež posojila. Z ozirom na občno denarno krizo in na velike težave, ki se upirajo dobavi posojil priporoča se vinogradnikom prav toplo, naj vestno uporabijo dovoljena posojila v določeni namen in s tem pripomorejo povzdigi domačega vinogradništva. 18 shodov. Italijani so imeli v nedeljo na Primorskem vsega skupaj 18 shodov, katere so priredili večinoma italijanski visokošolci v prid ustanovitve italijanske univerze v Trstu. Da ni tudi Gorica izostala, razume sc samo ob sebi. — Na Tridentinskem je bilo 15) takih shodov. V (iorici je bil prvi govornik visokošolee Kocjančič. Govoril je tudi državni poslanec Ušaj kakor tudi visokošolee »rezina. Kakor se vidi sami potomci Romula in Rema. Tudi odgovorni urednik lista »L’ Eco del Li-torale« Stefani je v imenu furlanske ljudske stranke pritrjeval zahtevi, da se mora ustanoviti italijanska univerza e-dino le v Trstu. Da bo cela stvar bolj držala izrekel sc je tudi zatosocialnidemokrat Tonct. Z ozirom na sedanji naš notranji politični položaj so si izbrali Italijani kakor se vidi najugodnejši čas za tak nastop. — V Zadru je policija tak shod prepovedala. 12 novih šolskih razredov zahtevajo šolska vodstva v posameznih občinah goriškega političnega okraja. C. k. okr. šolski svet se bo bavil z morebitnim ustanavljanjem teh razredov ko bo pretresoval o proračunu za I. 1914. Prepoved živinskih sejmov v postojnskem okraju. Radi razširjene živinske kuge na gobcu in parkljih se uk smejo vršiti v celem postojnskem političnem okraju živinski sejmi. Vsled tega se tudi semenj za govedo, ovce, koze in prešiče ne bo vršil dne 17. novembra v Ilirski »istrici na Notranjskem. Dražbeni razpis. Do 20. novembra t. I. in sicer do 12. ure opo dne je razpisana javna dražba za oddajo dobavljanja moke za pekarno in testeninarno leželne umobolnice. Pismene ponudbe se morajo vložiti na zapisnik deželnega odbora, tozadevni dvojni vzorci po 500 gramov pšenične moke št. 0, 2, in 3 in ržene moke št. 11. pa naj se predložijo ravnateljstvu deželne umobolnice, Vzorci morajo biti zapečateni in označeni z imenom ponudnika. Na mesec se porabi približno: 5900 kg pšenične moke, 500 kg ržene moke, 200 kg gri-sa. Morebitna nadaljna pojasnila o načinu dobavljanja dobijo ponudniki prt ravnateljstvu deželne umobolnice ob delavnikih od 11. do 12. ure predpoldne. Cerkveni tatovi v Furlaniji. V Ca- veneanu so neznani tatovi udrli v cerkev in pobrali iz nabiralnikov precej denarja. Nabiralnik je našel nekdo pozneje slučajno na nekem polju. V Cam-polongo so tudi cerkveni tatovi poskušali svojo srečo, toda tam niso imeli sreče, nabiralnika niso mogli odpreti. Stoletnica Andreja Einspielerja. Danes je minulo ravno sto let. odkar se je rodil v Rožu buditelj in voditelj koroških Slovencev blagi Andrej Einspieler. Njegove zasluge za našo narodno obrambo so neprecenljive. Zlasti Korošcem je bil pravi oče in je njegov spomin nesmrten. Andr. Einspieler je probudil Koroško, on je prvi bil na delu, da Slovence na Koroškem iztrga iz nemške poplave. Smuški tečaji v Bohinjski Bistrici. Deželna zvez i za tujski promet na Kranjskem priredi s podporo kranjskega deželnega odbora v letošnji sezoni 8—10 dni trajajoče smuške teča je v Bohinjski »istrici. Začetek in natančni program teh tečajev se bode pravočasno objavil. Letošnja zima bo stroga? Izredno znamenje za prihodnjo dolgo in mrzlo zimo dajejo mravlje. Te modre živa-Iice so izvršile v zadnjih tednih pravo Herkulovo delo s tem. da so svoja mravljišča še enkrat tako visoko in na debelo zgradile kot navadno ter so jim dale podelgasto koničasto obliko. Ta pojav se le malokdaj pokaže ter ga smatrajo gozdarji, poljedelci in naravoslovci kot karakteristično preroško znamenje za dolgo in hudo zimo. Košut na smrtni postelji. Ogrski politik Košut je na smrt bolan. Njego- vo stanje je jako slabo in ni upanja, da okreva. Macedonski izseljenci se vračajo iz Amerike. Te dni je v »elgrad dospelo 3000 Makedoncev, ki so bili v Ameriki, se sedaj vračajo na vojc domove. Mn^-go vedo pripovedovati o težkih razmerah za izseljence v Ameriki. Nemški cesar za vero v armadi. Nemški cesar Viljem je že večkrat javno pokazal svojo vernost. Nedavno pa je pri blagoslovljenju mornariške šole v Miir\vicku poudarjal potrebo vere za častnike. Rekel je med drugim: »Naš čas potrebuje celih, železnih mož. Pri tem pride v poštev oseba, v prvi vrsti značaj. Vzgojo vašega značaja pospeševati je najvažnejša naloga vaših predstojnikov. To je tudi pred vsemi stvarmi naloga, vsakega posameznika. Pridobite si sčasoma strogo nravno, na verski podlagi temelječe svetovno naziranje, kakor tudi obojestranske odgovornosti zavedajočega se tovarištva ter vitežkega mišljenja in delovanja. Tako boste obpluli kleči, na katerih sc žal ponesreči še vedno toliko mladih častnikov. Navdušujte se na velikih zgledih v zgodovini, ki vas uči, da so duševne moči one sile, ki si pribore zmago in da med temi ni zadnja jakost duše, ki izvira iz prave vere v »oga. Potem boste z vzvišenimi cilji pred očmi z lahkoto premagali vse težave poklica in postali pomorski častniki. kakršnih si želim in kakišne domovina potrebuje, namreč ponosni in trdni možje v viharjih življenja«. V nekem drugem svojem govoru je sva-, lil praporščake pred pivskimi razvadami, ki uničujejo živce. Današnja služba mornariškega častnika zahteva mož z zdravimi živci. Seveda so židovski listi vsled teh govorov zelo razburjeni, kajti ako bo ljudstvo v resnici verno, bo kmalu konec z židovskim gospodarstvom. Kako se spozna vnetje slepiča. Znaki te nevarne bolezni so pred vsem: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha med popkom in kolkom; 2. nenadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da se čuti trebuh trd, kakor deska. Če se pojavijo ti znaki, tedaj naj bolnik takoj gre k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti. Enaintrideseti otrok. Soproga vrtnarja Nemvirtha v Monakovem je povila 31. otroka. 4oglati denar. Nizozemska vlada vpelje s 1. januarjem 4oglati denar. Kateri vzroki so bili merodajni za vpeljavo tega denarja ni znano. Prvo žrebanje avstrijske razredne loterije. Prvi dobitek je zadela v znesku 60.000 K srečka št. 20.338. drugi dobitek v znesku 20.000 K srečka štev. 93.200. Mestne novice. t Mons. Frančišek Kodermatz. V soboto zjutraj je umrl stolni kanonik v (iorici mons. Frančišek Kodermatz. Pokojnik je bil splošno znan in pri vseh jako priljubljen. Dosegel je častitljivo starost 84. let .Mons. Kodermatz je še včeraj daroval sv. mašo v kapeli vit. Doljac in danes zjutraj ob (>.30 ga ic ugrabila neizprosna smrt. Pokojnik je bil rojen I. 1829 v Gradišču. Šolal se je v Gorici, kjer je bil I. 1853. posvečen v mašnika. Služboval je do I. 1805 v Ronkili in v Gradišču. Tega leta je bi! imenovan za stolnega vikarja v Gorici. Stolni kanonik je postal I. 1902. Letos jc pokojnik praznoval OOIctnico mašništva. Pokojnik je bil nadštevilni protonotar in hišni prelat Nj. Svetosti papeža. -Pogreb pokojnega mons. Kodermatz-a se je vršil v pondeljek ob 10. uri pred-poludne. Svetila mu večna luč! Kaj bo iz take tatinske ženske mladine V Da kradejo razni potepuhi odrasli in tudi neodrasli je znano. Da se dobi tu in tam tudi kaka tatinska doraščena ženska je tudi znano, a da kradejo po hišah 13—14 letne deklice to so pa redkejši slučaji. Ena takih tatvin se je zgodila minuli petek v Gorici. Istega dne popoludne se je priplazila na stanovanje poslovodje »Narodne Tiskarne« v Gorici L. Lukežiča na Franc Jožefovem tekališču št. 58 mlada deklica. In ker ni bilo nikogar v kuhinji je izmaknila iz torbice, ki je ležala na mizi denarnico, v kateri se je nahajalo nekaj nad 13 K denarja. Ker je bila soproga poslovodje v drugi sobi ni nič slišala. Tatvina se je zapazila šele drugi dan, ko se je imelo rabiti denar. Stvar se je koj naznanila policiji. Ker je služkinja dr. Šketa videla v petek popoludne mlado deklico, ki jc počasi lazila gori po stopnicah je padel koj sum na njo. Policija je šla koj na delo. In res se je kmalu v soboto popoludne redarju Antonu Petejanu posrečilo priti mladi tatici na sled. Dobil jo je v goriškem »Praterju« na starem pokopališču, kjer se je v družbi z drugimi malopridnimi dečaki in deklicami »gun-cala« v »barkah« iu se vrtela na »riu-gelšpilu«. Ko je zagledala redarja je tekla kar so jo mogle nesti noge, redar seveda za njo. Nastal je celi lov na tatico. Redar je ni mogel doteči. Zato si je na cesti sposodil od nekoga dvokolo in ucedil jo je za pobeglo tatico, kjer jo je dohitel pri glavni pošti. Tam jo je aretiral ni odvedel na policijo. Tatica je tatvino zanikala. Ko so jo pa popolnoma slekli so našli v čevlju še 5 K 50 vin.; tedaj je tatvino’priznala. Tatica se imenuje Ana Maraž, je stara 14 let in stanuje v ulici sv. Mavra. Na vprašanje, kako je potrosila še ostalih 8 K je rekla: v liiimtajhu sem spila v družbi drugih 1 »pašareto« in pol litra vina, potem smo šli na »barke« in na »ringlšpilj«, . kjer sem tudi drugim plačevala, kupila sem pri Fajtu pašte, pri Orzanu »šalam«, potem nekje drugje sir in »pršut«. Pet jih je biio, katerim je plačevala, namreč 3 deklice in dva dečka. Denarnico — seveda prazno je vrirla v neko ograjo kjer so jo potem tudi našli. Zaradi tatvine je bila aretirana že 10 krat. Ker pa ni imela še 14 let je bila zaprta le na policiji. Sedaj pa pride pred sodnika. — Dekletce je sicer rojena Slovenka, a je laško v z g o j e n a. — Kam pride taka pokvarjena mladina? m Sv. Martin. Nekdaj so praznovali razni goriški obrtni delavci in učenci sv. Martina s tem, da so se dobro nalezli vina. Učenci so hodili s »flaško-noiii« okoli in beračili vino. Ta nelepa navada jc izginila. Letos ni bilo videti takega beračenja iu nezmernega popivanja. m S tramvaja je padla v torek zvečer neka 22letna mladenka iz Ronk na tekališču F. J., ker ji jc postalo slabo. Pri padcu sc je lahko ranila na nogah in na glavi. Okrajni zdravnik dr. Gra-effe, ki je bil slučajno navzoč, jo je dal prenesti v lekarno Liberi, kjer ji je podal prvo pomoč. Na sedem mesecev težke ječe je bila obsojena Antonija Coclig, ker je ukradla v hiši gospodarjev 1100 K v denarju, nmogo perila in drugih reči. m V Gorici se je popilo piva v mesecu avgustu 2199.67 lil, v septembru pa 1801.95 hektolitrov. m Služba lekarn. Od 16. do 23. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: Gliubich-T romba. Iz goriške okolice. g Iz Vipolž. Predpreteklo sredo sla sc poročila g. Vencel Školuris z g.čno Celestino Jakončič. Novemu paru obilo sreče! Zaradi lažnjlve izpovedi. Alojzij Kranjšček iz Šempasa je zažgal voz lev sa. Zato je bil zatožen in on je pregovoril Josipa Podgornik ter Ivana Mla-dovati, da sta izpovedala njemu v prilog. Zato so bili pa vsi trije toženi zaradi napačnega pričanja. KranjSček je bil obsojen na d. ostala dva pa na 2 meseca težke ječe. Izpred sodišča. Na III K globe ic bil obsojen Avgust Premec iz Čepova-na, ker je v neki gostilni v Cepovann ustrelil z revolverjem, toda ne da bi koga ranil. Isto kazen je zadela Vin-ccncija Musič iz Št. Ferjana, ker je odstranil pečat finance od kotla za žganje. Josip Bizjak, ki upravlja zemljišče Peršolje v Šmartnem se ni držal pasjega kontumaca. Pustil je psa odvezanega iii brez nagobčnika, pes pa je ugriznil Josipa Figar. Za to je bil Bizjak obsojen na 24 ur zapora. g Solkan. (Naš e p o kopališč e.) potreba po napravi novega pokopališča se je pokazala že pred časom. Naše starešinstvo se je bavilo s to zadevo dolgo časa. To vprašanje je razburjalo duhove po Solkanu in je bilo predmet splošnega govorjenja. Zgradba popolnoma novega pokopališča na primernem kraju bi stala ogromnega denarja. Starešinstvo je na dolgo in široko raz-motrivalo to vprašanje. Konečno je soglasno sklenilo, da se nazširi že obstoječe pokopališče in da se v ta namen vkupi tri hiše .ki stoje tik sedanjega pokopališča, ki naj se porušijo. -- Ta sklep je vzdignil pri nekaterih velik odpor in pritožili so se proti temu sklepu na'višje mesto. Reč se je vlekla na dolgo. Konečno pa je sedaj stvar dognana. Utoki so bili kot neutemeljeni spoznani in tozadevni soglasni sklep starešinstva je bil potrjen. Še malenkostne o-vire so, ki ne dovoljujejo, da bi se z razširjenjem sedanjega pokopališča že začelo, a upati je, da se tudi te ovire kmalu odstranijo in da se bo z delom če le mogoče začelo že z letošnjim letom. Iz ajdovskega okraja. Čudno vreine. Iz Sv. Križa nam poročajo: V petek 7. t. m. imeli smo pri nas v Sv. Križu aprilovo vreme: solncc, dež, veter, točo, blisk in grom s treskom. Treščilo je v zvonik župne cerkve, in čeravno je novo in dobro vrejen strelovod, je napravila strela še precej škode na zvoniku. Odtrgalo je in zdrobilo še precejšen kos korniža nad zvonovi. In v tem času! Sneg. V noči od 6. na 7. in čez dan 7. novembra je sneg pobelil Nanos, Kovk in Čaven nad Vipavsko dolino, zato čutijo tudi po dolini nekoliko bolj mraz. Nevarnost strelnega orožja. 26letni Ivan Birsa iz Brji je nosil pri sebi vedno nabasan revolver. V četrtek je pri svojem delu padel, a pri tem se je sprožil revolver. Zadobil je precej težko rano na prsih, vsled česar so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Iz tolminskega okraja. Premestitev. Inženir Artur Marcuzzi je premeščen iz Tolmina v Trst. Iz komenskega okraja. km Komen. Dne 10. t. m. smo imeli običajni semenj sv. Martina, ki pa je bil letos jako klavern. ‘Trgovcev je bilo polno, a kupcev malo. — 'Tudi ženitev je letos malo, ker so mladeniči vsi prestrašeni od vojske. Večina je odložila ženitev na pust. km Komen. Pred letom je naše županstvo odvzelo Francu Jablanšček občinskega bika. ker ga je slabo oskrboval. Jablanšček pa je sledil nasvetu izvrstnih gospodov in je tožil županstvo za povrnitev 1700 K, ker je imel baje toliko škode. Mnogo se je govorilo :n pričkalo glede pravde za odškodnino. Jablanšček je celo pričakoval 200(1 K odškodnine. Jezilo ga je, da je izgubil bika pred potekom pogodbe, a ui mislil na to, da je tudi po pogodbi obvezan bika oskrbovati tako, da ne bo pritožb. No, dne 5. t. m. je prišla dotična razsodba iz 'Trsta. Razsodba pravi, da mora Franc Jablanšček plačati županstvu dl Hi K in svoje pravdne stroške. Županstvo pa ima plačati Jablanščeku 348 K in tudi svoje pravdne stroške, in to zu-raditega. ker je kršilo pogodbo. Jablanšček pa lahko računa za koliko je sedaj na boljšem. Sedanji bikorejec mu je ponujal 200 K od svoje premije, a Jablanšček je raje poslušal svoje »dobre« svetovalce. km Preserje. Sedaj ko se bližajo občinske volitve, se o njih mnogo govori. Ukrepa se na desno in levo in vsak je prepričan, da spadajo v občinski parlament le taki možje, ki imajo zmisel za blagor občine in njenih občanov. Splošna misel pa je, naj bi se sestavili po občinah odbori, ki naj bi si izbrali pametne može za občinsko zastopstvo. Seveda bi se morali občani takim odborom tudi pokoriti. km Sveto. Trgatev, ki jo je priredilo tuk. društvo, je bila jako klaverna ker jim je mnogo grozdja segnjilo. km Štanjel. V torek popoludne se je zgodila na postaji v Štanjelu velika nesreča. Posestnik Alojzij Turk iz Komna je prišel s konji na postajo po opeko. Ravno takrat se je nahajal na postaji tovorni vlak. Turk je stal pred konji. Ko stroja zažvižgata, so se konji splašili in vrgli Turka pod se. 'Turk je dobil vsled tega težke poškodbe na glavi in govore tudi, da ste mu bili roka in noga zlomljeni. Prepeljali so nesrečneža v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. km Komen. Minolo leto so nekateri malopridni pobalini na dan Vernih Duš polomili na našem pokopališču nagrob ne križe. Letos so to delo ponovili in še druge nagrobne spomenike namazali. Kje je bil takrat občinski redar? Ali ga plačujemo za to, da spi?! Poštenim ljudem in orožništvu se je posrečilo zaslediti malopridneže, ki so izročeni sodniji. Kdaj bo ponehalo tako divjaštvo. km S Krasa. Pred leti je bila velika sramota za fanta, ako je imel v krčmi dolg 10 K. Dandanes pa se nič ne sramujejo, da so dolžni tudi po 500 K, ne da bi stariši o tem kaj vedeli. Ali krčmarji ne vedo, kaj delajo, ko dajejo pit »na kredo«. Dobijo pa se tudi gospodarji, ki dolgujejo lepe svote krčmarjem. Ko pride eksekutor |)o davke, se v strahu pred dražbo obračajo na tega in onega, naj jih reši sramote, a ko .so v krčmi, pa imajo polna usta, da podpirajo državo s tem, da plačajo z vinom tudi dac — seveda na »puf«. — Pamet, pamet! km Sveto. Marsikateri vpraša, kdaj sc bodo vršile občinske volitve. 'Teru iu drugim bodi povedano, da bodo volitve takrat, ko bode rešena pritožba proti volivnemu imeniku. Znani gospodje zahtevajo, naj se izbrišejo iz volivnega imenika za I. razred g. kaplan, g. katehet, g.čna učiteljica, c. kr. poštar in celo komenska občina. Bojijo se ti gospodje da bodo imenovani preveč ščitili sv. Jurija. km S Krasa. Oni gospodič, ki je opeharil razne gostilničarje na Krasu, katerega so aretirali v Brestovici in so ga potem odvedli v komenske zapore kakor smo že v zadnji štev. poročali ni hotel povedati pravega imena in priimka svojega. Zato so ga dali fotografirati. in so potem fotografije razposlali na razne strani. Nato se je šele dognalo, kdo da je. Imenuje se Alojzij Mušič in je doma iz Šmartnega v Brdih. Uslužben je bil v 'Trstu pri neki tvrdki, pri kateri je ukradel nekaj. Iz komenskih zaporov so ga prepeljali v goriške preiskovalne zapore. Bil je že večkrat kaznovan. s Sleparji na Krasu. Ro Krasu se klatijo razni sleparji. 'Te dni se je pojavilo par gosimdičev, ki so prodajali razne prstane iu uhane. Rekli so, da je pristno zlato, a se je pokazalo, da je le svitla medenina. Far lahkovernih oseb je u-kupilo te prstane iu uhane, a so pozneje spoznali, da so bili osleparjeni. Rozor torej pred temi klativitezi, km Jablanec. 'Tukajšnji bikorejec se huduje, da mu je izpodletclo pri pravdi za bika. Hud je posebno na one, ki so ga naganjali, naj toži. Ce je pravi go-spodar, bi bil moral sam spoznati, kaj je prav, ne pa sc vdati nasvetom slabih svetovalcev. Iz sežanskega okraja. Na zborovanju sežanskega učiteljskega društva se je sklenilo pooblastiti odbor, da odkloni »Dan« . imenu učiteljstva sežanskega okraja ter zahteva pojasnila ,v kakem razmerju je »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev« z »Dnevom«. s Sežana. Na zadnjem učiteljskem zborovanju se je sklenilo, da se uvedejo kmetijski tečaji za one dečke, ki niso več šoloobvezni. Preč. g. dekan Valentinčič je predlagal, da bi se učil pri teh tečajih tudi veronauk in sicer po eno uro na teden. Predlog je bil vsprejet. 'Taki kmetijski tečaji se bodo za sedaj otvorili v Povirju, v Barki, v Kostanjevici in v Škrbini, ker so tamo-šnji učitelji sposobni za kmetijski pouk. Tomajski župan Vran je hotel imeti tak tečaj tudi za Tomaj, ali tega predloga se ni vsprejelo, ker ni sposobnega učitelja za kmetijski pouk v 'Tomaju. Sčasoma se bodo ti tečaji raztegnili po celem Krasu. Gospodarstvo. Cena goveji živini je padla, a naši mesarji tega najbrže ne vedo ali pa nočejo vedeti, ker cena govejemu mesu ie še vedno taka, kakor je bila pred pol letom, namreč visoka. Dražbeni razpis. Razpisuje se javna dražba za oddajo dobave spodaj navedenega blaga za deželno umobolnico. Pismene ponudbe se morajo vložiti na zapisnik deželnega odbora najkasneje do 12. ure opoldne dne 20. novembra 1913., tozadevni vzorci pa naj se predložijo ravnateljstvu deželne umobolnice v dvojnatem številu. Vzorci morajo biti zapečateni in označeni z imeni ponudnikov, ter se morajo oddati v sledečih množinah: 500 gramov za moko, riž, debele in drobne otrobi, oves, sirk in milo, 1 liter za vino, kis in olje, 100 gramov za vsako drugo vrsto blaga izv-zemši: meso, jajca, polenovko, citrone, drva, sardine v škatljah, led in metle. Vzorec slanine naj bo tako izrezan, da se more dognati njena debelost. Za dobavljanje mesa naj se označi teža tare. Blago, ki se bo dobavljalo, je sledeče: Govedina okroglo 10.000 kg, teletina okroglo 3.000 kg, goveja jetra o-kroglo .100 kg, telečja jetra okroglo 50 kg, svinjsko meso okroglo 1.000 kg, domač salam, pol osušen okroglo 300 kg, slanina okroglo 1.100 kg, svinjska mast okroglo 1.200 kg, sezamovo olje okroglo 1.70(1 kg. fino olje okroglo 25 kg, kava santos okroglo 700 kg, Ka-vina primes okroglo 400 kg, sladkor okroglo 3.500 kg, ementalski sir I. o-kroglo 50 kg, ementalski sir II. okroglo 1.100 kg. bovški sir 800 kg. Parmski sir 300 kg, mleko 50.000 litrov, vino 15.000 I, kis 2.000 I, Sirkova moka 5.300 kg, riž 0.000 kg, sol 5.100 kg, fižol 3.000 kg, jajca 49.000 kosov, leča 500 kg, citrone 1.100 kosov, konzerve paradižnikov 100 kg. polenovka 300 kg, debele otrobe 800 kg, drobne otrobe 500 kg, sirk 400 kg, slabše žito 500 kg, ogrski oves 3.000 kg, sardine v škatljah 50 kosov, kislo zelje 200 kg, led 10.000 kg, milo, pol osušeno 800 kg, drva 100 nr' ,metle št. 2 1.000 kosov. Ponudniki morajo položiti pri deželni blagajni najpozneje do 12. ure o-poldne dne 20. novembra 1913. kot varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih zneske in sicer: 1.000 k za dobavo mesa, 400 K za dobavo vina, 200 K za dobavo mleka, 300 K za dobavo jajc. Morebitna nadaljna pojasnila o kakovosti in o načinu dobavljanja posameznih vrst blaga se dobijo pri ravnateljstvu deželne umobolnice ob delavnikih od II. do 12. ure predpoldne. Denarja ni, draginja je vedno večja aas/nSek | pa majhen. Ako hočete z malini trudom gotovo io do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za posojilo znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na Josip Batič, Ilirska Bistrica 27 (Kranjsko). Trgovina z usnjem v Kapuolnskl ulici št. 2 („Pr! Lisi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v tnestu in na deželi svojo trgovino z usnjeni, imam usnje ia najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. <55}, Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnloe Gorica, Gosposka ulica 19. 1’riporoča svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine in optičnih predmetov. Vse po n a j n i ž j i h cenah. bo vskJiknil vsak, ki se o tem prepriča v tr- Draginja je prestana govini J. MEDVED-GORICA Gene so sledeče: Mošak obleka K 28, 34, 40, 35. Zimska suknja „ 20, 25. 30, 40. Pelerina „ 15, 20, In 25. Otročja obleka od 7 E naprej. Prepričaj!«* se o tem v izložbenih, oknih kjer cene jasno govore daje v resnici DKAtJINJA PKKSTAMA Ta glas naj prodre do zadnje hiše naše domovine. FRANC MLEČNIK ulica Vetturini št. 3 priporoča svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno prečast. duhovščini za napravo talarjev, površnikov itd. itd. ViktorToffoli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Teatra 16. - Mn 10. Oljblno olje, pripeljano naravnost ln Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Luooa, Ni»a, OnegUa. — —■ ■ Cene so sledeče: Jedilno.........liter Kron —.96 Jedino olje fino . . „ . 1.04 Namizno olje ...» „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ „ 1.28 \ralona................... , 1.40 Bari . ...........„ „ 1.40 Oneglia..........„ „ 1.60 Lucca................„ * 2.— Nizza................„ „ 2.40 Sprejema naročila ter počlljn franlto na dom, kakor tudi na dežele In Izven države. ^ Odlikovana pekarna + ^ ^ in sladčičarna V 4) : K. Draščik | + v Gorici na Kornu 4 (V laatnl bili) ^ tzvr.ujs naročila vaabovrstneaa ^ peciva, torto, kolačesa birmano« ™ In potoka, pince Itd. Prodaja A različna fina vina in likerja na ^ 4^ drobno ali ortg. buteljkah. Pri- 9 poroča aa aL občinama. Cen* Jk jako nlzk«. ^ Pozor! 80.000 parov čevljev! 4 pari čevijev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A Gelti, razjrolaja šrerUmr, Kratovs 516. Lahko se premeni ali denar vrne. Štev. 3041 E Razglas. Naznanja se, da javna dražba lastavil 111. četrtletja, L j. lesecev julija, avgusti in septembra 1912 začne v pond. dne 1. dec. 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 3.. 10., 13., 17. in 20. decembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 22. oktobra 1913. Od ravoatbjjstva zastavljalnic«. Tvrdka 0. ZAJEC trgovina z žele z jem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice** (prej krojaška zadruga.) Priporoča brigalo zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upel|ave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike. pečl.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domada in cene konkurenčne. EDINO MODERNO DELOUNICO z električno gonilno silo, toplo priporoča Josip Lipicer Stolna ulica Štev. 7 (župnijski hiši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega Izdelka I LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec .... 61, 5, 82, 87, 17. Ugodna prilika! V trgovini pri soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi » vsakovrstno sveže oblačilno blagd « kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-forti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za možke In ženske obleke pa po tovarniški ceni. — S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča Anton Jug. oemocHH Prva slovenska trgovina z JedU- H nim blagom ” Anton Kuštrin, $ t m * v qojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnicj in pošti. >€H>O0O€»W fjOSIP TERTfi naslodniž Antoni Potatzky ▼ Oorloi na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače In črevijarje., — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hlina obuvala za zimska In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljen* zaloge za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Zdravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre R6 št. 9 v GORICI. Naj bolj Se in najmodernejše sukno M moške in volneno aa Senske obleke raa-liošilja najceneje jfugoslov. raapošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 304-Vzorci in cenik čez tisoč stvari z sMkaral poštnine prosto. Glavni zastop banke „Slavije“ v Gorici prevzela sta z današnjim dnem gospoda Kerševani & čuk trgovca z dvokolesi I11 šivalnimi stroji v Gorici, Stolni trg 9. Priporočujoč imenovana gospoda, katera bosta vedno rada dajala vsakoršna pojasnila glede zavarovanja življenja, potem zavarovanja proti požaru, proti vlomu in proti razbitju zrcalnih šip. naklonjenosti slovenskega občinstva, štejemo si v dolžnost izreči svojemu dosedanjemu zastopniku v gospodu ANTONU JERETIČU na mnogoletnem vestnem zastopanju našega zavoda svojo zahvalo. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1913. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke flSlavlJe». ODLIKOVANA rzOKARNA Gorica, vla Formloa II priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem E. JakiD Usnje podplati. Vrvarsko 111III1111111111111111111111111111111111 ■■ 1111111 ■ H111111II blago. I. Drufovka, Gorica lirgiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin . nasproti ,,Monia“, odli- 11:11111 vin'uri m 11 m 11 umili nimni mi 111 mn 11111111111 kovano delavnica nadpla- III m 1111 ti luni m 1 mini 11 ti 11 n 111 '(JU | ijji 1 m min n ni tov. — Velika izbera obuvala. iiiii iii i i i i i iiiii.M i i 1 iiMii i i iii i mu n nu l i 1 m 11 mn 1 n 1 m 1111 Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorih. _ Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Koran štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Čltajte! Važen oglas »Slovenske« Straže! kitajte! V današnjih težavnih razmerah ramorete obogatetile s srečko! je v to svrho prva in najpripočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj TII 1*01/0 CrAPlfSI vsako leto, ker znašajo glavni dobitii vsako leto 400,000,400.000. | ul DIlCI Dl VURu 400.000. 200.000, 200.000 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdandenar varno naložen kot v hranilnici, ker igra Se dolgo vrsto letin obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaia mesečni obrok samo 4 kron 75 vinarjev, iij ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Poatar! Prihodnje žrebanje se vrii dne 1. decembra 19131 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žr. banji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 K. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih Številkah. Daje p»jasuila in naročila sprejema za »Slovensko stražo« g. Valentin Urbančič Ljubljana 1. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. m r GORICA ULICA SV. ANTONA št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka BOZZINI). — Stara zaloga raznovrstnega pristnega briškega, furlanskega, vipavskega, Istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. Prodaja od 56 litra navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po naj nižjih cenah. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar •::.r ~ v Dutovljah .okraj Sežana ______-z= zapriseženi sodni Izvedenec izvršilje v‘se potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. KDOR HOČE KUPITI z 3 *>®®®®*®®#®®®*®®®®®»®®«*®®®®®®®*®!*®<*®®®®®®«®®»®#®« 9«®«®®«®«®«tt®® ##®*®®®*®®®#«®«®###®®®*®®®**®®®®®i##®®®®®*®*®»®®®®#®##®®##®#®#®®»®®#®®®®##®! dobro in trpežno zimsko blago,naj ie obrne zaupno do tvrdke *®*>®® B®*®*®**®**®®®®®®®®t®«®®f®®9®®®*®#®®®®®®®®®®®®#®®®®®®®®»®®®#* ®®®®®®®®® J IVANC IC & KURINČIČ In*-. ..lun Ai. II Velika Izbera drobnarij za šivilje la krojače.............|D | GOriCa Gosposka UliCB St. II. -.....................................Velika Izbera dežnikov. !|' Han,®,*®®#®®*®®#®®®«®®®®«*####®®#«®®®®®®®*®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®««®®®®®®#®®®®®®®®®®®«1*®#®®®®®®®®®®®®®®®®*®®®®®®®®®®®®®«®®®®® If 9 S®®®#®®®®®®®®®®®®«®®®®®®*®®®®®®®*®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®*®®®®®®®®®®*®®®*®®®®®®®®®®®®®®®*®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®*®®*®®®1* PCMKXXXXXXXXXX>OOCXXXXXXXXXXXXX}K2 Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travnku. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotain se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. OsIndIcb ciplivenili posod In cirhveneDi Fr. Leban 6orica, flaoiitPBtna ulito štev. S. Priporoči preč. duhovščini ?voio delav-ilco cerkveaega orodja Ih cerkvenih posod, svečnikov Ud., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — ji im n motno, zavreto se popravi kakor VIIIU| tudi odvzame sc prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. JOSIP CULOT v Raštelju št. 2-25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za boiično drevesce in punčk za igračo Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in suknn, moško in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono ; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, jistnik cevi itd. itd itd. OLlOdiFEGATO/ o I MERLUZZO I ^ P RIMA PES&A . V r. Trsklno (ltokAlevo Jetrno olje. PoHcbno nrediiTO proti pmnlni bo-letnim In uplolnl teletini ilabontl. Iitiha Rteklenlea tega olja na ^ rarnoroene barve po K 1*40» bele ^ barre K 2. Trsklno lelemato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. IrHkino jetrno olje ne železnim Jodecem. S tem oljem or.drnvijo v kratkem fcaan i gotovoatjo »ae kostne boletni, tleanl otroki, golie, malokrvnost itd. ^ ('« n v, £ Arh |^s. u r )• 1 U 40 Vllia^J-v Opomba. Olje, katerega aaroftam direktno la Norveglje, pvelUe ae vedno v mojem kem. laborattrjn predno ae napolnijo steklenice. Zato camorem Jamflltl svojim M. odjemalcem glede ilstote In stalne •poaobnostl ca sdravljenje. ('riutofolettijeva pijača iz kine in železa. Najboljši prlpoBoček pri zdravIjMju • trikini* olje*. =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —= PRVA GORIŠKA posebna (specijalna) trgovina platnenega in -j bombažastega blaga H. WALLAND GORICA Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana ' (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bom-bažastega blaga. Prodaja na debelo In drobno po stalnih tovarniških cenah ln sloer v veliki izberi Sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe 1 Gradi in žimo za žimnice (štramace). RAZLIČNE KOVEBTE, PLAHTE IN kOVTBE! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. Zajamčeno iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnost i I Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! POPOLNOMA NOVA ZALOGA! Velika zaloga železnine Pinter & Lenard -- Gorica pri poroča ravnokar za zimo dosle vsakovrstne peči štedilnike mesoreznice in drugo. rS?i- ..CENTRALNA POSOJILNICA REGISCROVPAHA ZADRUGA Z OlTlEJenO ZAVCZO $$3E3E$HE V GORICI ilEBEZESEES obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po na menice po 7°0) na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, !. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. 0 B i_■ b b a g i i g - GORICA — pri ljudskem vrtu Kinematograf „EDISON“ Gledališka predstava.-Umetniško delo slavne tvrdke „S A V 0 J A“ iz Torina. Od pondeljka 10. do petka 14. novembra se predvaja film i tem znamenju boš zmagal. WBT Predstava traja približno 2 uri. To delo je vzeto izza časa vladanja Konstantina Vidi se različne epizode vojne, mučenje krisijanov in zmago kristjanstva. Krasna scenerija. Kostumi takratne dobe. — Film obsega 2600 nietrov g! J Izdalatalj la odgovorni urednik J. Vlmooteek * (inrk. Tiska.Narodna Tiskarna* v OoricKodgov. L Lnkeitč.