Valentinov popust
Mercator Dolenjska vam od 9. do 14. februarja 2001 nudi 20% gotovinski popust pri nakupu zlata v vrednosti nad 10.000 SIT.
? Mercator
Naredili več kol 1,5 milijona Renaultovih avtov - Vsak zaposleni naredi 78 cliov na leto - Aprila druga faza novega clia
NOVO MESTO - Od leta 1972 do lanskega novembra so v novomeškem Revozu izdelali že poldrugi milijon različnih avtomobilov znamke Renault. Največ, skoraj
576.000,	je še vedno renaultov 4, priljubljenih katrc, ki sojih izdelovali v letih 1973 - 1992; R-5 je iz novomeške tovarne pripeljalo nekaj več kot 292.000, cliov prve generacije blizu 300.000; sredi leta 1998 je v Revozu stekla proizvodnja novega clia in do sedaj so jih naredili že več kot 320.000. Največ avtomobilov je iz novomeške tovarne prišlo leta 1998, ko je proizvodnja tekla tudi v treh izmenah, in sicer 126.527, medtem ko so jih lani naredili blizu
123.000.	Novi direktor Industrijske divizije Revoza, se pravi novomeške tovarne, Michel Bouton za letos napoveduje okoli 124.000 cliov, dejansko število pa bo lahko tudi malo manjše ali celo večje, odvisno pač od povpraševanja na trgu.
Vsekakor je vodstvo novomeške tovarne zadovoljno z lansko proiz-
Micliel Bouton, novi direktor Industrijske divizije Revoz
vodnjo, z delom in kakovostjo, s čimer sije Revoz še utrdil dobro ime in položaj v sistemu Renault, kar je pomembno tudi za njegovo nadaljnjo usodo. Izdelano število vozil na zaposlenega uvršča Revoz v vrh med Renaultovimi tovarnami, prav tako njihova kakovost. Od začetka proizvodnje novega clia v letu 1998 do konca lanskega leta se je število izdelanih vozil povečalo od 53 na 78 na zaposlenega na leto, čas za izdelavo avtomobila pa seje skrajšal od 22 na 17 ur.
Veliko večino v Novem mestu izdelanih cliov, več kot 95 odst., prodajo na tujih trgih, največ v zahodnoevropskih državah, le 4,5 odst. v Sloveniji. Lani so v Sloveniji prodali blizu 5.500 cliov, toliko pa jih v Revozu naredijo v 10 dneh.
Lani so zaposleni v Revozu prispevali 782 koristnih predlogov in izboljšav, izobraževali so se več kot 87.000 ur, bolniška odsotnost pa se je od leta 1994 zmanjšala od 8 na lanske 4,3 odstotka in še pada. Že več kot 170 dni je poteklo, kar v Revozu ni bilo nesreče pri delu, zaradi katere bi moral udeleženec na bolniško.
V Revozu se pospešeno pripravljajo na začetek serijske proizvodnje druge faze novega clia, ki bo stekla konec aprila. Clia, eden najbolje prodajanih avtov v Evropi, bo gotovo v proizvodnji še nekaj let. Revoz je še naprej eden najresnejših kandidatov, ki naj bi v okviru Renaulta postal pilotska tovarna za proizvodnjo novega modela, ki bo nadomestil clio; to bi se lahko zgodilo leta 2004 ali leto kasneje.
A. BARTELJ
Košarka	Liga Kolinska
KRKA TELEKOM : KRAŠKI ZIDAR	
/ \|/	1 KRKK	ŠD Leona°Štuklja!
<	v- Air J * JK	sobota, 10.2.2001, ob 19. uri.
	Pokrovitelj srečanja: FOTO ASJA Žrebanje vstopnic: Mobisokol
Črnomaljska kaplja čez rob
Črnomaljci, ki imajo boljši spomin, kot bi si nekateri želeli, se še dobro spominjajo, kako je konec aprila pred dvema letoma, ko so v črnomaljski nastanitveni center za begunce na Majerju pripeljali albanske pribežnike s Kosova, novinar na slovenski nacionalni TV poročat o toplem belokranjskem sprejemu. Da so prišleke Črnomaljci sprejeli z odprtimi rokami, je dejal, medtem pa so v Črnomlju zaradi nenadnega prihoda beguncev že sklicevali izredno sejo občinskega sveta.
Novinarju nacionalke, Štajercu, res ne gre zameriti, kajti nekje je slišal o gostoljubnih Belokranjcih, in zdelo se mu je logično, da se vedno obnašajo tako. Veliko bolj so bili Črnomaljci presenečeni, ko so v začetku preteklega tedna slišali novinarja z nacionalnega radia, ki pogosteje prihaja v Črnomelj, kako se ob prihodu azilantov v mesto na občinski upravi sicer razburjajo, občani pa prav nič. A med slednjimi je še kako vrelo in ni jih bito malo, ki so razmišljali o uličnih protestih. Novinar je zaključil, da so se Črnomaljci kot eni redkih Slovencev sprijaznili z življenjem z azilanti na osnovi izjave črnomaljskega župana Fabjana, češ da do njega ni prišel noben protest občanov. Slednji vedo povedati, da župan ni bil dosegljiv.
Ob tem se poraja vprašanje, ati niso tako, kot so potihem ponoči pripeljali azilante v Črnomelj, v javnosti želeli izkriviti sliko o tem, kaj si Črnomaljci v resnici mislijo. Ali pa je bito župana sram, da ima občane, ki nasprotujejo azilantom? Se je bal, da se bodo nanj usule kritike o ksenofobičnih Črnomaljcih? Toda, so zares tako sovražno nastrojeni do tujcev, kot jim nekateri očitajo? Marsikdo je gotovo že pozabil, da je spomladi 1992 v črnomaljski begunski center prišlo skoraj 1.200 beguncev iz Bosne. A revoltov, kakršni so danes med Črnomaljci, takrat ni bilo. Zato, ker so si ubogi, izmučeni, prestrašeni, neprespani rešili zgolj golo življenje in culico. In če so bili takratni begunci deležni pomilovanja, so tokratni tudi sami poskrbeli za odpor med domačini. Mnogi azilanti so se namreč obnašali prav izzivalno. V mestu, ki ne slovi po socialni blaginji, je domačinom takoj padlo v oči, da "azilanti, ki so ostali brez vsega", na veliko zapravljajo denar za alkoholne pijače in da jim ni težko odšteti nekaj deset tisoč tolarjev za mobi kartice.
Ko se je tej podobi pridružil še omalovažujoč odnos Urada za priseljevanje in tujce, je bilo razumljivo, daje med Črnomaljci začelo kapljati čez rob. Ker v težave niso rinili sami, se jim zdi neumno, da bi se morali sami izmotavati iz njih. In kot je bilo večkrat slišali tudi iz ust občinskih svetnikov: nikakor se ne strinjajo, da bi njihova lastna država pribežnikom zagotavljala pravice na račun lastnih držaljanov. Pa ksenofobija gor ali dol!
M. BEZEK-JAKŠE
SMUČANJA SAMO ZA POKUŠNJO - Sneg, ki je minuti teden pobelil dolenjske hribe, je najbolj razveselil smučarje, ki so jih v četrtek že čakale izvrstno pripravljene proge smučarskega centra Rog-Črmošnjice. Že v petek je edino pravo smučarsko središče na Dolenjskem obiskalo več kot tisoč smučarjev, sobota pa je z več kot 2000 smučarji spominjala na smučarsko evforijo iz časov največjih uspehov Bojana Križaja. Potem pa je zapiha! topli jugozahodni veter, ki je smučišče čez noč spremeniI v blatno polje, in veselja je bilo konec. (Foto: I. V.)
Najuspešnejše leto v zgodovini Krke
Lani je Krka prodala za 65,5 milijarde tolarjev izdelkov in storitev, dobička pa bo najmanj 7 milijard SIT - Notol, nova tabletna tovarna, največja slovenska naložba
NOVO MESTO - “Leto 2000 je bilo za Krko po prodaji in glede na ekonomski učinek najuspešnejše v vsej njeni zgodovini,” pravi Miloš Kovačič, predsednik uprave in generalni direktor tega v zadnjih letih najuspešnejšega slovenskega podjetja sploh. O lanskem poslovanju in nadaljnjih Krkinih načrtih je tekla beseda prejšnji torek na tiskovni konferenci v Krkini protokolarni vili Epos na Bledu.
Lani je Krka prodala za 61,2 milijardi tolarjev izdelkov, kar je 19 odst. več kot leto poprej, skupaj s hčerinsko firmo Krka Zdravilišča pa za 65,5 milijarde tolarjev. Po besedah prvega Krkinega moža bo dobiček znašal najmanj 7 milijard tolarjev. Izvozili so za 47,7 milijarde tolarjev izdelkov in tako je bil Krkin izvoz lani dvainpolkrat večji od uvoza.
Največ, 71. odst. oz. za 43,5 milijarde tolarjev, so prodali farmacevtskih izdelkov, kar je 17 odst. več kot leto poprej. Skoraj za tretjino se je povečala prodaja njihovih izdelkov za samozdravljenje, ki imajo v celotni prodaji že 15-od-stotni delež; precej se je povečala tudi prodaja Krkinih veterinarskih in kozmetičnih izdelkov, zelo dobre rezultate pa dosega tudi njihova družba Krka Zdravilišča, vodilna na področju zdraviliškega turizma v Sloveniji.
Lani so se še bolj približali svojemu strateškemu cilju: uravnovešeni prodaji na tako imenovanih petih stebrih, na katerih temelji njihova prodaja po geografski območjih, to pa so: Slovenija, Ruska federacija in druge države nekdanje Spvjetske zveze, države nekdanje Jugoslavije oz. jugovzhodna Evropa, države Cefte oz. srednja Evropa ter zahodna Evropa, ZDA in ostali razviti svet. Še posebej so lani okrepili svojo prodajo v zahodni Evropi in Ameriki, kjer so v pol leta, odkar so dobili dovoljenje za prodajo enalaprila, zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, prodali za 1,6 milijarde tolarjev tega zdravila. V Ruski federaciji prodaja po umiritvi krize spet cveti, tam so lani prodali za 9 milijard tolarjev izdelkov, za več kot 2 milijardi pa na relativno majhnem tržišču pribaltskih držav. “Pri tem pa je največ vredno, da smo vse, kar smo prodali, dobili tudi plačano,” se pohvali Kovačič, kar v današnjih
V petek in soboto bo oblačno, z rahlim dežjem, jugozahodni veter bo v soboto oslabel, v nedeljo pa bo jasno in suho.
časih res ni samo po sebi umevno. Lani je Krka odprla podjetje v Dublinu na Irskem ter predstavništvi v indijskem Bombayu in v potencialno zelo bogatem Bakuju v Azerbajdžanu, ki tako rekoč leži na
nafti. Sedaj ima Krka v tujini že 37 predstavništev in podjetij, kar je največja in najbolj razprostranjena slovenska mreža v tujini sploh.
Za naložbe doma in v tujini je Krka lani namenila 10,4 milijarde tolarjev. Za novo, najsodobnejšo tabletno tovarno Notol so do sedaj dali že 156 milijonov mark, Notol pa je sedaj sploh največja slovenska naložba.
Nadaljevanje na 2. strani
KRKINO LETO - Predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič (prvi z desne) je na novinarski konferenci v vili Epos na Bledu predstavil poslovanje Krke v lanskem letu, najuspešnejše v zgodovini Krke sploh. Ob njem še namestnik predsednika Krkine uprave Jože Colarič in član uprave dr. Aleš Rotar. (Foto: A. B.)
3?
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), B 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, B 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, B 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 07/81-41-371
Veliki popusti m vozile letnika 2000,
““ 131.800.-str 273.000.-Str
/v h 218.000. “ sit \ VvH-Z	54, 000. “SIT
' *V	MOTOR	vl C--liti
V '	07 -33 30 655
\ ...	AR*i SALOM VOitt.
MOTOR
"TL. 07 33 30 Sf SALOM
07*33 76 490
Berite danes
stran 2:
•	“Ne bomo se prodali za cesto “
stran 3:
•	Ko zadnji dan izveš, da si brez službe
stran 7:
•	Občina radio prodala Brežičanom
stran 9:
•	Zaprtje klavnice najbolj prizadelo kmete
Belokranjci na sejmu AIpe-Adria
LJUBLJANA - Od 6. februarja poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Alpe-Adria, na katerem se skupaj predstavljajo tudi tri belokranjske občine, črnomaljska, metliška in semiška. Obiskovalce so seznanili z naravno in kulturno dediščino Bele krajine, gostinsko ponudbo, domačo obrtjo in kulinariko. Danes Belokranjci predstavljajo turistične kmetije in odlična vina, jutri, zadnji dan sejma, pa bodo obiskovalci lahko spoznali še Sadjarsko društvo Bele krajine ter čebelarstvi Pavlin in Sever iz semiške občine.
BIZELJSKO
Uredništvo pride k vam!
V sredo, 14. februarja, ob 18. uri bomo v sejni sobi Gasilskega društva Bizeljsko prisluhnili vsem, ki bodo pohvalili, pograjali, predlagali in še kako drugače spregovorili o dogajanju na Bizeljskem. Prijazno povabljeni! Povejte tudi vi tisto, o čemer mislite, da naj zvedo bralci Dolenjskega lista na širokem območju južno od Ljubljane in ob teh še kdo.
CITROEN CENTER
: 07/393 04 54, 393 04 64
>■ z
o
co ■'T o o«
o o co co o o-co co
O o
o
o
CL
o> o
Pojej, popotnik, in odidi!
Ko se vključijo sociologi, antropologi ali druge vrste -logi, nam ne preostane nič drugega, kot da jim pritrdimo. Res je, vsi smo ljudje in mnogim na svetuje še težje kot nam. Poskušamo razumeti, preveva nas sočutje, izrekamo velike besede o strpnosti in nesebičnosti do ljudi, ki sojih od doma pregnali soljudje, lakota, beda ali pomanjkanje. A kaj se zgodi z visokoletečimi načeli, ko ta isti ljudje postanejo naši sosedje? Smo jih še pripravljeni sprejeti? O tem smo vpraševali v naši anketi, kajti nujno bi bilo ugotoviti, ali se Slovenci res prav bolestno bojimo tujcev in drugačnih od sebe, in če je tako, zakaj smo taki in ali so drugod drugačni od nas! Ob tem vsekakor ne bi smeli pozabiti, daje eno drugačnost na ekranu ali v oddaljenih krajih, kamor si hodimo ogledovat tuje življenje, da je nekaj drugega tudi tujec, ki pride k nam s kovčkom in lepo obleko, kakor pa neznanci, ki ponoči begajo čez mejo in se skrivajo. Pogumni so, da so šli tako daleč, morda drzni ali pa celo predrzni. Koliko so pripravljeni tvegati za boljše življenje in zato, da bi se izmazali iz stiske? To so vprašanja, ki se porajajo v slovenskih glavah in so verjetno povsem umestna in naravna. Široko srce in gostoljubnost nimata kaj veliko z njimi. Preden pa nam Evropa ali kdorkoli drug očita, da nam tega manjka, naj sam širše odpre vrata in vpraša svojo vest.
FRANC VOVK, kmet iz Hrastovi-ce: “Če bi prebežnik prišel k meni, bi mu dal tudi jesti, toda hkrati s tem bi si želel, da bi v najkrajšem času odšel čim dlje stran iz naše vasi! Mislim, da bi morali že na naših državnih mejah uvesti strožji nadzor in bolje poskrbeti, da se ne bi še povečevalo število azilantov pri nas, saj so za nas tudi precejšnje breme.”
FRANC URBANČ, upokojenec iz Sevnice: “Vsi, ki bežijo od doma, iz svoje domovine in se podajo na negotovo pot v neko obljubljeno deželo, gotovo to počno z določenim razlogom. Država pri nas bi morala poskrbeti, da bi tem ljudem zagotovila človeku dostojno začasno bivališče oz. streho nad glavo. Hkrati pa bi morali poostriti nadzor na mejah!”
KARMEN MOLAN, novinarka Radia Brežice: “Čas je, da ilegalne pribežnike začnemo obravnavati kot ljudi in ne kot živali. Vse bolj je čutiti nestrpnost do Neslovencev, pa naj bodo to Romi, južnoslovanski narodi ali drugi pribežniki iz azijskih in afriških dežel. Pomisliti moramo, kako bi bilo nam, če bi se znašli v takšnem položaju, kakršen je njihov.”
CIRIL ŠTRUMBELJ, univ. dipl. inž. gozdarstva iz Kočevja: “Slovenci smo ksenofobi. Naše sovraštvo do tujcev je zgodovinsko pogojeno in je neke vrste samoobramba, vendar ga gre razumeti samo do določene mere. Do tujcev imamo podoben odnos kot do Romov in odpadkov - imamo jih, vendar jih nihče noče! Če smo civilizirana družba, moramo tudi to reševati na civiliziran način!”
IZTOK VOVKO, gostinec z Rateža pri Novem mestu: “Problem je za malo in izpostavljeno Slovenijo velik in resen. Mislim, da bi morali zelo zaostriti kriterije, da bi prebežniki sploh lahko zaprosili za azil. Velika večina sedaj to možnost zlorablja, kar Sloveniji prinaša samo velike nepotrebne stroške in težave. Ljudi, ki so potrebni pomoči, imamo doma dovolj.”
PAVEL ZAJC, vodja proizvodnje v črnomaljskem Ekiju: “V Sloveniji je raj za begunce, saj lahko k nam pride vsak, nazaj pa ga ne moremo vrniti. Morali bi imeti bolj restriktivno zakonodajo, predvsem pa bi morala država zaščititi svoje državljane, ne pa, da imajo vsi prišleki več pravic kot mi. In državi ni mar, če so v Črnomlju na enem mestu vrtec, VDC, firme in pribežniki.”
IVAN PAPIČ, voznik avtobusa, iz Metlike: “Če so že ujeli ilegalne pribežnike, jim ne bi smeli dovoliti, da bi se prosto gibali. Predvsem bi se državno vodstvo moralo zavedati, da je Slovenija majhna in da ne gre, da imamo toliko beguncev, ki živijo na račun naših revežev. Zanima me, kako je varovana naša južna meja, ob kateri živim, da k nam ilegalci prihajajo tako množično."
JANEZ HROVAT, kmetijski svetovalec v Žužemberku: “Begunci in azilanti so nedvomno ljudje v stiski. Sem za to, da se jim pomaga, vendar na primeren način in v primernih prostorih. Ob tem pa je nujno, da veljajo v naši državi taka merila za sprejem in dodelitev statusa, kot jih imajo za sprejem beguncev ali azilantov v naših sosednjih državah, Avstriji ali Italiji.”
IVANKA COTER, uslužbenka iz Krškega: “Prebežniki samo bežijo na boljše in se borijo za preživetje. Države bi morale bolj poskrbeti za ljudi, da ne bi bežali iz njih. Nekateri to sprejemamo z večjim razumevanjem, ker so tudi naši starejši občani preživeli izgnanstvo in izseljenstvo leta 1941. Težav ne vidim v tistih, ki pribežijo čez mejo, temveč v tistih, ki jih za denar vodijo čez njo.“
Najuspešnejše...
Nadaljevanje s 1. strani
Tovarna bo začela delati konec leta, prav tako pa bo še naprej delal sedanji tabletni oddelek, saj ima Krka toliko naročil, da jih komaj zmaguje, zanjo pa občasno delajo celo tovarne v tujini. Jeseni bodo odprli tovarno v Varšavi, pospešeno gradijo tudi obrata v Moskvi in v hrvaškem Jastrebarskem, ki bosta dobila še poseben pomen in veljavo z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Prihodnje leto bo stekla tudi proizvodnja v novi tovarni betalaktamskih antibiotikov v Šentjerneju. Da bi še hitreje prodirali tudi na zahodnoevropske trge, se ozirajo za nakup manjših farmacevtskih tovarn v Italiji, Nemčiji in Avstriji, nikakor pa ne nameravajo kupovati starih farmacevtskih tovarn na vzhodnih trgih, saj jim po besedah Kovačiča tržnega deleža na teh trgih ni treba pridobivati na tak način, ker imajo tam dovolj registriranih svojih preparatov, poleg tega pa je zanje smotrnejše tam po zgledu Poljske, Rusije in Hrvaške postaviti nov obrat.
Notol je, kot kaže, zadnja Krkina gradnja na njeni lokaciji v novomeški Ločni. Zato je Krka rezervirala zemljišče v Trebnjem, kamor bi po sedanjih načrtih v prihodnosti lahko preselili proizvodnjo kozmetičnih preparatov.
Za letos v Krki napovedujejo najmanj za 70 milijard tolarjev prodaje.
A. BARTELJ
V Pomadi stavkajo
NOVO MESTO, MARIBOR -Prejšnji teden je v slovenskem prostoru odmevala stavka v mariborski tekstilni tovarni, v kateri proizvodnjo že štiri leta nadaljuje novomeško podjetje Pomada. Ta 169 delavcem dolguje dve plači, polovico lanskega regresa in potne stroške. Kot sta povedala direktor in komercialni direktor podjetja Janez Gliha in Gorazd Polovic, ki sta tudi solastnika podjetja, Pomadi za normalno poslovanje primanjkuje 170 milijonov tolarjev. Trdita, da jima 175 milijonov tolarjev dolgujeta ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za delo. Prvo ministrstvo je medtem sporočilo javnosti, da trditve o njihovem 100-miljjonskem dolgu Pomadi, niso resnične.
Odprli zlatarno
DVOR - V večnamenskem domu na Dvoru je pretekli petek mlada obrtnica in zlatarka Mateja Fabjan z Jame pri Dvpru odprla zlatarno, prvo v občini Žužemberk. Lokal je blagoslovil domači župnik Franc Povirk, obrtnici pa je med drugimi čestital tudi župan Franc Škufca. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali pevska skupina Žitni klas ter mlada harmonikarja in recitatorja.
S. M.
“Ne bomo se prodali za cesto"
Ob nenapovedanem prihodu azilantov v Črnomelj ogorčeno nasprotovanje občinskih svetnikov, sveta krajevne skupnosti, staršev otrok v vrtcu in tudi drugih občanov
ČRNOMELJ - Že dolgo se ni zgodilo, da bi bili črnomaljski svetniki tako enotni v svojih razpravah in zahtevah, kot so bili na zadnji seji občinskega sveta v torek pretekli teden. Na redni seji so kot dodatno točko dnevnega reda obravnavali nenadno priselitev okrog 70 azilantov v črnomaj-ski nastanitveni center za begunce. Ogorčeni nad takšnim ravnanjem, niso prav nič varčevali s kritikami zlasti na račun Urada vlade za priseljevanje in tujce.
“Kar lasje nam gredo pokonci, ko vidimo, kako malo smo vredni in za kaj nas imajo. Kako gnila je naša država, ki ima tako gnil urad, da ne more narediti reda in nas obvestiti, kaj bo naredil," je bila le ena izmed mnogih sodb, ki so vrele iz svetnikov vseh strank. Bili so ogorčeni in užaljeni hkrati, da jim v mali Črnomelj, ki že ima begunski center, pošljejo še azilante. Niso tajili, da jih je strah teh ljudi, ki za razliko od tistih, ki so prihajali pred leti iz nekdanje skupne države, “niso naši ne po državljanstvu ne po barvi kože, mentaliteti in še čem“.
Svetniki še niso pozabili, da jim je takratni direktor Urada za priseljevanje in tujce Miloš Šuštar pred slabima dvema letoma, ko so v Črnomelj poslali begunce s Kosova, zagotovil, da tega ne bodo storili nikoli več brez soglasja lokalne skupnosti. Pa vendar se je to zgodilo, zaradi načina dela urada pa so svetniki posumili tudi v verodostojnost ostalih podatkov. Ne nazadnje ni bilo elementarne nesreče, da bi morali azilante pripeljati v mesto tako na hitro, brez obvestila, sredi noči. Da bi bilo vse še bolj zamegljeno, so na uradu govorili le o približnem številu azilantov.
Svetniki so bili prepričani, da se morajo upreti, tako kot so se v Vidoncih in Prosenjakovcih, in če bo potrebno, svoje nestrinjanje izraziti tudi na ulici. Najslabše bi po njihovem bilo, da bi se prodali za kilometer ceste ali vodovoda. Povsem nedojemljivo pa je bilo, da so si azilanti delili skupne prostore s črnomaljskimi vrtičkarji, starimi od enega do petih let. Črnomaljski vrtec ima namreč že četrto leto tri oddelke v kontejnerju na dvorišču begunskega centra, kjer je tudi jedilnica za azilante. A ne le da so šli v jedilnico skozi otroško garderobo, temveč so hodili gledat otroke celo v igralnice. To je bil po besedah ravnateljice Vrtca Otona
• Župan Andrej Fabjan je na seji sveta pretekli teden zatrdil, da je dobil zagotovila notranjega ministra dr. Rada Bohinca in v. d. direktorja Urada za priseljevanje in tujce Žarka Bogunoviča, da bodo azilanti do konca preteklega tedna zapustili Črnomelj. To se je zares zgodilo, zato v ponedeljek, 5. februarja, niso sklicali izredne seje
občinskega sveta.
Vipap Videm z dobičkom
Kot pravi direktor Kettner, so češki lastniki pokazali, da s tovarno v Krškem mislijo resno
KRŠKO - Tovarna celuloze in papirja Vipap Videm Krško je lansko leto prvič po Vidmovem stečaju dosegla dobiček iz poslovanja. S 25,3 milijona nemških mark dobička je za petino presegla napovedi. V tovarni so izdelali tudi več celuloze (največ v zadnjih 5 letih) in različnih vrst papirja in povečali prihodke.
K izredno uspešnem poslovanju so po besedah direktorja tovarne Oldricha Kettnerja pomagale
Oldrich Kettner
ugodne razmere na trgu, kjer so dosegali povprečno za 68 odst. višje prodajne cene celuloze in za četrtino boljše cene papirja. Po drugi strani so k rezultatom prispevale tudi izboljšave v tovarni, ki so omogočale količinsko in kakovostno boljšo proizvodnjo ter doseganje višjih cen na trgu.
Vipap Videm 77 odst. proizvodnje izvaža, največ, skoraj četrtino, v Italijo, pa tudi v Nemčijo, na Hrvaško, Madžarsko, v Turčijo in ZRJ. Kot je v ponedeljek na novinarski konferenci poudarilo vodstvo družbe, Vipap izpolnjuje vse obveznosti iz pogodbe, ki je bila sklenjena z vlado ob nakupu tovarne, uresničuje tudi lani popravljeni program ekološke sanacije tovarne in poleg tega redno poravnava vse obveznosti do države.
Predlani je krška tovarna v tehnološki razvoj in ekološko sanacijo vložila 19 milijonov mark, lani še za pol milijona več (od tega 13 milijonov DEM za ekologijo), medtem ko bodo letošnje Vipa-pove naložbe dosegle 33,7 milijona mark. Kar 21 milijonov naj bi jih namenili za uresničevanje ekološke sanacije. V prihodnjem letu ne načrtujejo tako velikega dobička.
Župančiča Dragice Valenčič šok tako za 46 otrok kot za vzgojiteljice, ki o prihodu azilantov niso vedele ničesar. Razumljivo, da starši niso stali križemrok. Nekateri so otroke obdržali doma, vsak dan so imeli sestanke, pretekli petek pa so sklenili, da bodo, če do konca tedna azilantov ne bodo odpeljali iz Črnomlja, kot so obljubili, v ponedeljek protestirali pred občinsko stavbo, ko bodo v njej na izredni seji zasedali svetniki. Starši so se zbali tudi za zdravje otrok, saj so azilanti prišli v Črnomelj, ne da bi
Bančni uslužbenec zlorabil položaj
70 milijonov tolarjev
KRŠKO - Kriminalisti PU Krško so raziskali poslovanje J. D., nekdanjega uslužbenca Nove Ljubljanske banke, d.d., Podružnica Posavje v Krškem, J. D. Ugotovili so, da je med 20. novembrom 1998 in 25. novembrom 1999 izrabil svoj položaj bančnega delavca in vodje poslovalnice za prebivalstvo in komitentom, ki so imeli večja sredstva na svojih deviznih hranilnih in tekočih računih, na različne načine jemal denar, ga neupravičeno uporabljal, jih s prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto ter zlorabil njihovo zaupanje. S kaznivimi dejanji je komitente banke oškodoval za okrog 70 milijonov tolarjev. Skupni znesek neupravičeno uporabljenega denarja pa znaša okrog 25 milijonov tolarjev.
Manko denarja na posameznih računih je zakril tako, da je uničil več nalogov o opravljenih transakcijah na računih ter tri pogodbe o vezavi sredstev na računu vezanega depozita. Zneske oškodovanja na posameznih računih je pokrila Nova ljubljanska banka, zoper osumljenega pa je podala odškodninski zahtevek.
bili prej zdravstveno pregledani. Kot je povadala direktorica črnomaljskega Zdravstvenega doma dr. Liljana Spec, niso dobili za razliko od beguncev, ki so prišli v mesto pred leti, nikakršnih navodil glede zdravstvene oskrbe azilantov.
Prav zaradi nenadnega prihoda azilantov v Črnomelj se je pretekli teden sestal tudi svet krajevne skupnosti Črnomelj. Črnomaljci so poslali Prosenjakovčanom in Vidončanom pismi, v katerih jih podpirajo pri njihovih prizadevanjih glede azilantov. Ob tem so zapisali, da kraji ob meji niso primerni za naseljevanje tujcev, saj so tudi brez njih zaradi nerazvitosti v nezavidljivem položaju. Predlagali so zaprte centre za pribežnike, in sicer v Ljubljani, kjer so vse potrebne ustanove za večjo zdravstveno in osebno varnost beguncev. Protest so poslali na Urad za priseljevanje in tujce ter v vednost ministrstvu za notranje zadeve. Zahtevali so, da azilante takoj izselijo iz Črnomlja, ker občani menijo, da sta ogrožena njihovo zdravje in varnost. Uradu so predlagali, naj apelira na nevladne or-
* Svetniki so označili za nesramen odnos Urada za priseljevanje in tujce, ki je zapisal, da za oddelke vrtca v kontejnerju na Majerju plačujejo elektriko in vodo. Poudarili so, da se ne bi smeli Črnomaljci tako poceni prodajati. Ravnateljica Valenčičeva je pojasnila, da navedbe urada ne držijo, saj je vrtec temeljito obnovil prostore, beguncem daje vsak mesec za 12 tisočakov sadja, že pol leta imajo števce za elektriko in vodo, na osnovi porabe pa bo vrtec plačal najemnino za naprej in za nazaj.
ganizacije, predvsem na Amnesty International, ki ima polna usta kritik o kršenju pravic azilantov, naj prisluhnejo še slovenskim državljanom in začno končno delati tudi v njihovo korist.
M. BEZEK-JAKŠE
Pilotni projekt
NOVO MESTO - Novomeško podjetje Infotehna je v Centru vlade za informiranje uspešno predstavilo sistem za zajem dokumentov (ter povezavo z aplikacijo SPIZ), ki ga uporabljajo slovenske upravne enote. Kot sporočajo, gre za pilotni projekt, ki ga bodo v naslednji fazi prenesli na upravno enoto Novo mesto, po končnem testiranju pa ga bodo začele uporabljati vse upravne enote v državi.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Za delnico treba poskrbeti
Novica tedna je bila prav gotovo napoved Krkine uprave o višini dobička, ki naj bi znašal za preteklo leto vsaj 7 milijard tolarjev. Na rast Krkine delnice je imela vpliv samo dan po objavi, saj je že drugi dan vrednost te delnice spet začela padati in se je ustalila pri ceni 27.900 SIT. To je ponovno dokaz, da ni dovolj, da družba uspešno posluje, če za vrednost delnice nihče ne skrbi.
Podobno dinamiko dosegajo tudi Lekove delnice, ki postajajo vse bolj aktualne. Z delnicami Banke Koper se sicer trguje v lekarniških količinah, a njihov tečaj preseneča, saj je za več kot četrtino večji od prevzemnega, kar je vse prej kot običajno, in znaša trenutno okoli 39.000 SIT. Še vedno so med najbolj zanimivimi tudi delnice SKB banke, katerih tečaj se giblje 5 odst. pod objavljenim za prevzem, in sicer okoli 3.820 SIT.
Ponovno so pridobite na vrednosti tudi delnice Dolenjske banke, ki dosegajo že vrednosti nad 23.000 SIT. Zanje je trenutno največja neznanka menjalno razmerje do delnic Nove Ljubljanske banke. Delnice te banke bodo imele zelo solidno ceno in bodo zanimive tudi za evropski in ne le za slovenski kapitalski trg. Na organiziranem trgu stalno rastejo tudi delnice Intereurope, katerih
vrednost se je že približala ceni 2.900 SIT. Po ocenah nekaterih analitikov naj bi bile vredne celo 5.000 SIT.
Manj optimizma je na prostem trgu, saj večina delnic caplja na mestu ali pada. Prav pri delnicah pidov pa so nihanja velika. Polni pidi imajo trenutno ugodnejše tečaje kot polprazni in tako imenovane dvojke. Tako imajo trenutno najugodnejše tečaje delnice PMIN (okoli 122 SIT), TGIN (117 SIT), NFIN (107 SIT), ZVIN (81 SIT) in ZMIN (okoli 75 SIT). Njihove dvojke dosegajo precej nižje tečaje: PM2N okoli 36 SIT, TG2N 43 SIT, NF2N 37 SIT, ZV2N 33 SIT, ZM2N 35 SIT...
Pričelo se je trgovanje z delnicami Holdinga Kmečka družba (KDHR), katerih cena je močno presenetila, saj je njihov tečaj skoraj dvakrat višji od dosežene cene v januarju, pred razdelitvijo pida. Z ostalima dvema delnicama se še ne trguje, vendar pa pričakujemo trgovanje z njima v kratkem.
Trenutno padajoči tečaji v glavnem nimajo osnove v slabih rezultatih poslovanja, zato odložite prodajo, če res nujno ne potrebujete denarja.
IJUDMHA BAJEC
Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. 07/3718-221, 3718-222
Novomeška kronika
PARTIZANI - Ko je prejšnji četrtek zvečer novomeška Krka Telekom igrala z beograjskim Partizanom, je bilo Novo mesto opustelo. Kdor ni bil v Štukljevi dvorani, je doma zavzeto spremljal do konca napeto tekmo. Ko je že vse kazalo, da bodo tesno zmagali domačini, jim je sreča obrnila hrbet in s trojko, ki sojo gostje dosegli tri sekunde pred koncem tekme, je zmaga odšla v Beograd. Da ima to jugoslovansko moštvo precej vnetih navijačev tudi v Novem mestu, se je slišalo takoj po koncu tekme, ko so iz blokov na Trdino-voj ulici s streljanjem iz pištol proslavljali pobjedu.
SEJEM - Na sejmu Alpe -Adria, ki prav te dni poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se predstavlja tudi novomeška občina. Glede na program bodo obiskovalci lahko dobili vtis, da je Novo mesto nekakšen privesek svojega podeželja. Mestno občino predstavljajo turistična društva Brusnice, Otočec in Šmarješke Toplice s svojimi prireditvami, kot so praznik češenj, praznik cvetja, nastop otoških rampljačev, društvo podeželskih žensk, folklorna prireditev Pod dedovo lipo ipd. Kot kurioziteto bi bilo dobro omeniti, da je bilo v Valvasorjevih časih za Ljubljano najimenitnejše mesto na Kranjskem, včasih tudi pokrajinsko kulturno, gospodarsko, politično, duhovno, športno središče, imenovano tudi metropola Dolenjske. Dobri stari časi...
REGISTRACIJA - Krivdo za to, da se avtobusi mestnega potniškega prevoza v glavnem vozijo prazni, občinski svetnik Leopold Kolenc pripisuju dejstvu, da imajo koprsko registracijo. Podgorci in drugi čistokrvni Dolenjci pa menda raje pešačijo, kot da bi se peljali z avtobusi te tujerodne označbe. Pa še šmarnice ne točijo v teh primorskih gnusobah na štirih kolesih. Ko bo vrli Polde svojo teorijo razvil do konca, lahko pričakujemo, da bomo zavračali pošto, ki nam jo bodo pripeljali z avtomobili mariborske registracije, in demonstrativno nehali telefonirati, ker se ti objestni telekomovci okoli vozikajo z ljubljanskimi tablicami. Francoski Revoz pa bo najbolje prepustiti baskovskim teroristom pa naj trenirajo. Dolenjska ali smrt!
Ena gospa je rekla, da bi bila najrajši v službi v novomeški turistični informativni pisarni. Dopoldne ni nikogar, popoldne je pa zaprto.
Klobasičarska zmaga Dolenjcev na Pokljuki
Svetovno biatlonsko prvenstvo je na Pokljuko privabilo navijače iz vse Evrope, med dobro razpoložene Nemce, Fince in Italijane pa so se v soboto pomešali tudi člani združenja slovenskih častnikov Dolenjske, ki jih je tja za cel avtobus pripeljal neutrudni sekretar združenja major Branko Du-kič. Dolenjci razen biatlonskega ‘Toneta Vogrinca ' Janeza Vodičarja iz Dolenjskih Toplic, med biatlonci nimamo svojih ljudi, zato pa smo se izkazali na drugem bojnem polju - za mizo. Dolenjski častniki so se za pokljuške boje oborožili s 100 litri cvička -polovico vina je prispeval škocjanski župan Janez Povšič - z izvrstnimi domačimi klobasami in borovničevcem. Svojo oborožitev so velikodušno ponudili tudi tujim konkurentom, za razsodnika itali-jansko-dolenjskega klobasičarskega dvoboja pa se je določil novinar enega od osrednjih slovenskih dnevnikov, ki je prepričljivo zmago prisodil Dolenjcem.
Predavanje duhovne šole
NOVO MESTO - Mednarodna duhovna št>la vabi v torek, 13. februarja, ob 19. uri na predavanje v Kulturni center Janeza Trdine. Predavanju bo sledil seminar, oboje je brezplačno.
MUi	J? N A i I J-J o EJČ I I J Mii
Ko zadnji dan izveš, da si brez službe
Začasno zaposlenim v Mercatorjevem novomeškem Hipermarketu so zadnji dan povedali, da jim pogodbe ne bodo več podaljšali - V zadnjem letu zaprli 40 trgovin s 150 zaposlenimi
NOVO MESTO - Avgusta 1999, mesec dni pred odprtjem Mercatorjevega Hipermarketa na Cikavi, največje trgovine v Novem mestu, so za določen čas zaposlili 15 ljudi, v glavnem mladih prodajalk. Za devet od teh se je ta začasnost iztekla po letu in pol, zadnji dan letošnjega januarja. In to precej boleče.
“Vedeli smo, da bo slej ko prej konec naše začasne zaposlitve,“ pravijo, “a nismo pričakovali, da nas bodo odpravili na tak način.“ V sredo, 31. januarja, so vsi od teh devetih morali priti delat dopoldne, tudi tisti, ki bi sicer delali v popoldanski izmeni. “Ob treh popoldne so nas sklicali, prišle so tri ženske iz uprave, nekaj govorile, da je pač moral priti ta trenutek, in nam izročile kuverte z odločbo o prenehanju delovnega razmerja in delavske knjižice." Dekleta, ki so prva prišla na vrsto, so prizadeta zaradi načina. “Lahko bi nam prej povedali, da bi si skušali medtem najti delo kje drugje. Mi smo dobro in pošteno delali, marsikdaj tudi garali, in bi si zaslužili drugačen, pošten odnos!" so ogorčene. "Datum na odločbi je 29. januar, to je bil ponedeljek, ko je bila inventura in smo me krepko delale, prav tako v nedeljo..."
Obljubili so jim, da jim bodo plačali dopust, ki jim pripada. “Plačati pa bi nam morali tudi številne nočne ure, ki smo jih morale opraviti po izteku delovnega časa." Trgovina je namreč odprta do osmih zvečer, do konca izmene ob desetih je bilo treba zaključiti blagajne in potem napolniti police, prej niso smele domov. To pa se je včasih zavleklo tudi do polnoči in čez. Službo so jim podaljševali za pol leta. tri mesece, tudi samo za mesec dni, pol meseca pred vsakim iztekom so morale vložiti novo prošnjo za podaljšanje. “Tako bi tudi me pričakovale, da nam bodo vsaj pol meseca prej povedali, da nam ne bodo več podaljšali."
Ena med njimi ima pri Mercatorju že 4 leta in 4 mesece delovne
dobe, vse za določen čas, druga je bila že trikrat sprejeta za določen čas. Nad delom se dekleta ne pritožujejo, čeprav je, pravijo, težko. “V Hipermarketu ima vsak dela kot poslovodja v kakšni majhni trgovini pa še vse ostalo te čaka. Decembra je bilo, da bi človek znorel, delali smo po 12 ur, res so nam vse plačali, a vseeno je bilo hudo. Če sem začela delati ob 9. uri, sem prišla že ob šestih, da sem prej vse postorila in potem ob devetih lahko začela delati na blagajni. Tega nam tudi niso plačali." Ob vsem tem pa dekleta najbolj pohvalijo poslovodkinjo Hipermarketa, ki prav tako do zadnjega ni vedela, da bodo morale iti, in ji je bilo ob tem tako hudo ali pa še huje kot njim.
In kaj o tem pravi Stane Hribar, predsednik uprave in generalni direktor Mercatorja Dolenjske, ki zaposluje okoli 1.300 ljudi? “Iz določenih razlogov smo se odločili, da bomo vsem, ki se jim izteče začasno delovno razmerje, to povedali zadnji dan. Ko smo odpirali Hipermarket na Cikavi, v okviru Mercatorja Dolenjske ni bilo še ne Dolenjke ne Posavja. S priključitvijo teh dveh smo dobili veliko novih ljudi, marsikdo je bil tudi odvečen, še zlasti zaradi denacionalizacije in oddaje nerentabilnih objektov v najem. Tako smo lani zaprli okoli 40 trgovin, v katerih je bilo zaposlenih kakih 150 ljudi, ki jih je bilo treba prerazporediti, nekatere tudi v Hipermarket. Vemo tudi, da je veliko teh mladih začasno zaposlenih prodajalk boljših in bolj zavzetih delavk kot marsikatera, ki ima stalno zaposlitev. Tudi marsikateri delavec, kije izgubil službo, ko je šel Pionir v stečaj, je bil bolj-
NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA - Januarja je 12 dijakov novomeške gimnazije opravljalo ustni del izpita nemške jezikovne diplome II. stopnje, ki omogoča vpis na visokošolski študij v Nemčiji, že novembra pa so opravljali pisni del. Ti dijaki so prva generacija gimnazijcev, ki opravljajo ta izpit, s pripravami pa so začeli že lani, v tretjem letniku. Sprva jih je vodil strokovni svetovalec za nemški jezik na Zavodu RS za šolstvo in šport Helmut Sauer-mann, ki je tudi predsednik vseh izpitnih komisij, lanskega oktobra pa so dobili svojega programskega učitelja Michaela Hofmanna. Izpit je podoben naši maturi. Centralni urad v Kolnu pripravi naloge za izpit in popravi pisni del, ustne ocene pa dijaki pridobijo na matični šoli. Na sliki: (stojijo z leve) vodja aktiva učiteljev nemščine Nuša Rastja, ataše Michael Herrmann in ravnateljica Helena Zalokar, (sedijo: z leve) predsednik komisije Helmut Sauermann, izpraševalka Terezija Štern in programski učitelj Michael Hofmanu. (Besedilo: N. R., Foto: J. H.)
ši od kakšnega v Krki. Žal je tako. Mi nismo socialna ustanova, ampak podjetje. Imamo pa vse te, ki so bili pri nas začasno zaposleni, v evidenci, in če bo potreba, jih bomo seveda poklicali."
A. BARTELJ
Občni zbor KORK Drska
NOVO MESTO - Na 23. občnem zboru so se sestale prostovoljne aktivistke krajevne organizacije Rdečega križa Drska, ki v tamkajšnji krajevni skupnosti zelo dejavno in požrtvovalno delujejo že preko 20 let.
REGIJSKI POSVET - Na regijskem posvetu otroškega parlamenta za Dolenjsko se je 30. januarja zbralo 17 učencev iz 12 občin (v regiji jih je sicer 18). Na sliki v sredini je dolenjski poročevalec na nacionalnem parlamentu Nejc Novak. (Foto : M. Ž.)
Zasedal otroški parlament
V ponedeljek v Ljubljani sklepni del letošnjega otroškega parlamenta - Predstavili težave otrok in morebitne rešitve
Komunalni inženir
Nov višješolski program
NOVO MESTO - Višja strokovna šola v Šolskem centru Novo mesto bo v študijskem letu 2001/ 2002 začela izvajati višješolski program za poklic komunalnega inženirja. Pripravili so ga v sodelovanju s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za šolstvo in šport, centra za poklicno izobraževanje ter strokovnjakov iz prakse.
Program je namenjen gospodarskim javnim službam in večjim gospodarskim družbam, kjer ima področje komunalne infrastrukture, varstva okolja, urejanja prostora in gospodarjenja z odpadki velik pomen. Diplomant višjega strokovnega izobraževanja komunale bo usposobljen strokovnjak za izvajanje operativnih in praktičnih nalog na področju gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture ter komunalne infrastrukture v gospodarskih družbah. V prvem letniku so splošni predmeti, v drugem pa strokovni, ob tem pa bo imel študent možnost izbirati med tremi skupinami izbirnih strokovnih predmetov glede na področje kasnejše zaposlitve.
V študijskem letu 2001/2002 razpisujejo 70 vpisnih mest za izobraževanje odraslih, rok prijave pa je do 8. marca. Če do takrat ne bo zapolnjeno število razpisanih mest, bodo rok prijave podaljšali do zapolnitve le-teh, vendar najkasneje do oktobra. Kandidati lahko vse potrebne informacije dobijo na informativnem dnevu v soboto, 10. februarja, v Šolskem centru Novo mesto in na sedežu šole.
LJUBLJANA - “Hočem, torej zmorem” je geslo letošnjega 11. otroškega parlamenta, ki je z ponedeljkovim zasedanjem v dvorani državnega zbora doživel svoj sklepni del. Namesto poslancev političnih strank je tokrat v klopi sedlo 144 otrok iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi 11 “poslancev” dolenjske regije, ki jih je kot novinarka spremljala učenka iz OŠ Trebnje.
V uvodnih nastopih so poročevalci posameznih regij, dolenjsko je zastopal Nejc Novak iz novo-
Mesto na sejmu
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto se ta teden v družbi ostalih dolenjskih občin predstavlja na sejmu Alpe Adria. “Njen dan” bo sobota, ko bo med 10. in 13. uro predstavitev Praznika češenj v Brusnicah s kraljico češenj, ansamblom Mačkoni, ponudbo domačih dobrot in cvička ter predstavitvijo naravnih lepot od Rateža do Gorjancev. Od 12. do 15. ure se bodo predstavili rampljači z Otočca ter Praznik cvetja in druge prireditve TD Otočec. Čas med 14. in 19. uro bodo izkoristili člani TD Šmarješke Toplice za predstavitev običajev in prireditve Pod dedovo lipo, sodeloval bo čebelar in harmonikar Stane Gorenc, z domačimi dobrotami in s cvičkom pa podeželske ženske iz Zbur in vinogradniki.
meške osnovne šole Grm, predstavili težave otrok in sklepe regijskih otroških parlamentov ter nakazali nekatere rešitve zanje. Izpostavili so preobremenjenost v šoli, dostikrat neustrezno komunikacijo med otroki in učitelji, predvsem pa to, da jih starši ne razumejo in imajo zanje premalo časa, različne oblike nasilja v šoli in okolici, pomanjkanje samozavesti in samozaupanja ter prostora za mlade.
“Nacionalni parlament je bil zelo zanimiv. Problematika je bila skupna pri vseh, zato sem se osredotočil na predloge za njeno reševanje. V imenu naše regije sem med drugim predlagal daljše razrednikove ure in različne prireditve, katerih gostje bi bile znane slovenske osebnosti, ki lahko pozitivno vplivajo na mladino, ter podprl ustanavljanje društev, kjer bi lahko mladi aktivno preživljali prosti čas. Tovrstni parlamenti bodo nujno potrebni tudi v prihodnosti, saj na tak način lahko mladi kmalu začnemo odgovorno reševati težave," je ob vrnitvi povedal Nejc Novak.
Mladim parlamentarcem so prisluhnili tudi: predsednik državnega zbora Borut Pahor, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije in ljubljanska županja Vika Potočnik ter ministri za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, za obrambo Anton Grizold ter delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Osrednja skupna tema prihodnjega 12. otroškega parlamenta bo preživljanje prostega časa.
M. Ž.
Trideset let učenja za življenje
Tri desetletja delovanja novomeškega Kluba zdravljenih alkoholikov in leto dni od ustanovitve Centra za pomoč ljudem v stiski - Visok odstotek abstinentov
NOVO MESTO - Klub zdravljenih alkoholikov - Center za pomoč ljudem v stiski Novo mesto novembra letos praznuje dva jubileja, in sicer 30-letnico Kluba in prvo obletnico Centra. Danes društvo deluje pod vodstvom terapevta Antuna Kvasica, dr. med, ki za svojo desno roko Marico Krapež pravi, da je »deklica za vse“, saj poleg administrativnega dela vodi tudi klub mladih, katerega skoraj vsak dan obišče povprečno osem osnovnošolk iz bližnje okolice.
ZLATO PRIZNANJE ZA ANICO ŽNIDARŠIČ - Čeprav je od ustanovitve Kluba tajnic in poslovnih sekretark Dolenjske in Bele krajine, ki ga vodi Jerica Pezdič, minilo manj kot leto dni, se članice, danes jih je že preko 100, lahko s ponosom ozrejo na minulo delo. Izdale so več številk informativnega biltena, v maju so imele svojo predstavitev že na Internetu, udeleževale so se izobraževanj, strokovnih srečanj in seminarjev, mnoge so v preteklem letu zaključile izobraževanje na visokih ali višjih šotah, kar nekaj se jih je jeseni odločilo za vpis na Višjo šolo za poslovne sekretarke v Novem mestu. Tudi leto 2001 bo v znamenju izobraževanja, vključevale se bodo v delo Zveze klubov tajnic Slovenije in razne humanitarne akcije, prirejale tematske večere itd. Drugo skupščino na Otočcu so zaključile še posebej praznično: zlato priznanje Zveze klubov tajnic Slovenije v letu 2000je iz rok predsednice Zveze Marte Pikalo (desno) prejela njihova članica Anica Žnidaršič (levo). (Tekst: M. Ž., Foto: Marko Klinc - Foto Life)
Klub zdravljenih alkoholikov je najprej našel svoj prostor na Rotovžu, leta 1974 seje priključil Dispanzerju za socialne bolezni pri Zavodu za socialo, medicino in higieno, njegovo vodenje pa je kot ustanovitelj dispanzerja prevzel dr. Antun Kvasič. Po prenehanju delovanja dispanzerja je klub začasne prostore dobil v sedanji stavbi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Bregu, nato pa se je leta 1993 preselil v Ulico Slavka Gruma 34, čez dve leti pa na sedanjo lokacijo - v Ulico Šlavka Gruma brez številke.
“Opažam, da se družba v vseh letih še zmeraj neustrezno obnaša do alkoholikov in zdravljenja. Alkoholika še vedno obravnavajo kot moralnega izprijenca in ne človeka, ki je v nekem trenutku izgubil nadzor nad uživanjem alkohola," pravi dr. Kvasič. “Alkoholik ne pije zato, ker ima probleme ali ker želi nekomu povzročati težave,
temveč zato, ker mu alkohol pomeni užitek in ker se temu užitku ne želi in ne more odpovedati.”
V Klubu zdravljenih alkoholikov se v dveh skupinah srečujejo vsako sredo. Lani so imeli v obravnavi 72 alkoholikov in 121 družinskih članov (obvezno je, da se v zdravljenje vključi tudi družina). Od teh jih danes 64 odst. abstinira, rekor-
Antun Kvasič, dr. med
der pa je član s 23-imi leti abstinence. V Klubu skušajo s pogovorom popraviti vedenjske vzorce, ki so jih posamezniki pridobil v svojem matičnem okolju, vnesti nov način razmišljanja, spoznavati nove vrednote... - seveda vse pod pogojem popolne abstinence, saj alkoholik nikoli več ne zmore zmernega pitja. “Ljudje se v Klub vključijo pod pritiskom, najbolj uspešni so pritiski partnerja. Zdravljenje je lahko uspešno, ko se žena odloči, kakšnega moža si želi: treznega ali pijanega, urejenega ali neurejenega," je razložil doktor.
Center za pomoč ljudem v stiski pa so pred letom dni ustanovili za ljudi, ki potrebujejo različne oblike pomoči - od nege na domu, varstva, pomoči pri nakupih... do pogovora in svetovanja. "Mišljeno je, da bi za pomoč stranka tudi plačevala, in bi tako lahko financirali delovanje Kluba. Žal pa Center, kot smo si ga zamislili, zaradi pomanjkanja kadra, ki bi na tem področju delal, še ni zaživel," je povedal dr. Kvasič. Klub temu pa je pod njegovim okriljem lani uspešno stekla akcija zbiranja denarja za malega Alexa Zorana in njegovo zdravljenje v Ameriki.
M. ŽNIDARŠIČ
*****
J 2 JM a s j j-j O EJ Č J J j
*****
Šentjernejske črepinje
Stari bazen že cokla v razvoju
Lani presegli načrte - Ureditveni načrt pred sprejemom - Priprave za izgradnjo sodobnega zunanjega kopališča - V petih letih nujno še 100 novih ležišč
DOLENJSKE TOPLICE - Za zdravilišče Dolenjske Toplice je bilo lansko leto eno najuspešnejših doslej, saj je bilo z več kot 85 tisoč nočitvami povprečno 87-odstotno zasedeno (boljše so bile v Sloveniji zasedene le Šmarješke Toplice). Tudi v zdravstveni dejavnosti so za 7 odst. presegli načrte, direktor zdravilišča mag. Brane Krevs pa je zadovoljen tudi z izredno uspešnim poslovanjem gostilne Rog, ki je bila mesec dni zaprta zaradi prenove.
Z obiskom na zunanjem bazenu pa v zdravilišču ne morejo biti zadovoljni, saj je tja prišlo skupaj le 28.000 obiskovalcev, medtem ko so jih v najboljših časih gostili že tudi do 10.000 več. Delno je k temu prispevalo neugodno vreme, precej pa tudi zastareli bazen, kije na meji sprejemljivosti po sanitar-no-tehničnih merilih in tržno že dolgo ni več zanimiv. “Zunanji bazen iz leta 1956 in zastarela kopališka stavba sta velika ovira, kar kažejo tudi ankete med obiskovalci. Ker novi ureditveni načrt starega jedra Dolenjskih Toplic ni omogočal ustrezne pozidave, smo leta 1998 dali pobudo za izdelavo novega. Ta je zdaj pred sprejemanjem v občinskem svetu in bo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije,” pojasnjuje mag. Krevs.
Šele novi prostorski dokumenti bodo torej odprli možnost za posodobitev zunanjih bazenov, zato bodo v Krkinih Zdraviliščih
poskušali v čim krajšem času pripraviti vse za izgradnjo. Posodobljeno zunanje kopališče, ki bo s hodnikom povezano z notranjim, naj bi izboljšalo potrošnjo in strukturo dnevnih obiskovalcev ter privabilo tudi mlajše goste, družine,
rekreativce in podjetnike, kijih zdaj pogrešajo.
Študije in praksa kažejo, da sedanjih 269 ležišč ne zadošča za optimalno ponudbo. Kot poudarja mag. Krevs, bi prej kot v petih letih nujno potrebovali še skoraj sto novih ležišč, če hočejo zdravilišču omogočiti zdrav razvoj. V nasprotnem primeru bo ogrožena kakovost storitev, česar pa si kot nosilec certifikata kakovosti ne smejo privoščiti. Preveč je zasedena tudi zdravstvena služba, ki bo še bolj obremenjena, ko bo zaživelo novo apartmajsko naselje, zato bodo storitve ponujali tudi popoldne in jih vsebinsko še dopolnili. Vsaka nadaljnja širitev zdravilišča bo mogoča samo zunaj jedra Dolenjskih Toplic.
B. DUŠIČ GORNIK
SREČANJE HARMONIKARJEV - Kar 22 harmonikarjev vseh starosti se je odzvalo vabilu Turističnega društva Škocjan na srečanje harmonikarjev škocjanske občine. Pred polno večnamensko dvorano tamkajšnje osemletke je kot najmlajši udeleženec veselega druženja nastopila sedemletna Melita Novak iz Dolenjih Radulj, meh pa je raztegnil tudi 80-letni Slane Miklič iz Hudenj, ki igra harmoniko že sedem desetletij. Čeprav srečanje ni bilo tekmovalnega značaja, so za najharmonikarja izbrali 14-letnega Janeza Lekše-ta. Predsednik turističnega društva Jože Kapler je bil s prireditvijo, ki so jo prvič pripravili v takšnem obsegu, zelo zadovoljen in je napovedal, da bo gotovo postala tradicionalna. Sodeč po nastopajočih, med katerimi je bilo lepo število mladih, tradicija igranja harmonike v Občini Škocjan še ne bo kmalu zamrla. Na sliki je družina Kirn: oče Martin, Marjana in Mirko iz Goriške vasi. (Foto: M. Žnidaršič)
Bučka na sejmu Alpe Adria
Društvo podeželskih žensk Bučka predstavilo svoj kraj v sklopu predstavitve škocjanske občine
Mag. Brane Krevs
Komunala za Škocjan predraga
Škocjanski svetniki nezadovoljni s predlaganimi cenami novomeške Komunale - Županov okvirni predlog investicij
ŠKOCJAN - Dobršen del 22. redne seje so škocjanski svetniki porabili za razgovor s predstavniki novomeškega javnega podjetja Komunale, med njimi sta bila tudi direktor Borut Novak in vodja sektorja ekonomike Jožica Smodiš, o njihovem predlogu poslovnega plana za leto 2001. Kot je poudaril župan Janez Povšič, so ob pregledu poslovnega plana ugotovili, da je njihovo zagotavljanje dobrin s področja komunalnih dejavnosti za občino Škocjan predrago, že vnaprej pa so vsem občinam razen novomeški prikazali tudi visoke izgube.
Po načrtu Komunale, da bi krili vse odhodke enostavne reprodukcije in v okviru te zagotovili tudi kritje vseh stroškov amortizacije, bi morala biti cena oskrbe s pitno vodo 243 tolarjev za kubični meter, kar pomeni, da bi se cena pri gospodinjstvih morala povečati skoraj za 96 odst., pri ostalih uporabnikih pa za nekaj več kot 36 odst. Cena odvajanja odpadnih voda bi morala biti dobrih 247 tolarjev za kubični meter - to pomeni skoraj 150-odst. zvišanje - za odvoz odpadkov pa naj bi prebivalci škocjanske občine odšteli 14,11 tolarja za kubični meter, tako bi potrebno povečanje cen pri gospodinjstvih znašalo več kot 248 odst., pri ostalih uporabnikih pa okoli 53 odst. Kot so pojasnili predstavniki Komunale, je predlagana cena lahko tudi nižja, vendar potem občina ne bo imela sredstev oz. bodo sredstva za nove investicije iz naslova amortizacije manjša. Zaradi velikih odstotkov povečanj pa so predlagali postopno
povišanje cen do konca leta 2001. S predstavniki Komunale so se dogovorili, da bodo rešitev skušali poiskati na skorajšnjih medsebojnih srečanjih.
V nadaljevanju je župan Povšič svetnikom dal v razmislek svoj predlog letošnjega investicijskega programa, ki naj bi bil osnutek za nadaljnjo razpravo o naložbah v občini. Kot prednostno nalogo je postavil zagotavljanje neoporečne pitne vode oziroma naložbe v vo-dooskrbo, s čimer so se strinjali tudi svetniki. V osnutek je nanizal še investicije v osnovno šolo, požarno varstvo in sofinaciranje izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. Sedaj se bo sestal odbor za investicije, da preuči uresničene naložbe v minulem letu in pripravi predlog za občinski svet, svoje predloge in mnenja pa bodo dali tudi občinski svetniki.
M. Z.
BUČKA - Pred letom dni ustanovljeno Društvo podeželskih žensk Bučka je s predstavitvijo domačega kraja v okviru predstavitve občine Škocjan sodelovalo na sejmu Alpe Adria, ki od 6. do 11. februarja poteka v Ljubljani. Ob tej priložnosti so izdale zloženko “Bučka-1, v katero so poleg predstavitve vseh društev in skupin na Bučki vključile tudi naravne lepote ter kulturne in ostale znamenitosti tega dolenjskega območja.
Društvo šteje 40 članic iz vseh vasi nekdanje krajevne skupnosti Bučka, ki so se zbrale z namenom medsebojnega povezovanja in druženja ter negovanja tradicije. “Prvič smo se javnosti predstavile na večeru ljudskih pesmi, ki ga je pripravilo domače kulturno društvo, in sicer z razstavo starih predmetov, nabranih po okolici Bučke, s katerimi smo poskrbele za prijetno sceno večera,“je povedala predsednica Društva podeželskih žensk Bučka Ljuba Hočevar. Da so delo dobro opravile, je pokazalo skorajšnje povabilo na salamiado in L poticariado v Šentjanž na Dolenjskem. Kot kaže, so v društvu zbrane odlične kuharice, saj je Anica Pungeršič z Jerman Vrha - sodelovalo jih je sedem - s svojo potico dosegla tretje mesto, Ljuba Hočevar pa je dobila srebrno medaljo za
Se znajo in tudi zmorejo
Že 5. razstava dobrot - Poleg kruhov in peciv tudi ročna dela, izdelki domače obrti, žganja, kisi in vina
ŽUŽEMBERK - Čeprav je petek delovni dan, je bila dvorana lovske družine v Žužemberku občutno pretesna za vse udeležence tradicionalne razstave suhokranj-skih dobrot. Letos sta jo že petič zapored pripravila Društvo kmečkih žena in Društvo vinogradnikov Suha krajina, seveda ob ustrezni pomoči drugih domačih društev in kmetijske svetovalne službe.
Razstavo so odprli ob kulturnem programu, v katerem so zape-
TUDI POZIMI NI POČITKA - Konec ledna so v Žužemberku pripravili že 5. razstavo suhokranjskih dobrot, ki jih je bilo kar težko pustiti nedotaknjene na mizah, pa tudi jabolk, žganja, kisov, ročnih de! in izdelkov domače obrti ter vin suhokranjskih vinogradnikov. (Foto: B. D. G.)
la dekleta in žene dveh aktivnih pevskih skupin: Žitnega klasa, ki pod vodstvom sestre Kriste deluje v okviru Društva kmečkih žena, in pevske skupine Turističnega društva Suha krajina. Program so obogatili še učenci domače osnovne šole, zaključili pa so ga s skupno pesmijo.
Med prvimi obiskovalci razstave so bili tudi učenci osnovne šole, sicer pa so bila vrata razstave odprta v petek še do 19. ure in nato še celo soboto in nedeljo. Sicer manjša dvorana - tudi ob otvoritvi te razstave so ugotavljali, da bi potrebovali večjo - je bila minuli konec tedna napolnjena z ročnimi deli pridnih Suhokranjic, ki so, kot je povedala predsednica Društva kmečkih žena Slavka Legan, svoje umetnije kvačkale in vezle tudi ponoči, o tem, kdaj so napekle vse te dobrote, niso niti govorile. Mize v razstavnem prostoru so se šibile pod težo pripravljenih posebnih kruhov, peciv in piškotov, ki sojih oblikovale in okrasile domačinke, razstavljali pa so tudi jabolka, žganja, kise in izdelke ročne obrti. Domačinke so poskrbele tudi, da so gostje dobrote poskusili, vinogradniki pa vse skupaj dopolnili s pokušanjem vin.
B. D. G.
mešani kruh na razstavi Dobrote slovenskih kmetij 2000 na Ptuju. “Dobro so obiskana tudi predavanja, ki jih pripravljamo za svoje članice in vse ostale. Lani smo izvedli predavanji o negi sobnih in balkonskih rastlin ter o negi bolnika in socialnih pravicah bolnika in skrbnika,-- je dodala Ljuba.
Pri svojem delu so se povezale z domačim kulturnim društvom, podružnično šolo na Bučki, kjer se tudi sicer v soboto zvečer zberejo na telovadbi, in tamkajšnjim Rdečim križem, letos pa so stike navezale še s Turističnim društvom in Aktivom kmečkih žena iz Škocjana. “Povabilu k sodelovanju se rade odzovemo. Imamo veliko načrtov in željo predstaviti bogastvo našega kraja. Le s skupnimi močmi in sodelovanjem z vsemi ostalimi bomo uspeli glas Bučke in lepoto naše pokrajine prenesti v širšo javnost,-- je zaključila Ljuba Hočevar.
M. Ž.
Krvodajalska akcija
ŠENTJERNEJ - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto in Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana pripravljata krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 15. februarja, od 6.30 do 12. ure v osnovni šoli Šentjernej. K sodelovanju še posebej vabijo Šentjernejčane in Škocjančane.
Ob kulturnem prazniku na Bučki
BUČKA - Kulturno društvo Bučka vabi v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v tamkajšnji Kulturni dom na prireditev, posvečeno kulturnemu prazniku. Nastopili bodo: šolski otroci, dekliška pevska skupina in mešani pevski zbor odraslih z Bučke, pevska skupina Fantje z vasi in citrar Darko Duh iz Šentjerneja.
Samostojni koncert
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Ob kulturnem prazniku pripravlja mešani pevski zbor Kulturnega društva Dvor, ki ga vodi prof. Franc Može, samostojni koncert, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani na Dvoru.
Dražji šentjernejski vrtec
Šentjernejski svetniki sprejeli povečanje ekonomske cene programov v vrtcu - Ustanovili javno glasilo Občine Šentjernej
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so na četrtkovi 20. redni seji med drugim sprejeli 13-odst. povečanje ekonomske cene programov v vrtcih občine Šentjernej, ki bo veljalo od 1. februarja dalje. Nova ekonomska cena bo za otroke od 1. do 3. leta in družinska varstva znašala 56.708 tolarjev, za otroke od 3. do 7. leta 48.859, za krajši program v popoldanski mali šoli 22.695 in za otroke s posebnimi potrebami 136.584 tolarjev.
Kot je poudarila vodja vrtca Čebelica Mira Hrovat, je višina ekonomske cene v šentjernejskih vrtcih v primerjavi z ostalimi vrtci po Sloveniji nekje v sredini, zadnja podražitev pa je bila sprejeta na oktobrski seji občinskega sveta leta 1999. Takrat so v vrtcu zagotovili, da bodo z novo ceno zdržali, kolikor dolgo bodo lahko. To so po besedah Hrovatove tudi storili, kljub temu da se je vsota za plače in prispevke od septembra 1999 do novembra 2000 povečala za 21 odst., rast drobno prodajnih cena pa za dobrih 12 odst. Tako so že od junija poslovali negativno, vendar so primanjkljaj nadomestili s pozitivnim poslovanjem v prvih mesecih po zadnji podražitvi. V šentjernejski občini starši plačujejo povprečno 28 odst. ekonomske cene, ostalo pa občina. V vrtcu Čebelica od 236 otrok le štirje starši plačajo 80 odst. ekonomske cene, trije 70, devet staršev 60 odst., 22 polovico ekonomske cene, 33 40 odst., petinpetdeset 30, petdeset 20 in 46 10 odst. ekonomske cene, 15 otrok pa ima vrtec brezplačen. Svetniki so po hitrem postopku
sprejeli tudi odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega javnega glasila “Šentjernejsko glasilo”, ki bo imelo tudi posebno prilogo, imenovano Uradni vestnik Občine Šentjernej. V slednjem bodo objavljali predpise in druge akte Občine Šentjernej, po sklepu uredništva pa tudi drugih občin, in se tako izognili dragim objavam v Uradnem listu Republike Slovenije. Naj ob koncu povemo, da je šentjernejski občinski svet po odstopu dveh svetnic bivše SKD ponovno popoln. Svetniki so funkcijo občinskih svetnikov za preostanek mandatne dobe potrdili naslednjima na listi kandidatov bivše SKD, Alojzu Zoretiču in Justini Faraguna.
M. Ž.
Mojca Pokrajculja
ŽUŽEMBERK - Dramska sekcija Kulturno-umetniškega društva Dolenjske Toplice bo to soboto, 10. februarja, uprizorila v prostorih OŠ Žužemberk mladinsko igrico Mojca Pokrajculja v režiji Vesne Majes. Predstava se bo pričela ob 16. uri in bo uprizorjena že četrtič.
Torek za Žužemberk
ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Suha krajina se v tem tednu že petič po vrsti predstavlja na sejmu turizma Alpe Adria. V torek, na prvi dan sejma, je predstavilo naravne in kulturne znamenitosti in ponudbo območja, pokrajinske noše, stare običaje, jedi in vina ter življenje v kraju v pogovoru z znanimi rojaki in občani.
VARČEVALNI UKREP - Na zadnji seji so šentjernejski svetniki ustanovili javno glasilo Občine Šentjernej, katerega posebno prilogo bo predstavljal Uradni vestnik. V njem bodo namreč, da bi se izognili dragim objavam Uradnem listu RS in privarčevali kakšen tolar ali dva, lahko objavljali njihove sprejete sklepe in obsežene pravilnike. Pa se je enemu izmed svetnikov utrnila misel, zakaj tudi tega odloka ne bi objavili kar v njihovem Uradnem vestniku. Njegova misel je sicer vse hvale vredna, saj bi tako že “prišparali” prve tolarje, žal pa popolnoma neizvedljiva. Da bo odlok o ustanovitvi in izdajanju tudi uradno stopil v veljavo, ga bodo hočeš ali nočeš morali, kot to zakon veleva, objaviti najprej v Uradnem listu.
JE KAJ TRDNA CESTA? -Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je šentjernejska občina začela urejati pločnik na Gorenji Gomili. Stroji so zabrneli, v jaške so vstavili cevi in jih prekrili s peskom. Potem so dela zamrla. Menda zato, da se bo teren utrdil. Pa so teren utrjevali in preizkušali številni vozniki, ki so zapeljali na “makadam”, pohodili plin in uživali v plazu prahu, ki seje valil za njimi. Enemu je bilo cestišče celo tako všeč, da ga je preskočil in pristal na bližnjem travniku, potem pa se je hvalil z visoko hitrostjo. Še največkrat pa razširjeno cestišče služi za obračanje vozil. Tako ima prihodnji pločnik tako po mnenju Gomilčanov bogate izkušnje, zato se sprašujejo, ali je zdaj cestišče že dovolj trdno za pločnik in javno razsvetljavo ali bodo vedno samo predmestje tako lično urejenega Maha-rovca.
Mirnopcško zijalo
PRIVEZ PRI ŠOLI - Mnogi mirnopeški kmetje so se to zimo zelo razveselili predavanj, kijih v sodelovanju z občino pripravlja kmetijska svetovalna služba. Dandanes človek pač ne ve, kaj vse mu bo še prav prišlo in kakšno znanje bo potreboval. Po kraju je bilo te dni slišati, da bi mnogi prav radi prisluhnili napotkom o izdelavi dišečih suhomesnatih izdelkov pa o varstvu vinske trte, pridelavi in negi ter boleznih vina o pripravi kruha in o konjereji. Žal mnogi ne bodo prišli na predavanja v osnovno šolo, ker pravijo, da se v času med 16. in 18. uro, ko so vsa ta predavanja, le težko odpravijo od doma. Pred šolo pa še ni privezov za konje, krave in druge domače živali. ,
ZNAMENITOST - Včasih bi se veljalo vprašati, ali imata presihajoče jezero in mrliška vežica v Mirni Peči kaj skupnega. Za vežico lahko mirno ugotovimo, da je in da je ni. Je zato, ker že stoji in draži občane, ni je, ker ni povsem dokončana in nima uporabnega dovoljenja. Tako si Mirnopečani zdaj z njo ne morejo kaj prida pomagati in niso nič na boljšem. Nasprotno, kot je te dni ugotovila naključna obiskovalka pokopališča, imajo celo nekaj manj. Včasih so imeli vsaj pipico za vodo, a je zdaj presahnila. Pa kaj bi se vrteli okrog malenkosti! Občinski plani pravijo, da bo vežica letos končno dobila dostopno pot in potrebna parkirišča. Potem se bo na Mirno-peškem lahko umiralo brez skrbi.
Suhokranjski drobiž
PRIJATELJA - Ob predstavitvi monografije Železarna na Dvoru ob Krki 1795-1891 umetnostnega zgodovinarja dr. Matije Žargija je bila v Ljubljani tudi suhokranj-ska delegacija, na čelu katere je bil najstarejši Dvorjan, ustanovni član gasilskega društva Dvor, aktivist v številnih društvih, čebelar itn. Mirko Repar. Taje svojega velikega prijatelja Matijo ob pomembnem dogodku presenetil s pravo domačo medico.
ČISTO ZDRAVI? - Statistika je čudna reč. Pove lahko veliko ali nič in si jo lahko razlagamo tako ali drugače. Zadnjič smo slišali, da ima kar 35 odstotkov prebivalcev Suhe krajine prazne zdravstvene kartone, se pravi, da nikoli ne gredo k zdravniku. Po tem podatku bi lahko sklepali, da so Suhokranj-ci ne le žilavi, ampak tudi nadvse zdravi ljudje. Resnica je najbrž daleč od tega. Bolj gotovo je, da je v Krajini enostavno več takih prebivalcev, ki se za nič na svetu ne odpravijo k “dohtarju”. Tudi če so bolni in če je to nujno. Tako lahko mirne duše rečemo, da je zdravje eno, osveščenost pa nekaj povsem drugega.
Sprehod po Metliki
RETORIKA - Nekatere metliške občinske svetnike takoj, ko se na sejah sveta pojavijo za govorniškim odrom, preplavi nekakšna čudna sila. Jezik se jim razveže do onemoglosti, in ne glede na določila, naj bi razpravljavec govoril največ 10 minut, za repliko pa porabil 3 minute, trosijo misli, ne oziraje se na nestrpne poglede svojih sotrpinov. Celo župan se zaveda, da (včasih) razprave trajajo predolgo, a le redko se zgodi, da bi govorca prekinil. Pravi, da tega ne stori v imenu demokracije, in ker se mu zdi, da se z nastopanjem razvijajajo retorične sposobnosti svetnikov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika na strani 1164 piše, da je retorika spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo. Marsikatero dolgovezenje bi težko poimenovali s temi besedami. Razen če je imel župan v mislih drugi knjižni pomen retorike: lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje.
DOLGOST - Že večkrat je bilo slišati, naj bi bilo na dnevnih redih sej občinskega sveta manj točk, seje pa naj bi sklicali pogosteje. Na zadnji seji je ta predlog ponovil svetnik Ivan Škof, pa je župan pripomnil, da bi lahko tudi sam Škof, ki je pogosto za govorniškim odrom, prispeval h krajšim sejam. A je Škof protestiral, da ne gre, da bi dvigoval le roko, saj mora nekako upravičiti sejnino. Volk lačen in koza raztrgana.
RAZSVETLJAVA - Del glavne metliške ulice ima takšno javno razsvetljavo, da je primerna le podnevi. Ponoči si z njo Metličani ne morejo kaj prida pomagati. Upajmo, da bo odslej, ko so na to opozorili tudi Občinarje, kaj bolje. Sami - Občinarji, namreč - tega niso opazili. Očitno funkcionarji premalo pešačijo, zlasti ponoči.
r V	^
Črnomaljski drobir
ZIBANJE - Črnomaljci opažajo, da se zgodovina ponavlja: Bela krajina je bila včasih zibelka partizanstva, potem beguncev iz južnih delov nekdanje skupne Jugoslavije, zadnje dneve naj bi ujčkali prosilce za azil, čez nekaj let pa na stotine policistov, ki bodo pazili na našo južno mejo. Imajo pa Belokranjci vsaj eno srečo: kljub silnemu zibanju še niso dobili morske bolezni.
REPREZENTANCA - Črnomaljski svetniki so dvignili roke za manjšo občinsko reprezentanco, kot so jo v predlogu proračuna zapisali predlagatelji. Župan Andrej Fabjan je sicer stokal, kako bodo pogostili goste. A so Črnomaljci hitro začeli zbirati prijave, kaj bo kdo prinesel od doma s seboj za pogostitev na sprejemih in po različnih prireditvah. Dobrodošle so predvsem klobase in vino, ki gaje v kleteh toliko, da se ga nekateri stežka znebijo. Tisti, ki ponujajo jabolka ali sok, pa naj skupaj s svojo reprezentanco raje ostanejo doma.
Semiške tropine
CERKEV - Da znajo biti Semičani vztrajni in prebrisani hkrati, je splošno znano. Nihče pa si ni mislil, da jim bo uspelo nekaj, kar kljub velikemu trudu ni uspelo slovenskemu nadškofu dr. Francu Rodetu: spraviti namreč cerkev v šolo. In ob tem ni celo prav nihče protestiral. Na nedavnem dobrodelnem koncertu semiških gasilcev v šolski športni dvorani so bile namreč kulise, na katerih je bila naslikana semiška cerkev.
POZDRAVI - Na sobotnem občnem zboru semiškega občinskega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je Janez Mo-vern skoraj do onemoglosti našteval in pozdravljal goste. Pozabil pa je na nekoga, ki ga je imel na listku celo obkroženega: na semiškega župana Bukovca. Kaj hočemo, kovačeva kobila je spet ostala bosa. Movern si bo pač moral vzeti čas, da se bo naučil pozdravljati ljudi in - podkovati kobilo.
VONJAVE - V sobo penziona Smuk, kjer je bil prej omenjeni občni zbor, so ves čas prihajali natakarji in puščali odprta vrata, da so se skozi odprtino valile vonjave iz kuhinje. Morda jim je bilo to celo naročeno, da bi ob vonjavah pri prisotnih spodbudili apetit, tako da bi člani čim manj razpravljali in čim prej končali z zborom. Pri domačinih so res dosegli namen, pri gostih, ki so, po njihovih dolgih govorancah sodeč, očitno prišli s polnimi želodci, pa ne.
j ^ J\l -A Š* ' J J-J OBČI J\j ttMUt
Če država predpisuje, naj še plača
Metliški svetniki niso dvignili rok za višje cene programov v Otroškem vrtcu - Spotaknili so se predvsem ob visoke plače vzgojiteljic ■ Vrtec naj z drugimi deli usodo v revni občini
METLIKA - Že na prvi letošnji seji metliškega občinskega sveta so se znašli predlogi za povišanje cen. Tako so se morali svetniki odločati o višjih cenah programov predšolske vzgoje v Otroškem vrtcu ter nekaterih komunalnih storitev (o slednjih več v prihodnji številki Dolenjskega lista). Vendar svetniki nad dvigovanjem cen očitno niso najbolj navdušeni, saj je bil le eden od svetnikov za nove cene v vrtcu.
POSLOVNA CONA RASTE - Vposlovno-servisni coni na Vrtači pri Semiču naj bi letos delalo okrog 150 ljudi, že čez nekaj mesecev pa naj bi po zagotovilih župana Janka Bukovca stekla proizvodnja v halah štirih podjetij: Kaive, Tomala, Tokija in Unitpasta. Ker je bilo za nakup parcel na Vrtači veliko zanimanje, saj so kupci za kv. meter delno komunalno opremljenega zemljišča odšteli le 15 DEM, v semiški občini že razmišljajo o razširitvi, za katero so v letošnjem občinskem proračunu namenili 5 milijonov tolarjev. (Foto: M. B.-J.)
Sedanje cene v Otroškem vrtcu veljajo od lanskega 1. aprila. Po sedanjem predlogu naj bi se s L februarjem za 14 odst. (na 62.165 tolarjev) povišale pri otrocih od prvega do tretjega leta starosti, za 16 odst. (na 46.730 tolarjev) v starostni skupini od treh do sedmih let ter za 10 odst. (na 34.740 tolarjev) za poldnevni program z malico. Svetnik Jože Matekovič je povedal, da so v odboru za premo-
Plačilo ali plakati na kostanjih
Ko je že kazalo, da bo pri oglaševanju p Črnomlju le zavladal red, se je izkazalo, da bi moral oglaševalec po veljavnem odloku 80 odst. plakatov nalepiti zastonj - Priprava novega odloka
ČRNOMELJ - V Črnomlju so že dolgo najprej delegati, potem pa svetniki opozarjali na nered pri oglaševanju, saj so plakati različnih velikosti in vsebine viseli, kjer seje komu zazdelo: na divjem kostanju, hruški, sosedovem podu ali morda celo na oglasni deski, če je bila ravno pri roki. Oktobra 1997 je občinski svet sprejel odlok o oglaševanju in slutiti je bilo, da se bo končno začel red.
Skoraj dve leti sta potem pretekli, da so kot najugodnejšega oglaševalca izbrali podjetje Tam-tam iz Ljubljane, ki je izpolnilo vse obveznosti iz pogodbe. Tako je brezplačno postavilo 9 kovinskih panojev, kar ga je veljalo 4 milijone tolarjev. A ko naj bi L januarja letos pričelo z oglaševanjem, je naletelo na težave. Občina, sicer naročnik, ni dala soglasja za oglaševanje v nasprotju s členom odloka o oglaševanju, ki govori, da imajo nedobičkonosne organizacije zastonjkarsko oglaševanje. V Tam-tamu so namreč ugotovili, da bi morali kar 80 odst. oglasov in plakatov nalepiti zastonj, s čimer se seveda niso strinjali, saj ne bi mogli kriti niti tekočih stroškov, kaj šele stroške pri postavljanju panojev. Zato je župan Andrej Fabjan predlagal svetnikom, da bi spremenili odlok o oglaševanju tako, da bi bilo brezplačno oglaševanje le še za humanitarne prireditve in tiste, ki jih pripravlja občina Črnomelj. Nedobičkonosne organizacije pa bi bile oproščene le plačila komunalne takse, kar pomeni, da bi morale za vsak plakat, velik 70 cm krat 50 cm, ki bi visel do sedem dni, odšteti po 380 tolarjev.
Svetniki so se sicer strinjali, da bi morali v mestu narediti red pri plakatiranju, slišati pa je bilo pripombe, da društva z bolj ali manj praznimi blagajnami pač ne bodo oglaševala, ker nimajo denarja, ali pa bodo oglase in plakate lepila tja, kjer bo zastonj, in nereda ne bo nič manj. Nekateri so predagali, da bi za oglaševanje zadolžili Komunalo, ki bo zagotovo cenejša, če ne celo zastonj. Razpis pa naj bi raz-
Valentinove delavnice
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja v torek, 13. februarja, Valentinove delavnice, na katerih boste izdelovali darilca za svoje najdražje. Delavnice se bodo v sejni sobi na metliškem Pungartu in v knjižnici na Radoviči pričele ob 16. uri, v knjižnici v Gradcu pol ure pozneje, v suhorski šoli pa ob 17. uri.
O pokojninski reformi
METLIKA, ČRNOMELJ - V soboto, 10. februarja, bosta ob 17. uri v metliškem hotelu Bela krajina, ob 19. uri pa v pastoralnem centru v Črnomlju posveta o pokojninski reformi, ki se ju bo udeležil tudi dr. Andrej Bajuk. Ob tej priložnosti bosta ustanovljena še občinska odbora Nove Slovenije.
Goran Karan v Črnomlju
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj pripravlja za Valentinovo koncert hrvaškega pevca Gorana Karana, ki bo v nedeljo, 11. februarja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu.
veljavili, saj je bil Tam-tam izbran pod enimi pogoji, ki za druge niso bili sprejemljivi. Če bi sedaj spremenili pogoje, bi bili morda sprejemljivi tudi za ostale.
Vinko Kunič z občinske uprave je pojasnil, da se Komunala ni prijavila na razpis, čeprav bi bila lahko med prvimi, ki bi jo to delo zanimalo. Vprašanje pa je, ali bi ji lahko naložili to delo, če ga ne želi opravljati, saj ne sodi v javno gospodarsko službo. Župan Fabjan je spomnil, da vsako oglaševanje stane. Zagotovil je, da občinska
uprava plakatiranje ne namerava plačevati, torej bodo morali tisti, ki imajo interes, da plakate “na ogled postavijo”, pač seči tudi v žep. Ker svetniki niso videli rešitve, pri kateri bi bila koza cela in volk sit, so sklenili, da bodo prekinili pogodbo s Tam-tamom, pripravili nov življenjski odlok o oglaševanju ter ponovno objavili razpis. Do takrat pa bo v Črnomlju še naprej vladal oglaševalski nered.
M. BEZEK-JAKŠE
Valentinov ples
METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika vabi v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v gasilski dom v Podzemlju na Valentinov ples. Za zabavo bo skrbel duo Martini.
ženje in finance menili, da morajo v občini deliti skupno usodo. “Vrtec stane 166 milijonov tolarjev na leto, več kot 70 odst. stroškov pa pokrijemo iz občinskega proračuna. A več kot polovica predšolskih otrok sploh ni v varstvu in za te nam je kaj malo mar. Občina je dolžna spoštovati normative in zagotavljati denar, k imenovanju ravnatelja pa lahko da le mnenje. Vzgoja in varstvo otrok v vrtcu stane več, kot uspe marsikomu zaslužiti na mesec. Že res, da je to po normativih, a če jih država že predpiše, naj zagotovi še denar," je dejal Matekovič.
Ravnateljica Darinka Cimerman je zagotovila, da so vsi izračuni cen ter stroški za plače in napredova: nja zaposlenih v skladu z zakonom in pravilniki. A Boris Govednik, ki se v svoji službi bori za plače
delavcev, je ugotovil, da so prejemki nekaterih zaposlenih v vrtcu izjemno visoki, zato je bil proti podražitvi. Tudi Danica Puljak z občinske uprave je potrdila, da je problem v plačah, saj je metodologija, ki pa je le priporočilo in ne obveza, sprejeta na državni ravni, življenjski standard v Metliki pa je nižji kot v Ljubljani. Vprašala je, kako to, da so plače 16 vzgojiteljic višje od plač inženirjev, ter predlagala, da občinski svet pošlje na ministrstvo apel, naj država za normative, ki jih predpisuje, zagotovi tudi denar. Po njenem materialnih stroškov ni mogoče več kaj prida zmanjšati, pri plačah pa bi bilo mogoče še kaj privarčevati.
Župan Slavko Dragovan je menil, da bi od Cimermanove, če bi jo imenoval občinski svet, lahko zahtevali, da prilagodi cene občinskim zmožnostim. Sedaj pa ji lahko to le priporočijo. Kot rečeno, so se svetniki odločili, da bodo obveljale stare cene, do naslednje seje pa se bodo temeljito pogovorili, kako naprej.
M. BEZEK-JAKŠE
Priznanje Glasbeni šoli
Ob kulturnem prazniku Glasbena šola Črnomelj prejela Župančičevo plaketo, Jože Zabukošek in Stanka Mržljak pa diplomi
ČRNOMELJ - Na osrednji proslavi v črnomaljski občini ob slovenskem kulturnem prazniku, kije bila v tukajšnjem kulturnem domu na predvečer praznika, je bil slavnostni govornik podžupan Andrej Kavšek. Za bogat kulturni program je poskrbela Glasbena šola Črnomelj, ki je ob tej priložnosti prejela tudi Župančičevo plaketo, najvišje občinsko priznanje za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju.
Glasbena šola Črnomelj je bila ustanovljena pred dobrimi 36 leti, pozneje pa sta začeli z delom še podružnici v Metliki in Semiču.
* Župančičevi diplomi za enkratne dosežke sta na slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku prejela upokojeni učitelj iz Črnomlja Jože Zabukošek in učiteljica na podružnični šoli v Adlešičih Stanka Mržljak. Zabukošek si je prislužil priznanje za fotografiranje in slikanje ter pripravljanje razstav, Mržlja-kova pa za delo z otroško folklorno skupino.
Sprejeti belokranjski proračuni
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Pretekli teden so na prvih sejah v letošnjem letu zasedali občinski sveti v vseh treh belokranjskih občinah. Povsod je bila najdaljša in najpomembnejša točka dnevnega reda sprejem občinskega proračuna. V črnomaljski občini načrtujejo, da bodo imeli za 1.535.340.000 tolarjev prihodkov ter za 26,6 milijona tolarjev več odhodkov. V metliški občini naj bi se nateklo v proračun 917,5 milijona tolarjev, odhodki naj bi bili večji za skoraj 27 milijonov tolarjev, prišteti pa je potrebno še dodatnih 9,3 milijona tolarjev za odplačilo dolgoročnih posojil. V odloku o proračunu semiške občine pa je zapisano, da bo njihov proračun težak 590,1 milijona tolarjev.
Šola je v zadnjih desetletjih veliko prispevala k uspehu in ugledu občine na kulturnem področju, tudi v državnem merilu. Odkrivala in razvijala je mlade glasbene talente, jim sooblikovala osebnosti in načrtno dvigala raven glasbeno-kulturne osveščenosti prebivalstva. Kot so v predlogu za priznanje zapisali člani sveta Glasbene šole, je učencem omogočila pridobivanje znanja in izkušenj, s katerimi so se vključevali v ljubiteljske dejavnosti, bodisi v instrumentalno, ansambelsko, orkestralno, godbeno dejavnost ali pevske zbore. Nekateri učenci so celo nadaljevali glasbeno šolanje. Šola, ki pripravlja koncerte, skrbi tudi za glasbeno dediščino ter pomaga ohranjati belokranjsko tamburaško glasbeno tradicijo.
M. B.-J.
KONCERT ZA ZAMBIJCE - Mladinski pevski zbor župnije Črnomelj (na fotografiji), ki ga vodi dr. Alenka Schweiger Pavlakovič, in otroški pevski zbor črnomaljske župnije pod vodstvom Melite in Mirjane Rožič sta nedavno v črnomaljski farni cerkvi pripravila dobrodelni koncert božičnih pesmi. Izkupiček od koncerta bodo namenili za nakup cepiva za otroke v misijonu Nangoma v Zambiji, ki ga vodi pater Stanko Rozman iz Slovenije. A tudi za zdravstveno oskrbo otrok, okuženih s HIV, ter za nakup antibiotikov in zdravit proti parazitom. Marca se namreč odpravlja v Zambijo za štiri mesece šest absolventov medicinske fakultete in visoke šole za zdravstvo, med njimi tudi Črnomaljec Drago Satošek, ki bodo z znanjem in zbranim denarjem pomagali tamkajšnjim prebivalcem. (Foto: M. B.-J.)
OBISK Z VRHA - Občnega zbora semiškega občinskega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke so se udeležili tudi črnomaljski župan in edini belokranjski poslanec v državnem zboru Andrej Fabjan, predsednik državnega zbora Tone Hrovat, pravosodni minister Ivo Bizjak ter semiški župan Janko Bukovec. (Foto: M. B.-J.)
Pohvala belokranjskim volivcem
Občni zbor semiškega občinskega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke - Največ besed o lanskih državnozborskih volitvah - Bližnji kongres naj bi utrdil združeno stranko
SEMIČ - Semiški občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je preteklo soboto pripravil občni zbor. Udeležili so se ga tudi pravosodni minister Ivo Bizjak, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, pomočnik direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Igor Hrovatič, državni podsekretar na ministrstvu za delo Alojz Turk, podžupanja mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik ter vsi trije belokranjski župani.
Predsednik semiškega občin-. skega odbora Janez Movern je večji del svojega poročila o delu v preteklem letu namenil državnozborskim volitvam. Dejal je, da je bila združena stranka na državni ravni sicer velika poraženka, v Beli krajini pa je bila zmagovalka, saj je dosegla v 6. volilni enoti najboljši izid. Priznal je, da je bila volilna kampanja takšna, da bi Bela krajina za vsako ceno dobila poslanca v državnem zboru. Na občnem zboru so razrešili člane občinskega odbora, ki so jih imenovali ob združitvi strank sredi lanskega juli-
ja, ter imenovali nov 16-članski odbor, v katerem so predstavniki iz vseh vaških skupnosti.
S pohvalami na račun belokranjskih volilcev niso skoparili niti drugi govorniki. Sicer pa Ivo Bizjak prav od kongresa stranke, ki bo v začetku marca, pričakuje utrditev stranke. Lansko leto je bilo namreč bogato z napakam), posledica pa skromna podpora volivcev. Izrazil je upanje, da je stranka sedaj na najnižji točki, na kongresu pa bo najpomembnejša odločitev o vodstvu, saj si stranka ne sme privoščiti še enega razkola.
TUdi Tone Hrovat je priznal, da so na volitvah izpustili iz rok veliko priložnost. Dejal je, da morajo v Ljubljani vedeti, da so v Beli krajini najboljši, to pa naj odtehta tudi, ko bodo hodili župani v prestolnico prosit za denar. Alojz Turk je pristavil, da so Belokranjci ponosni na svoje poreklo in znajo držati skupaj, to pa bi morali upoštevati tudi v državnem vodstvu. Črnomaljski župan in poslanec Andrej Fabjan, ki prav tako ni mogel mimo lanskih volitev, pa je dejal, da morajo neuspeh stranke na državnem nivoju iskati v lastnih vrstah. Vodstvo stranke naj bi se učilo prav pri uspešnih Belokranjcih, sicer pa se stranke tako in tako gradi od spodaj navzgor.
M. B.-J.
KMtt J ^ J\l A Ž J rJ o 3 Č J j j
POLOŽILI TEMELJNI KAMEN - Temeljni kamen nove stavbe Gimnazije Kočevje je položil državni sekretar za šolstvo mag. Mirko Zorman. (Foto: M. L.-S.)
Gimnazija se vrača domov
V Kočevju so položili temeljni kamen nove gimnazijske stavbe
KOČEVJE - Po večletnih prizadevanjih, da bi Gimnazija Kočevje dobila ustrezne prostore, se je prejšnji mesec končno pričela adaptacija nekdanje gimnazijske stavbe. Na lokaciji gradbišča na Ljubljanski cesti 12, kjer so pred dnevi že porušili leta 1919 zgrajeni prizidek, so v torek položili temeljni kamen nove stavbe.
Ravnateljica Meta Kamšek je poudarila, da bo 6. februar 2001 ostal v spominu njihovih sedanjih in nekdanjih dijakov in profesorjev kot zgodovinski dan. Dodala je, da zgodovinskost lahko upraviči s pojasnilom, da je v Kočevju le malo stavb, ki bi imele tako dolgo in pestro zgodovino. Stari del stavbe, ki stoji ob cesti in ga bodo prenovili, je bil zgrajen leta 1872. V 130 letih, kolikor jih bo zabeležila prihodnje leto, je bila stavba name-
Predstavili se bodo na sejmu Alpe - Adria
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - Na jubilejnem, štiridesetem sejmu Alpe - Adria, ki bo od 6. do 10. februarja v Ljubljani, se bosta v okviru projekta Po poteh dediščine v četrtek, 8. februarja, predstavili tudi občini Velike Lašče in Dobrepolje. Lašče se bodo predstavile z ročnim načinom vezave knjig, ki jo bo predstavila Metka Starič od 10. do 13. ure, čas med 16. in 19. uro pa bo namenjen lokostrelcem z dolgimi loki v srednjeveških oblačilih. Vmesni čas med 13. in 16. uro bodo pri isti stojnici izkoristili Dobrepoljci, ki bodo po ljudskem izročilu obudili sejem na Tiho nedeljo pri sv. Antonu, ki ima 350-letno tradicijo, po drugi svetovni vojni pa je bil prepovedan. Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge bo pripravilo degustacijo, na koncu pa se bo predstavila še dramska skupina Scena z odlomkom dela v dobrepoljskem narečju.
Študenti se znajo zabavati in delati!
Razstava fotografij Klukša in Maje Pleterski - Prvič doma in prvič samostojno
KOČEVJE - Od ponedeljka do srede je bila v Likovnem salonu v Kočevju na ogled razstava fotografij “Klukš in Maja Pleterski fotografirata”. Razstavo so organizirali študenti kot prvo prireditev iz programa “kulturi-ade”, ki so jo zamišljeno v počastitev kulturnega praznika kot “teden kulture” sklenili včeraj z etno večerom pozabljenih pesmi.
njena različnim poslanstvom: na začetku, biti steber germanizacije na Kočevskem, po letu 1919, ko je postala gimnazija s slovenskim učnim jezikom, pa biti steber izobraževanja slovenskih generacij na še vedno jezikovno mešanem območju.
Kot je povedala v nadaljevanju, je stavba med vojno nudila zavetje ranjencem, po vojni, ko sojo zaradi vojne vihre morali obnoviti, pa je postala center srednješolskega izobraževanja na Kočevskem. Od obnove po II. svetovni vojni, ko so ji spremenili njeno prvotno podobo, ki jo bo stavba sedaj ponovno dobila, je nudila dom številnim generacijam dijakov in vajencev vse do leta 1980, ko so se ti preselili v novo stavbo, v stari pa sta prostore dobili osnovna in glasbena šola. Po preselitvi tudi glasbene šole že pred nekaj leti je bila v stavbi skoraj vse do začetka rušenja prizidka Delavska godba z vsemi svojimi sekcijami. Ob zaključku je Kamškova ponovno poudarila, da gre za zgodovinski dan, saj lahko rečejo, "da se gimnazija vrača do-
m0V’'	M. L.-S.
Potoške vesti
•	Kot je že navada, so učenci osnovne šole in njihovi požrtvovalni mentorji tudi tokrat pripravili proslavo v počastitev kulturnega praznika. Na prireditvi, kije bila v sredo, 7. februarja, so mladi nadobudneži poželi aplavz polne dvorane.
•	Potočani imajo v obdobju 2001-2005 v načrtu kar tri velike naložbe: generalno obnovo šole z dozidavo večnamenske dvorane, obnovo zdravstvene postaje in ureditev cestišč v občinskem središču. Po razpisu pristojnega ministrstva je potoška šola na 14. mestu na prednostnem seznamu gradenj šol v Sloveniji. Naložba v šolo bo stala približno pol milijarde tolarjev, gradila pa naj bi se dve leti. Katera od naštetih investicij bo prva na vrsti, pa je seveda odvisno od tega, katero resorno ministrstvo bo prvo razvezalo mošnjo.
Razstava je prinesla predstavitev avtorskega dela Maje Pleterski, ki se je z razstavo predstavila ne le kot fotografinja, ampak tudi kot oblikovalka. Maja, ki letos zaključuje 4. letnik srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je z njo dobila priložnost, da se prvič predstavi domačemu občinstvu in obenem prvič samostojno. V oblikovalskem smislu je bila namreč razstava, ki je bila sicer sestavljena iz dveh povsem različnih delov, v celoti Majino delo.
Za fotografijo se je Maja navdušila že v osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Kočevju. Od tod je odšla v šolo v Ljubljano, kjer je, ko ji "ni uspelo priti na modo”, kot
Kmetijskosvetovalna služba zaostaja?
Zanimanje veliko, kmetje pa slabo podučeni
LOŠKI POTOK - Ker je območje občine Loški Potok primerno za ekološko pridelavo predvsem na področju živinoreje, a se organizacija in primerno izobraževanje po mnenju nekatefih ne premakne z mrtve točke. je 25. januarja Ivan Debeljak, sicer predsednik tamkajšnje SDS in kmet, sklical sestanek kmetov mimo svetovalne službe. Posveta, na katerem so sodelovali člani Ekološke službe iz Maribora, se je proti vsem pričakovanjem udeležilo preko 50 zainteresiranih kmetov.
Osrednji namen je bil pospešiti proces vključevanja tistih, ki imajo možnost za tovrstno dejavnost, saj je ocenjeno, da je vsaj 98 odst. obdelovalnih površin primernih za ekološko kmetovanje. “Na sestanku smo ljudi skušali podučiti, kaj sploh kmetovanje je. Po vseh evropskih kriterijih ima ta pridelava in prireja vse pogoje v naših krajih. Letos smo prvič dobili 16 tisočakov subvencij na hektar, če pa bi se ljudje uradno vključili v omenjeno pridelavo, bi prejeli še 40 tisočakov na hektar. Ugotovljeno je, da kmetije v veliki večini ne poznajo prednosti, zato je svetovalna služba s sedežem v Ribnici dobila nalogo, da najpozneje v marcu organizira tečaj za kmete,” je povedal Debeljak.
Zanimivo je, da obstaja dvom o svetovalni službi in njenih dobrih namerah, predvsem pa bi množičen pristop v ekološkemu kmetovanju postal prehuda obremenitev za državni proračun, ker sedanja proračunska sredstva močno odstopajo od evropskih, ki se izplačujejo v obliki subvencij.
A. KOŠMERL
“Lokale” študentom pomeni Kočevje
Kočevski študenti imajo od julija lani svoj časopis - Ob izidu 3.številke časopis kritično ocenili - Težave z denarjem in kadri
KOČEVJE - Z načrtovanim izidom v času počastitve letošnjega kulturnega praznika je ta ponedeljek izšla tretja številka časopisa kočevskih študentov z imenom Lokale. Ob njegovem izidu so študenti pripravili pogovor, na katerem so ocenili časopis in potrebo po njegovem obstoju ter spregovorili o problemih, ki spremljajo njegovo nastajanje.
Ideja o časopisu se je porodila že pred dvema letoma približno ob
Janez Lesar
istem času kar trem članom Klukša. Vendar pa, kot je povedal urednik Janez Lesar, je bilo potrebno kar nekaj mesecev, da je luč sveta zagledala prva številka. Med vsaj dvema ducatoma predlogov, ki so večinoma “zrasli na Janezovem zelniku”, so se odločili, da se bo imenoval Lokale. Čeprav ime, kot je povedal Janez, ne kaže že na prvi pogled, da gre za študentski časopis in študente iz Kočevja, pa za tiste, ki študirajo in so med tednom v Ljubljani, “lokalno” pomeni “doma”, Lokale pa Kočevje.
“Koncept časopisa še ni dokončno določen,” je povedal in pojasnil, da je bil eden od razlogov, ki so botrovali odločitvi za ustanovitev časopisa, da Kočevje nima lokalnega časopisa. Zato so, kot je po-
pravi, "pristala na fotografiji”. Prvemu, še otroškemu razočaranju je s spremenjenimi pogledi na življenje in delo kasneje sledila ugotovitev, da je “prav to tisto, kar si želi početi”. Sedaj ji do zaključka šolanja manjka samo še en izpit, vendar pa se glede študija, kot pravi, še ni odločila. Fotografija jo sicer mika, boji pa se domotožja,
udaril, dojemljivi za predloge, ki jim bodo pomagali oblikovati vsebinsko in oblikovno podobo časopisa in s tem tudi komu naj bi bil časopis namenjen. Za začetek so se osredotočili na študentsko problematiko in študente, ki bodo tudi ostali njihova najpomembnejša publika. Bi pa lahko bil časopis, ki je prvič izšel julija lani v nakladi 300 izvodov, ki so jih do zadnje, tretje številke povečali na 1000, ob širše zasnovani vsebini zanimiv tudi za druge bralce.
Načrti študentov, da bi letno izdali 4-5 številk, so povezani tako z denarjem kot tudi s kadri, oboje pa, kot je povedal Janez, predstavlja težavo. Zaenkrat je pomanjkanje ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj napisati, celo večji problem kot denar, čeravno morajo dati za izdajo samo ene številke časopisa kar osmino mesečnih prihodkov Klukša.
M. L.-S.
Maja Pleterski
saj bi morala na študij v tujino. Sicer pa, kot pravi, jo zanima vse, kar je povezano z umetnostno zgodovino.
Za svojo prvo samostojno razstavo je izbrala 13 del, ki jih je ustvarila v zadnjih treh letih in so ji, kot pravi, najbolj pri srcu. Narejene v črno-beli tehniki in razporejene izmenično kot fotografije detajlov starih in novih stavb, so na razstavi predstavljale vizualno in vsebinsko nasprotje slikam iz arhiva Klukša. V celoti gledano, pa je tako postavljena razstava gledalcu sporočala, da se študenti znajo tako zabavati kot tudi resno delati.
M. L.-S.
V Kompoljah bodo širili športno igrišče
VIDEM - DOBREPOLJE - V sklopu podružnične osnovne šole načrtujejo v Kompoljah širitev že obstoječega športnega igrišča. Zemljišče, ki meri nekaj nad 20 arov, je že odkupljeno, za letos pa načrtujejo pridobitev dokumentacije, z malo sreče pa tudi začetek gradnje. Igrišče bo namenjeno vsem vaščanom Kompolj ter je predvideno za vse športne dejavnosti.
GOSTOLJUBNOST NA VSAKEMU KORAKU - Kljub večletni osami mednarodne skupnosti, vojnam, političnemu režimu in bombardiranju tudi “Lale ” (priljubljeno ime za prebivalce Banata, dela Vojvodine) ni zapustila značilna srbska gostoljubnost in odkritost. Tega so bili gosti iz Kočevja deležni na vsakem koraku (Foto: M. G.)
Vedno je pomemben prvi korak
Prva občinska delegacija iz Slovenije na obisku v ZRJ ■
Skupni regijski nastopi v okviru projektov Evropske skupnosti
KOČEVJE - Dvanajstčlanska delegacija predstavnikov kovinske, lesne in tekstilne industrije iz Kočevja, ki jo je vodil župan Janko Veber, je bila od četrtka do sobote na obisku v Zvezni republiki Jugoslaviji. V vojvodinskem Zrenjaninu, ki je ena večjih občin in šteje kar 145 tisoč prebivalcev, so se pogovarjali o možnosti navezave poslovnih stikov, za katere so po političnih spremembah v Srbiji odprte vse možnosti.
Gostitelji so pokazali interes za slovenske izdelke, udeleženci v pogovoru pa so poudarili pomembnost podpisa trgovskega sporazuma, sporazuma o zaščiti naložb ter spora-
Volitve v svete vaških skupnosti
KOSTEL - Minuli teden je župan Občine Kostel Valentin Južnič razpisal volitve v svete vaških skupnosti Banjaloka, Vrh, Fara - Vas in Kuželj. Tamkajšnji volivci bodo na volitvah 8. aprila letos izvolili petčlanske svete omenjenih skupnosti. Takrat bodo volili nadomestnega člana občinskega sveta. Po veljavnih določilih občinskega statuta iz leta 1999 opravljajo sveti vaških skupnosti pomembne naloge na številnih področjih komunalnega pomena, pri urejanju prostora in ostalega, pomembno vlogo pa naj bi imeli tudi pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditvah, katerih je vedno več. Sveti vaških skupnosti naj bi v bodoče predstavljali še tesnejšo vez med prebivalci in občino.
-vd
zuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Šele takrat bi bil omogočen hitrejši pretok ljudi in blaga med državama. Župana Zrenjanina oz. Kočevja Milan Čežek in Janko Veber sta stike navezala ob pobudi Slobodana Ubiparipa, direktorja podjetja Corning Comerc iz Novega Sada, ki je vsa leta, tudi v času sankcij, uspešno sodeloval z nekaterimi slovenskimi podjetji (tudi sodraškim Donitom).
Med obiskom so kočevsko delegacijo sprejeli zvezni, republiški in pokrajinski poslanci iz Zrenjanina. “Smo prva občinska delegacija, kije iz Slovenije odšla v Zvezno republiko Jugoslavijo. Ravno v času našega bivanja v Zrenjaninu je ZRJ imenovala veleposlanika v Sloveniji, kar pomeni, da se “ledena gora že taja”. Župana Čežka sem povabil, naj že letos obišče kočevsko občino,” je povedal Janko Veber.
Kočevski Sinpo je v Beogradu podpisal pogodbo z Jugodrvom, blizu so pogodbe o opremljanju tamkajšnjega Zdravstvenega centra z laboratorijsko opremo ter Inštituta Ser-vo Mihalj. Poslov pa se lahko nadejajo tudi v Snežniku iz Kočevske Reke.
M. G.
Dobrodelni županov ples
VELIKE LAŠČE - Župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek bo it drugič priredil dobrodelni županov ples, katerega glavni namen je pridobivanje sredstev za Županov sklad, namenjen štipendiranju in enkratnim denarnim pomočem za ogrožene dijake in študente iz (e občine. Ples bo v soboto, 10. februarja, v Gostilni Kropeč na Mali Slevici, igral pa bo ansambel Mavrica. Lani seje plesa udeležilo 74 ljudi, ki so napolnili vso gostilno. Župan tudi letos pričakuje podoben odziv dobrotnikov.
Drobne iz Kočevja
"BREZ VEZE" - V okviru Kul-turjade, ki sojo pripravili v počastitev letošnjega kulturnega praznika, so študentje med drugim tudi "okrasili” most na Ljubljanski cesti ob cerkvi s starimi čevlji in napisom "Le čevlje sodi naj Kopitar”. In odziv? Bil je presenetljiv. Presenetljiv zaradi tega, ker bi bilo "še kar” razumljivo in sprejemljivo, če bi se nad zamislijo študentov zmrdovali starejši ljudje. Vendar pa ni kaj dosti kazalo, da je tako. Oznako presenetljivosti daje odzivu izjava nekega mladeniča, ki bi ga po videzu lahko imeli za srednješolca. Očitno v pomanjkanju domišljije in izyirnosti je videno označil za “brez veze”!
DOVOLJ DOLGO SO ČAKALI! - Na položitev temeljnega kamna za izgradnjo nove stavbe gimnazije je državni sekretar za šolstvo mag. Mirko Zorman prišel z zamudo. V svojem govoru je v opravičilo dejal, da ga je to izučilo in da bo za prihodnjič vedel, kako daleč od Ljubljane je Kočevje. Ob tem pa je izrazil tudi prepričanje, da mu bodo zamudo oprostili, češ da jim verjetno ni bilo težko čakati še_20 minut več, saj so na trenutek, da bodo položili temeljni kamen, v Kočevju čakali kar nekaj let. Daje bilo čakanje dolgo tudi za vsega vajene občane kočevske občine, pa je dokazal kočevski župan Janko Veber. Čeprav se je takoj popravil in dogodek pravilno označil za položitev temeljnega kamna, mu je v govoru "ušlo”, da “sedaj, ko odpirajo gimnazijo...”
MOČNI PONOČNJAKI - Na kočevski tržnici se je dogajalo že marsikaj. V njenem zgornjem delu je Likovni salon, v katerem so razne umetniške in druge razstave, v njenem pritličju pa je zaprt prostor, v katerem so nekdaj prodajali jajca in razne izdelke iz moke; v odprtem delu so nekdaj bile prodajne mize za branjevce in branjevke, na katerih so prodajali razne kmetijske pridelke, sadike, cvetje itd., v zadnjem obdobju pa najpogosteje perilo in druga oblačila. Tega bo vedno manj, ker so ob vikendih ponoči “neznani storilci" razdejali že vse kamnite prodajne mize, zadnjo minuli vikend.
Ribniški zobotrebci
“ČIMPREJ” JE LOVLJENJE ZA REP - Ribniški občinski svetniki so se minuli torek sestali na prvi izredni seji občinskega sveta. V obrazložitvi sklica izredne seje je župan Jože Tanko med drugim zapisal: “Razlog za sklic izredne seje je v nujni potrebi obeh občin (op. ribniške in sodraške), ki želita čimprej razdeliti skupno premoženje." Le koga je želel s tem preslepiti? Danes in s tem le tri dni po sklicu izredne seje namreč, kakor je v nadaljevanju obrazložitve zapisal tudi sam, poteče z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi določen rok za sprejem sporazuma občinskih svetov o načinu razdelitve skupnega premoženja ter rok za sklenitev sporazuma, s katerim župana razdelita skupno premoženje na podlagi odločitev občinskih svetov. Po preteku današnjega dne, če sporazum ni podpisan, mora župan v roku 30 dni ustanoviti arbitražo kot pogodbeno razsodišče. To pa je le še en dokaz več, da "čimprej” v tem primeru pomeni “lovljenje za rep”.
Kostelski rižni
USPELO PREDAVANJE - Nedavnega predavanja o trajnicah seje udeležilo preko 30 poslušalcev, ki so predavateljici zastavili več vprašanj. Tako je predavanje trajalo kar tri ure. Kasneje si je predavateljica ogledala nasade cvetja pri kozolčkih in smernih tablah itd., kjer je Turistično športno društvo zasadilo enoletnice, s katerimi je precej dela. Predlagala je, naj bi pri teh objektih nasadili trajnice.
V SOBOTO NA SEJEM - Kostelski dan na letošnjem sejmu Alpe-Adria bo to soboto, 10. februarja. Začel se bo ob 12. uri. Turistično-športno društvo letos razstavlja v hali A2 (na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani). Na programu predstavitve bo prikazana etnološka dediščina Kostela predstavili bodo tudi propagandni material za zaključek pa bo nastopil še domači kan-tavtor Marjan Obranovič s kostelskimi pesmimi. Območje Kostela seje predstavilo na sejmu AA v začetku skupaj s Kočevjem, Čabrom in Delnicami, po osamosvojitvi nekaj let predstavitev ni bilo, nato v sklopu drugih društev letos pa so se prvič povsem samostojno predstavili na stojnici Gospodarske zveze Slove-nije-Ljubljana.
Trebanjske iveri
KOZOLCE PREVRAČAJO -Lični kozolec, ki so ga v Zabrdju ob cesti Mirna - Trebnje postavili trebanjski vinogradniki, da bi mimoidoče opozarjali na svoje vinske gorice, že več kot 3 mesece čaka na ponovno “vstajenje”, odkar ga je podrl s svojim neukročenim jeklenim konjičkom v bližini, torej še globoko na Dolenjskem udomljeni Štajerec. Možak ni držal besede, da bo kozolec znova postavil, in najmanj kar tvega, je, da ga bodo njegovi štajerski rojaki zgrabili za "rep”, če ga že za jezik ne morejo, saj očitno ni mož beseda, kot da je kakšen politik. Še več: “obnovo" po polževo je izkoristil (ne)znanec, ki naj bi bil nekoč v vrstah trebanjskih vinogradnikov, zdaj pa naj bi bil član sosednega društva in naj bi ročno odnesel streho podrtega kozolca v svoje gorice. Če bi imel kozolec dušo, bi si verjetno zaželel, da bi se njegova še imenitne-jša reinkarnacija pojavila na starem mestu...
NA BRADE STAVIJO - Mo-kronoški velemesar in minižupan Trebelnega Anton Cvetan rad razdre kakšno šalo in stavi. Tako je ob nedavni uspešni uverturi za “naj" brado v Mokronogu Cvetan s svojim mokronoškim kolegom, seveda tudi minižupanom, Antonom Mavrom sklenil stavo, kdo bo ob letu 17. januarja na Antona Puščavnika dan, zbral v svoji krajevni skupnosti in pripeljal na tekmovanje za najbolj simpatično brado več Antonov z urejeno brado. Kdor izgubi, plača iz svojega žepa malico (domnevajo, da bodo potrebni kar trije odojki!) vsem bradatim tekmujočim Antonom!
Premiera “Gugalnika” v Veliki Loki
VELIKA LOKA - Člani gledališke skupine Kulturno-umetni-škega društva Ivan Cankar iz Velike Loke bodo v soboto, 17. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu na Veliki Loki premierno uprizorili komedijo Gugalnik avtorja Novaka.

j	) J >\
J H OBČI )J
mš
Sevniški paberki
KAJ BO Z RADIJCI? - Zaposlenim in honorarcem na sevni-škem radiu se ne obeta nič dobrega, če ne bo novi lastnik v resnici čim prej nakazal ob nakupu obljubljene denarce. Če so se že honorarni sodelavci navadili na mi-zerne honorarje in velike zamude pri njihovem izplačevanju še v času prejšnjega direktorja, za katerega so tisti, ki so ga pripeljali, kljub kroničnim izgubam oz. pomanjkanju denarja zagotovili odpravnino, se Branka, Nada in Ljuba sprašujejo, če se bo našel vsaj kakšen boter še za njihove plače. Telekom se jih bo morda le usmilil in jim ne bo izključil telefonov, saj je veliko zaslužil na račun prodaje radia, ko so tako peli razni telefoni, da so se skoraj žice vnele...
DON KIHOT - Novi svetnik v sevniškem občinskem svetu Matjaž Traven (na posnetku), zaposlen na sevniški upravni enoti, je zamenjal Blaža Jeneta, kije odstopil in ni zainteresirani javnosti prav nič pojasnil, zakaj se je tako odločil. Traven pa je že ob krstni predstavitvi na zadtjji seji pokazal, da bo trn v peti vladajoči poziciji v svetu, saj niti slučajno ni hotel na
mizi pred sabo tablice SLS+SKD, temveč je dobil napis svoje stranke - N.Si (Nova Slovenija), ki pa je v občini uradno ne poznajo niti župan ne direktor občinske uprave, pa tudi sekretarka sveta Lidija Božič ne. Traven je sicer presenetil kolege z nekaterimi ostrimi izrazi, a po tihem so se nekateri hahljali novodobnemu donkihotovstvu... (Foto: P. P.)
Občinski proračun le pod streho
Proračun občine Trebnje 2001 sprejet presenetljivo gladko, prav tako do konca leta 2004 podaljšali veljavnost pobiranja posebne občinske takse za obremenjevanje okolja z odpadki
TREBNJE - Trebanjski svetniki so, za marsikoga celo presenetljivo gladko, dokončno sprejeli proračun občine za leto 2001 v višini 1,84 milijarde tolarjev, potem ko so po rahlo spremenjenem osnutku združili prvo in drugo obravnavo odloka. Zaradi gradnje prizidka v potresu leta 1998 prizadete osnovne šole Veliki Gaber se bo občina zadolžila za 135 milijonov tolarjev.
IZ DRUŽINSKE SKRINJE - Vsem preteklo nedeljo v nabito polnem trebanjskem kulturnem domu nastopajočim družinam in zaslužnim za zelo prijetno 6. srečanje družin gre priznanje in zahvala za polepšan dan, prav tako družinam, katerih izdelki so še do nedelje na ogled v galeriji. Predsednica Kulturnega društva Trebnje, Ivanka Višček, ki je bila tudi med pobudniki in organizatorji prve prireditve, je dobila novo spodbudo, da ob pomoči sodelavcev vztraja na tej poti, ki jo je tokrat tlakovala tudi družina Gabrijel s sorodniki, pri kateri tudi spretni povezovalec srečanje Slavko Podboj ni bil povsem prepričan, ali je prav preštel kar 16 nastopajočih! (Foto: P. Perc)
Pomemben uspeh je z lobiranjem dosegel svetnik Alojz Gregorčič, ki je le priboril 2 milijona tolarjev za cisterno mokronoških gasilcev, medtem ko svetniki niso podprli predlogov njegovega strankarskega kolega Franca Hribarja, da bi povečali subvencioniranje obrestne mere za drobno gospodarstvo od 8 na 10 milijonov tolarjev in da bi zmanjšali sponzorstvo za dejavnost in za uporabo prostorov rokometnemu klubu, zato je ostalo pri predlagani postavki 8 milijonov tolarjev. Župan Ciril Pungartnik je ob tem spomnil, da
Občina radio prodala Brežičanom
S tajnim glasovanjem so se sevniški občinski svetniki med tremi ponudniki za dokapitalizacijo Radia Sevnica, odločili za Radio Brežice - Gre le za frekvenci in oddajnik na Lisci?
SEVNICA - Ne le za sevniškega župana Kristijana Janca sta bili najpomembnejši odločitvi januarske seje sevniškega občinskega sveta sprejetje slabi dve milijardi tolarjev težkega občinskega proračuna, ki bi ga glede na potrebe in želje morali povečati še za slabo milijardo, ter prodaja sevniškega radia Brežičanom. Čeprav je vsekakor proračun prej življenjskega pomena za mnogo več ljudi kot pa obstoj nekega medija, pa vendarle obstaja ob odločitvi negotovost, ali je šlo za dovolj pretehtano politično odločitev.
Usoda sevniškega radia navkljub njegovi dolgoletni agoniji in nerešenemu vprašanju, kako zagotoviti dovolj trdno gmotno podlago tudi za normalno delovanje te nekomercialne lokalne radijske postaje (LRP), za obogatitev, popestritev programa in izboljšanje slišnosti radia, ki je edjni v Sloveniji še imel status javnega zavoda, zdaj ni dosti jasnejša. Je pa na dlani, da so se sevniški Občinarji kar pošteno oddahnili, ko so se rešili (finančnega) bremena radia, čeprav je znani Sevničan takšno odločitev čudno komentiral, češ da je občina v nekaj letih našla okrog 30 milijonov tolarjev za odvoz kosovnih odpadkov, niti približno takega zneska pa ni našla za pomoč radiu. Občina je sicer dlje čas iskala rešitev radia, kako uspešna in s 13 glasovi svetnikov (ne)sreč-na je bila ta, da jo prodajo brežiškemu radiu za slabih 37 milijonov tolarjev, bo pokazal šele čas.
Čeprav je Srečko Puntar, lastnik radia Krško, ponujal le nekaj tolarjev manj (36,4 milijona), seje zanj odločilo samo 5 svetnikov, medtem ko je podjetje Mariga iz Črnuč, ki je lastnik RGL, dobilo 6 svetniških glasov. Zanj so se še najbolj ogrevali zaposleni na sevniškem radiu, saj jim je po besedah v. d. direktorice radia Branke Der-novšek v dolgoletnem poslovnem sodelovanju že večkrat povsem konkretno pomagal, tudi s posojanjem denarja za plače in honorarje. RGL so sevniški radijci videli kot najugodnejšo rešitev (čeprav je Mariga ponujala le 15 milijonov tolarjev!) tudi zaradi možnosti trže-
nja na bogatejšem ljubljanskem območju in v bolj revnem Posavju, medtem ko se jim zdi vprašljivo, kakšen interes naj bi vodil omenjeni dve LRP, da bi si delile oglaševalski kolač še z eno LRP. Alije res v ozadju predvsem boj za frekvenco in oddajnik, kot odkrito namigujejo Sevničani, ki jim ni vseeno usoda “njihovega” radia? Po zagotovilih župana Janca je občina že doslej, v ponudbi za statusno preoblikovanje tega javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo, vgradila dovolj močno varovalko s tem, da novi kapital ne sme preseči 74 odstotkov vsega ustanovnega kapitala (obstoječega občinskega in novopridobljenega) in da se družbena pogodba, ki jo morajo še sestaviti, ne more spreminjati, prav tako pa tudi ne zmanjšati ali povečati ustanovnega kapitala. Ta znaša 49 milijonov tolarjev. Če te ne
« S tajnim glasovanjem so svetniki za bodočega družbenika Radia Sevnica izmed treh ponudnikov izbrali Radio Brežice, s katerim bo sklenjena družbena pogodba. Tajno glasovanje je predlagal Rudi Dobnik (SDS), podprl pa ga je prvak LDS Andrej Štricelj “ravno zaradi te telefonije”, ki bi jo lahko razumeli tudi kot lobiranje oz. pritisk na odločitev svetnikov pred to sejo.
bi bilo, bi sevniški radio dejansko lahko dokončno splaval po Savi. Svetnik Tine Zupančič je opozoril, daje bila dokapitalizacija v preteklih desetih letih v Sloveniji velikokrat zlorabljena, in vprašal, kako zagotoviti, da bo ta denar res po-
rabljen namensko. Svetnik Franc Pipan je spomnil, daje bil vseskozi proti prodaji radia, dal pa bi ga ponudniku, ki bo največ dal in ima neke reference v Sloveniji, po njegovem in županovem mnenju pa to vsekakor brežiški radio je. Branka Dernovšek je opozorila, da ni naključje, da sta dva ponudnika prišla skoraj z enako ponudbo in da ima radio Brežice nov časopis, ki mu ne prinaša niti “pozitivne ničle,” zato se bojijo, kljub podpisanim pogodbam, kam bo šlo tistih 36 milijonov, namenjenih za dokapitalizacijo sevniškega radia. Zakon o medijih solastnikom dnevnega tiska ne dovoljuje nakupa več kot 10 odstotkov RTV programov, zato je moč pričakovati nadaljnje zaplete.
PAVEL PERC
Dobrodelni koncert za dom na Lukovcu
SEVNICA - Kulturno športno društvo Lukovec, ki ga vodi Nežika Nov-šak, bi rado zgradilo na Lukovcu kul-turno-mladinski dom. Sami takšnega zalogaja seveda brez širše pomoči ne bi zmogli, zato so Lukovčani zaprosili za pomoč sevniško občino, številna podjetja in ljudi dobre volje. Vse te vabijo tudi na dobrodelni koncert, ki bo v petek, 9. februarja, ob 18. uri v sevniški športni dvorani. Nastopili bodo Adi Smolar, Vili Resnik, Nace Junkar, Majda Arh, Rafko Irgolič, Čili Patrol, Romana Košir, ansambli Braneta Klavžarja, Franca Veglja in Franca Ocvirka, Mlade frajle. Štajerski objem. Sijaj, ljudski godec Branko Žibert, ljudski pevci iz Boštanja in Fantje s Preske, Jože Bohorč s prijatelji, otroški pevski zbor OŠ Boštanj, folklorna skupina Artiče ter humorista Honza in Fonza. Program bosta povezovala Bernarda Žarn in Silvester Polak, generalni pokrovitelj pa je občina Sevnica.
so nekateri svetniki, ki zdaj nasprotujejo takšni podpori rokometašem, taisti klub še nedavno zelo podpirali.
Za mrliško vežico v Velikem Gabru bo proračun prispeval še 950 tisočakov, ob predvidenem letošnjem rebalansu pa še razliko do predvidoma poldrugega milijona tolarjev. Rebalans bodo težko čakali tudi kmetijci, saj si obetajo da bo kmetijstvo pridobilo še dodatnih 10 milijonov tolarjev!
Razstava del Cirila Povšeta
TREBNJE - Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Območna izpostava Javnega sklada RS in Zveza kulturnih društev Trebnje bodo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo likovnega samorastnika, kiparja, rezbarja in slikarja, domačina Cirila Povšeta. O razstavi in umetniku bo spregovoril dr. Mirko Juteršek, v kulturnem programu pa bodo nastopili Boštjan Dimnik iz Glasbene šole Trebnje in Trebanjski oktet.
Koncert sevniške godbe v cerkvi
SEVNICA - Sevniška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Godba Sevnica vabita na koncert sevniških godbenikov, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v cerkvi sv. Miklavža v Sevnici.
Svetniki so do konca leta 2004 podaljšali veljavnost pobiranja posebne občinske takse za obremenjevanje okolja z odpadki. Zdaj plačujejo 250 tolarjev takse vsa gospodinjstva v občini, drugi večji pridelovalci odpadkov pa sorazmerno več, pač odvisno od količine odpadkov. Z več kot 100 milijoni tolarjev zbranega denarja bodo Trebanjci dokončali novo deponijo komunalnih odpadkov v Globokem, odplačevali ekološko posojilo, najeto za njeno ureditev, in zaprli zdajšnjo deponijo na Cvibljah, “slavno” še iz časov invazije ščurkov na mesto Trebnje.
P. P.
Praznik na Čatežu
ČATEŽ - Kulturno-umetniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež bo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri v Mercatorjevih prostorih na Čatežu pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer bodo sodelovali domači mešani pevski zbor Kres, plesna skupina La femme in recitatorji društva. V okviru te proslave bo tudi predstavitev knjige Ide Dolšek, Kaku se kej narod rihta in otvoritev razstave različnih ročnih del krajanov ter tematske razstave Od cvetne nedelje do velike noči.
Celostna podoba občine
SEVNICA - Občina Sevnica pripravlja celostno podobo, po kateri bo prepoznavna v prostoru. Grad in grb se že sedaj pojavljata kot nosilna simbola te občine in tako bo tudi v bodoče. Idejno rešitev pripravlja sevniški akademski slikar Alojz Konec. Kaj bo z ličnimi napisnimi tablami, z grbom in sevniškim gradom, ki so jih šele pred kratkim namestili ob vseh pomembnejših prometnih vpadnicah v sevniško občino?
95 LET MARIJE VOVK IZ HRASTOVICE - Natanko v nedeljo, 4. februarja, je Vovkova mama praznovala ta visoki življenjski jubilej, že dva dni poprej pa so se na njenem domu oz. pri sinu Francu, kjer živi gospa Minka, kot jo kličejo najbližji, zbrali predstavniki krajevne organizacije Rdečega križa na čelu s Cvetko Dvornik, predsednico mokronoškega društva upokojencev in krajevne skupnosti. Vovkovi mami, ki je povila 10 otrok, so prinesli priložnostna darila in zaželeli še trdnega zdravja. Jubilantka se nam je pohvalila, da se počuti zelo dobro, in upa, da bo dočakala še okroglih sto let. Na posnetku: predsednik sveta KS Anton Maver, Vovkova mama in predsednica upokojencev Antonija Borštnar s kolegico. (Foto: P. Perc)
Potreb za milijardo tolarjev več
Po petih urah sevniški občinski svet zaključil obravnavo dvajsetih točk dnevnega reda -Proračun za letošnje leto dokončno sprejeli - Potreben bo rebalans - Prodali radio
SEVNICA - Zadnjo januarsko sredo je občinski svet v popolni zasedbi svetnikov in udeležbi številnih novinarjev po petih urah dela zaključil obravnavo dvajsetih točk dnevnega reda.
OBČINSKI MOŽJE IN PETRA - Svetovalka za pravne zadeve, diplomirana pravnica Petra Pozderec, je bila na 22. seji sevniškega občinskega sveta še zadnjič v tej vlogi, kajti poiskala si je boljšo službo na občini Škocjan, kjer bo Petra tajnik občine, kar je enako rangu direktorja občinske uprave, kar je v Sevnici Zvone Košmerl (na posnetku na Petrini desni, poteg njega župan Janc, na Petrini levi pa podžupan Andrej Štricelj). Vsi so se Pozderčevi zahvalili za plodno sodelovanje in ji zaželeli uspešno delo tudi v Škocjanu. (Foto: P P)
Zaradi odstopa dosedanjega občinskega svetnika Blaža Jeneta iz Sevnice so potrdili mandat naslednjemu svetniku iz liste Slovenskih krščanskih demokratov v Sevnici, to je Matjažu Travnu. Občinski svet je Drago Lupšina seznanil s problematiko izgnancev in žrtev vojnega nasilja, ki jih je v sevniški občini okrog 1500. Občinski svet je sprejel sklep, da bo občina v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti pomagala in podpirala društva pri njihovih aktivnostih in pri zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za delovanje.
Po tvorni in strpni razpravi so svetniki združili prvo in drugo obravnavo odloka O proračunu za letošnje leto in ga dokončno spre-
jeli. Tako se bodo lahko kar najhitreje začeli postopki za pričetek načrtovanih del, na razpolago pa bodo tudi sredstva za vse proračunske porabnike in druge dejavnosti. Proračun je naravnan varčevalno, zato bodo nekatere pobude svetnikov iz razprave poskušali upoštevati ob rebalansu.
Dogovorili so se tudi o vrstnem redu prijav na natečaj za dodelitev sredstev iz sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, in sicer s projekti rekonstrukcije lokalne ceste Šentjanž -Kal - III. faza, rekonstrukcije lokalne ceste Laze - Nova Gora - II. faza in obnovo vodovoda Krmelj -III. faza. Občinski svet je obravnaval in sprejel tudi pisne pripombe
na osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za dostavo plana v pregled vsem pristojnim ministrstvom. Ravno tako so se odločili, da občina predlaga vladi RS, naj prične s postopkom sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu HE Boštanj v delu, ki načrtuje traso obvozne ceste pod Boštanjem. Pripraviti morajo drugačen, za krajane manj moteč potek trase.
Svetniki so se strinjali tudi s prestavitvijo trase glavne ceste v času gradnje HE Boštanj mimo gradbene jame in se seznanili s potekom gradnje trgovsko-poslovnega centra s tržnico ter potrdili nakup prostorov za potrebe javne tržnice in nekaterih drugih prostorov v tem objektu.
P. P.
MŠŠ "jijiA L h os c j j j Mgj
Domačini brez dela, delajo sezonci
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski obiskal Posavje -Delovni razgovor z gospodarstveniki, predstavniki občin in socialnih ustanov
NA OGLEDU PODJETJA - Minister dr. Vlado Dimovski si je pred delovnim srečanjem ogledal hladilnico, sortirnico in gradbišče nove hladilnice podjetja Evrosad. (Foto: M. Žnidaršič)
Zdole - raj za pohodnike
Turistično-hortikulturno društvo Zdole uredilo štiri pohodniške poti - Prireditve, čistilna akcija in različne predstavitve
KRŠKO - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski se je minuli petek v prostorih podjetja Evrosad, enega največjih pridelovalcev sadja v Sloveniji, srečal s posavskimi gospodarstveniki, županoma občin Krško in Sevnica Francijem Bogovičem in Kristijanom Jancem, brežiško podžupanjo Mileno Jesenko ter predstavniki posavskih socialnih ustanov in Zavoda za zaposlovanje ter Upravne enote Krško. Sogovorniki so ministra seznanili z aktualnimi zadevami glede zaposlovanja, zagotavljanja novih delovnih mest in socialno problematiko v regiji, povabili pa so ga tudi zato, da bi jih seznanil s svojimi pogledi in načrti urejevanja in razreševanja problematike v okviru sedanje vladne politike.
ZDOLE - Dejavno Turistično-hortikulturno društvo Zdole je svojo osrednjo pozornost lani namenilo urejanju pohodniških poti. Danes tako lahko neposreden stik z naravo, ki tu ni skoparila s svojo lepoto, in številnimi zanimivostmi doživite na štirih pohodniških poteh, ki so jih poimenovali: Po grabnu, Vidova pot, Gobarsko-dninarska in Čebelarsko-vi-nogradniška pot. Vse so skrbno označene s smerokazi, njihov začetek in konec pa s pomanjšanimi kozolčki.
"Pohodniško pot Po grabnu smo odprli aprila lani. Njeno zasnovo smo pripravili v sodelovanju s Podjetniškim centrom Krško, z delavci, zaposlenimi preko javnih del v okviru projekta ‘Poti iz vseh vetrov na Zdole’, pa smo pripravili opis poti in označbe ter izdali zloženko z opisom poti. Zloženke smo pripravili tudi za ostale poti,” je povedal predsednik Turistično hortikulturnega društva Zdole Daniel Novak. Omenjena pot ima dolgo zgodovino, saj je bila nekoč ena glavnih povezav med Krškim in Zdolami. Pot iz vasi Potoče do Raven pri Zdolah, dolga dve uri, med drugim pelje mimo opuščenih mlinov, perišča in ribnika, od Raven do Kostanjka pa nato vodi krajša Vidova pot. Preostali dve, čebelar-sko-vinogradniška in gobarsko-dninarska pot, se začneta (ali pa končata) v Dolenji vasi in peljeta na Zdole. Prva je dobila ime po gobah, ki rastejo ob njeni trasi, in po izročilu, ki pravi, da so po njej nekoč hodili dninarji na dnino, druga pa po čebelnjakih sredi gozda in vinorodnem pod-okolišu Čele.
Temeljnim usmeritvam - razvijanje turizma v kraju, sodelovanje s krajani in ostalimi društvi v kraju ter turističnimi društvi in izvajalci turistične dejavnosti v regiji, sodelovanje na sejmih in skrb za prepoznavnost kraja in ohranjanje etnoloških posebnosti - ostajajo zvesti tudi v prihodnje. Lani so pripravili tradicionalno miklavževanje, pustni karneval,
Daniel Novak
praznovanje materinskega dne, vido-vanje, ocenjevanje kmetij in domačij, srečanje turističnih društev Posavja in v začetku priprav na njihovo osrednjo tridnevno prireditev, jurje-vanje, izvedli čistilno akcijo. V okviru razstavnega prostora Posavja seje društvo predstavilo na sejmu Alpe -Adria v Ljubljani in mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, sodelovali pa so tudi na prireditvi Sadje in cvetje v Brežicah. Letos bodo poleg naštetega namenili pozornost še oblikovanju podmladka društva, pripraviti pa želijo tudi manjšo brošuro o Zdolah in začeti z ureditvijo konjeniških poti.	_	. .
M. ŽNIDARŠIČ
KRŠKO - “Samo delo obrodi sadove” - je geslo predsednika Društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Krško Daneta Miži-goja. Društvo deluje že 33. leto, v zadnjih šestih letih pa pod njegovim vodstvom uvajajo nove programe pomoči za njihove člane. Posebno pozornost namenjajo družinam, katerim seje rodil otrok z motnjo v duševnem razvoju (medsebojni stiki, druženje, strokovna izpopolnjevanja, rekreacija, kultura, pomoči pri vključevanju v različne ustanove, obiskovanje na domu).
“V društvu si prizadevamo tem, kot pravimo, “drugačnim ljudem” omogočiti čimbolj človeka vredno življenje. Vanj je vključenih 109 oseb z motnjami v duševnem razvoju iz celotne krške občine, zato program obiskovanja naših varovancev na njihovem domu, ki jih najmanj enkrat letno obiščejo člani izvršnega odbora, zahteva veliko truda in časa. Takrat se o različnih problemih temeljito pogovorijo tako z varovancem kot tudi s starši ali skrbniki, nato pa probleme prenesejo na seje izvršnega odbora društva, kjer se sprejme odločitev o možnosti različnih oblik pomoči,” je povedal Dane Mižigoj.
Tokrat so pomagali priskrbeti poseben invalidski voziček za varovanca Rafka Vrhovška iz Krškega, ki je sicer vključen v enoto Škofljica Centra Dolfke Boštjančič Ig,
Posavska regija je ena izmed tistih v Sloveniji, ki kljub nekaterim pozitivnim premikom na omenjenih področjih, še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Tako so med drugim izpostavili na eni strani nadpovprečno brezposelnost, na drugi pa nemotiviranost brezposelnih za iskanje zaposlitve, tako da v konici sezone najemajo tuje delavce, nizke dohodke, starajočo se populacijo, problem varstva starejših zaradi premajhnih kapacitet, prekratke dobe trajanja javnih del za socialno področje, dostikrat neučinkovite inšpekcijske službe, saj so priča izkoriščanju delavcev, romsko problematiko itd. Nič bolj spodbudno ne kaže tudi v kmetijstvu, breme gospodarskega razvoja pa so v zadnjih letih nase prevzele manjša uspešna podjetja. Ministru so zastavili tudi nekaj konkretnih vprašanj, npr.: kako bi pomagali Jutranjki, ki je nekoč veljala za simbol otroške konfekcije, kdaj bo nova zakonodaja o
domov pa prihaja občasno in na počitnice. “Vozička smo zelo veseli. Ne le zato, ker ga bo sedaj imel Rafko še doma, temveč tudi zaradi občutka varnosti, da se lahko s problemom na nekoga obrnemo, ki nas bo znal pravilno usmeriti ali pa celo vse vzeti v svoje roke, kot je to storil predsednik društva Dane,” je pripovedovala Rafkova mama Anica. Naj omenimo, da so poleg tega pomagali priskrbeti tudi invalidski voziček za varovanko z območja Koprivnice.
Žal tudi njihovo društvo pesti pomanjkanje denarja. “Nedavno smo na občino Krško poslali pripombo k predlogu proračuna občine za leto 2001, saj menimo, da je znesek, predviden za naše društvo, glede na obseg in programe našega dela premajhen,” je povedal predsednik krškega Sožitja Dane Mižigoj.
M. Ž.
Spet sejem obrti
BREŽICE - V Brežicah bodo v letošnjem maju po vsej verjetnosti spet pripravili razstavo in sejem obrti in podjetništva v občini, ki bo nadaljevanje prejšnjih petih zelo uspešno izpeljanih sejmov. Sejem, ki bo v telovadnici OŠ Brežice in v bližnjem športnem objektu, bo razstavno-prodajnega značaja in bo odslej vsaki dve leti, z udeležbo hrvaških podjetnikov pa bo dobil tudi nekaj mednarodne razsežnosti.
delovnih razmerjih ipd., ter predlagali, da bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za socialne zavode imenovalo neki servis za pomoč pri javnih razpisih.
Minister Dimovski je skušal na kratko odgovoriti zastavljeni kopici vprašanj in ugotovitev svojih sogovornikov. Poudaril je, da se bo lotil razvoja ekonomsko-socialnega modela, ki je evropsko primerljiv in učinkovit, saj sta ekonomija in sociala soodvisni. Povzel je tudi
BIZELJSKO, STARA VAS -Prvo dejanje letošnjega praznika vina na Bizeljskem, ki ga pripravljata Turistično društvo Bizeljsko in Vinogradniško društvo Bizeljsko - ocenjevanje vzorcev vin seje odvilo minuli četrtek v Gostilni Kocjan v Stari vasi. V oceno so tokrat prejeli 344 vzorcev vin, v katerih so bili zastopane vse sorte, barve in kategorije vin - od namiznih, kakovostnih in vrhunskih vin in predikatov do penečih vin.
Po besedah predsednika komisije mag. Janeza Isteniča, predstavljajo letošnji vzorci presek bizeljskega vinogradništva. Dosegli so dobre rezultate in visoko kakovost, čemur je na eni strani botrovala naklonjenost narave vinogradnikom v minulem letu, na drugi pa napredek v tehnologiji kletarjenja. Večinoma so v oceno prejeli vina letnika 2000, prijavljenih pa je bilo tudi 18 vzorcev poznih trgatev in 13 vzorcev višjih predikatov (izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor). Kot zanimivost naj povemo, da je laški rizling - suhi jagodni izbor dobil od enega oce-
smernice strategije glede javnih del in varstva starejših občanov in povedal, da se pripravlja načrt pomoči na domu, v pripravi je koncept oskrbovanih stanovanj, domove upokojencev pa vidi kot centre upokojencev. Dotaknil se je tudi socialnega varstva, glede vprašanja usklajevanja delovnega časa in časa za družino, ki je pereče tudi v Evropski uniji, pa je Dimovski povedal, da za junij v Portorožu pripravljajo mednarodno konferenco, na kateri bodo o tej temi govorili njegovi kolegi iz Evropske unije in pridruženih članic. Kar se tiče sodelovanja ministrstva z zavodom za zaposlovanje, je dejal, da bodo denar usmerili le v tiste programe, ki dajejo rezultate, saj se po njegovem preveč denarja izgubi znotraj sistema.
M. Ž.
njevalca najvišjo možno oceno -čisto dvajsetico, kar je izjemna redkost. Prejete vzorce vin iz bizeljsko - sremiškega okoliša so ocenjevale tri podkomisije s po šestimi ocenjevalci, v katerih so bili predstavniki Biotehniške fakultete iz Ljubljane, Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijskih zavodov Maribor in Ljubljana ter Vinograd-niško-vinarske zadruge, zastopani pa so bili tudi priznani degustatorji in pridelovalci vina.
Praznik vina na Bizeljskem, ki je namenjen promociji vin pa tudi vinogradništva in kletarjenja, seje nadaljeval že včeraj s kulturno prireditvijo v Zadružnem domu. V petek, 9. februarja, bosta ob 17. uri v Zadružnem domu strokovni predavanji o integrirani pridelavi grozdja in zaščiti vinogradov, ob 19. uri pa vodena degustacija rdečih vin. V soboto, 10. februarja, bo od 16. ure dalje v Zadružnem domu pokušnja vin, ob 19. uri pa bodo na zaključni prireditvi podelili priznanja vinogradnikom za najbolje ocenjena vina.
M. Ž.
V Zavodu za šport vse po starem
Invalidski voziček za Rafka
Krško društvo Sožitje pomagalo Rafku Vrhovšku
POMEMBNA PRIDOBITEV - Na fotografiji sicer Rafka ni, ob vozičku pa stojijo (od leve proti desni): predsednik društva Sožitje Dane Mižigoj, varovanec Brane, članica izvršnega odbora Ivanka Coter ter Rafkova starša Anica in Jože Vrhovšek. (Foto: M.Ž.)
Boljša kakovost bizeljskih vin
Praznik vina na Bizeljskem 2001 - Ocenili S40 vzorcev vin -Zadovoljni s kakovostjo - Pestro dogajanje v petek in soboto
Brežiški občinski svet je na 21. seji razpravljal predvsem o Zavodu za šport in predlogu Športne zveze, da ji občina plača zaposlitev sekretarja
BREŽICE - Odbor za družbene dejavnosti naj bi na petkovi seji razpravljal o stanju športa v občini Brežice s poudarkom na delu Zavoda za šport Brežice, vendar so člani odbora menili, da se o tem brez prisotnosti predstavnikov športnih organizacij ne morejo pogovarjati.
Predlagali so, da se točke, povezane z Zavodom za šport in Športno zvezo, umaknejo z dnevnega reda ponedeljkove seje občinskega sveta, česar pa svetniki niso sprejeli, pač pa so obravnavali tako poročilo o delu Zavoda za šport kot tudi predlog Športne zveze, da bi ji občina zagotovila redno zaposlitev sekretarja.
Nihče od številnih razpravljavcev ni imel neposrednih pripomb
na poročilo od delu Zavoda za šport, ki ga je na kratko predstavil direktor Ciril Kolešnik. Na koncu je občinski svet poročilo tudi sprejel, zapletlo pa se je pri predlogu Športne zveze, da bi ji občina omogočila zaposlitev sekretarja. Zdaj je tudi za potrebe Športne zveze zaposlen strokovni delavec v Zavodu za šport.
Predlog Športne zveze je, naj se Zavod za šport ukvarja izključno
z vzdrževanjem športnih objektov, medtem ko naj bi Športna zveza skrbela za izvedbo programov na področjih šolskega, tekmovalnega in množičnega športa in pripravljala strokovne podlage za upravljanje športa v občini. Predlog Športne zveze je sporen predvsem zato, ker so društva in klubi včlanjeni prostovoljno in več društev oziroma klubov ni včlanjenih v Športno zvezo. Predlog je občinski svet zavrnil in bo brežiški šport do nadaljnjega organiziran po starem.
I.	V.
STROGA OCENJEVALNA KOMISIJA - Ocenjevanje vin strokovne komisije so budno spremljali tudi bizeljski vinogradniki, lani ocenjevanja namreč ni bilo. (Foto: M. Žnidaršič)
Krške novice
MINISTER - Na petkovem delovnem srečanju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve so posavski sogovorniki gosta iz bele Ljubljane skorajda zasuli s svojimi vprašanji in ugotovitvami. Le kdo bi jim to zameril, saj dobiti ministra medse ni vsakdanja stvar in ne mačji kašelj, zato je potrebno dano možnost res dobro izkoristiti. Minister seje tako s povečini nič kaj rožnatimi posavskimi razmerami kar dobro seznanil iz prve roke ter zaradi globoke in široke problematike tudi spoznal, da to najbrž ne bo njegov zadnji obisk v tem jugovzhodnem predelu državice na sončni strani alp.
SAVA - Živeti ob potoku, reki ali morju! Skratka, živeti ob vodi, ki naj bi pomirjajoče vplivala na človeka, je želja mnogih. Že res ali pa tudi ne. Življenje ob Savi namreč na človeka ne vpliva prav nič pomirjajoče,.kvečjemu obratno, neznansko te začne jeziti ob pogledu na “okrasje”, ki ga je pustila na drevesih ali travnikih po zadnjem močnem deževju, ko se je njena gladina dvignila precej nad povprečje. Barvite plastične vrečke in ostali dodatki pustijo neizbrisen pečat človeške malomarnosti. Le kako se počuti Savino ribje prebivalstvo, ko se mora spretno izogibati plastičnim pastem na svoji podvodni poti. Še dobro, da ne znajo govoriti!
Krajevni praznik
SENOVO - Krajevna skupnost Senovo in tamkajšnje Združenje borcev pripravljajo jutri, 9. februarja, krajevni praznik, posvečen 57-letnici prihoda 14. divizije na Štajersko in napada na rudnik Senovo.
Novo v Brežicah
MOBI SVETNIKI - Mobilna telefonija neusmiljeno in brezobzirno prodira v vse pore našega življenja. Prenosni telefoni zvonijo na vseh mogočih in nemogočih mestih, grde razvade, da tega sicer koristnega aparata ne znajo izključiti, pa so se nalezli tudi brežiški svetniki. Med njihovimi že tako ne preveč produktivnimi sejami ves čas zvonijo in igrajo telefoni, nekateri svetniki vstajajo in se hodijo pogovarjat na hodnik, drugim pa se niti to ne da, ampak se pogovorijo kar v sejni sobi. Vse gre v “rok službe” oziroma svetniki dobivajo sejnino tudi za čas, ko se po mobitelih pogovarjajo o povsem zasebnih stvareh. Menda pri Mobitelu že razmišljajo, da bi pripravili novo ponudbo mobi svetnik, po kateri bi se svetniki lahko med sejami sveta pogovarjali s posebnim popustom.
KJE JE ŽUPAN? - Brežiški občinski svet se je v sedanji sestavi sestal na 21 rednih in 8 izrednih sejah, pa nekateri svetniki komajda poznajo župana, ki bi moral seje voditi, a se tej svoji pravici večkrat odpove, saj ni ravno reden udeleženec sej. Na zadnji seji se je končno našel svetnik, kije zahteval statistično natančno poročilo o tem, kolikokrat je župan prišel na sejo in kolikokrat ne ter kolikokrat je izostal iz upravičenih razlogov. Zdaj se mora župan počutiti kot šolar, ki so ga zalotili med "špri-canjem”, le da njemu ne grozi ukor niti ga nihče, če si bo nabral preveč "neopravičenih”, ne bo vrgel iz občine, kot bi dijaka iz šole.
Gimnazijci igrajo Bosa v parku
BREŽICE - V brežiški gimnaziji že dalj časa deluje kul-turno-umetniško društvo KUD Franjo Stiplovšek, ki vsako leto pripravi gledališko delo. Letos so dijaki pripravili romantično komedijo Neila Simona "Bosa v parku”, ki sojo že zaigrali gimnazijcem in dijakom brežiške ekonomske in trgovske šole. 13. februarja ob 19. uri se bodo v prosvetnem domu v Brežicah predstavili tudi drugim someščanom, 3. marca pa v kulturnem ilomu Krško še ljubiteljem gledališča v sosednji občini.
Gremo rezat!
ČRNOMELJ - V petek, 16. februarja, bo specialist za vinogradništvo pri svetovalni službi Jože Maljevič svetoval, kaj in kako z rezjo pri vinski trti. Ob 9.uri pričakuje vinogradnike pri Mikolaševi zidanici na Plešivici in ob 11. uri pri Drakuličevem vinogradu na Perudini.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: česen po 500 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 200, šalotko po 400 do 600, fižol v zrnju po 500 do 1000, koren, kolerabo in črno redkev po 200 do 250, kislo zelje in repo po 200 ter kisle zeljne glave za sarmo po 300, regrat po 1600, radič po 300 in zavitek motovilca po 500 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, korenina črnega korena 600, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, celih orehov 400, ajdove moke 450,-suhih marelic 1000, suhih sliv in fig 700, rozin 420, zavitek mešanega suhega sadja 500, suhih jabolk 300, mlincev in rezancev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu, kjer je bilo 45 prodajalcev, so imeli 126 do 3 mesece starih prašičev, 52, starih 3 do 5 mesecev, in 16 starejših. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 13.000 tolarjev za žival, druge po 300 do 350, kar pomeni
14.000	do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša
30.000	do 34.000 za žival. Kupčija na sejmu je bila zelo dobra.
Zaprtje klavnice najbolj prizadelo kmete
Podpora klavnici v Velikih Laščah - Prestaviti jo ho treba drugam in zgraditi čistilno napravo - Jim bo uspelo v zakonsko določenem roku?
VELIKE LAŠČE - V zvezi z nedavnim začasnim zaprtjem klavnice v Velikih Laščah je župan Anton Zakrajšek sklical sestanek predstavnikov Kmetijske zadruge Velike Lašče kot lastnice klavnice, inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor, ministra za kmetijstvo Francija Buta ter predstavnike prizadetih občin: Sodražice, Loškega Potoka, Blok, Cerknice, Iga, Škofljice, Gro-suplja, Ivančne Gorice, Dobrepolja, Žužemberka in Ribnice.
Vsi navzoči so se strinjali, da mora klavnica na tem območju ostati, saj je edina v regiji, za zakole v sili pa deluje tudi ob koncu tedna. S tem je v veliki meri odpravljena možnost t.i. črnih zakolov, pri katerih: ni prisoten klavnični veterinar, odpadki klanja (tudi tistih živali, ki niso bolne) onesnažujejo okolje in privabljajo zveri, pa tudi kvaliteta takega mesa je vprašljiva. Navzoči so se tudi strinjali, da lokacija klavnice v centru naselja nikakor ni ustrezna, in podpirajo prestavitev klavnice na drugo lokacijo v okviru občine Velike Lašče. Ker gre za manjše občine, ki imajo na razpolago malo denarja, pri postavitvi nove, sodobnejše klavnice ne bodo mogle sodelovati. Kmetijska zadruga si bo tako morala poiskati pomoč države in širše, omenjeni so bili: ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kmetijstvo ter sredstva iz programov predpristopne pomoči. Predstavnika zadruge sta
tudi potrdila, da je bilo poslovanje klavnice pozitivno.
Ker klavnica nepretrgano deluje že od leta 1962 in je bila zgrajena po takrat veljavnih predpisih, je nesporno, da jo je treba posodobiti in vsekakor tudi priključiti na čistilno napravo. Po prvi odločbi, ki so jo v zadrugi prejeli v oktobru 2000, je naštetih trideset pomanjkljivosti, za odpravo katerih imajo po Pravilniku o veterinarsko - sanitarnih pogojih, ki je izšel konec leta 1999, trileten rok (t.j. do oktobra 2002). Nekatere med njimi so že odpravili. Kot največji problem se je pokazalo lovljenje krvi, ki je skupaj s komunalnimi odplakami naselja Velike Lašče in z odplakami iz velikolaške Sirarne odtekala v požiralnik pod hišami na začetku Velikih Lašč. Ta pomanjkljivost je vzpodbudila veterinarskega inšpektorja za ponoven obisk in izdajo druge odločbe, po kateri je treba klavnico zapreti do odprave vseh napak, ki neposredno ogrožajo zdravje potrošnikov, prebivalcev in živali. Direktor zadruge Ivan Levstik je zatrdil, da so v tem tednu našli ustrezno rešitev, s katero bodo kri prestregli, prečrpali v kontejnerje ter z ostalimi klavniškimi odpadki odpeljali v Koto. Sedem delavcev klavnice, ki so sedaj na dopustu, naj bi tako kmalu spet prišlo na delo, kmetom
Med rejci vse vrši
LJUBLJANA - Za zdaj ni videti, da bi kmalu prišlo do dogovora o osnovni odkupni ceni kravjega mleka med mlekarji in organizacijami kmetov. Na zadnjem sestanku so te predlagale, naj se cena mleka izračuna po merilih za december in poveča za 4,6 odst., kolikor znaša inflacija v drugi polovici leta 2000. Mlekarji takšen predlog zavračajo, kmetje in rejci pa trdijo, da bi se na ta način približali realni ceni mleka. Opozarjajo, da so se neposredni stroški pridelave mleka v tem obdobju povečali za 6,5 odst., medtem ko so cene mleka in mlečnih izdelkov v maloprodaji porasle za 7,7 odst. Med govedorejci je te dni vse več nejevolje in protestov, njihov položaj pa ogroža tudi napovedani skrčeni obseg proračunskega denarja za kmetijstvo.
O vinih in sadju
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba vabi v sredo, 14. februarja, ob 9. uri v sejno sobo črnomaljske občine, kjer bo specialistka za vinarstvo Katarina Meriin predavala o boleznih in napakah vin. Isti dan ob 16. uri bo pri OŠ Mirana Jarca sadjarski specialist Jani Gačnik prikazal rez sadnega drevja, dve uri pozneje pa bo v gasilskem domu v Črnomlju imel še uvodno predavanje o ekološkem sadjarstvu.
pa ne bo treba svojih živali dostavljati v klavnici v Kočevje ali Zalog.
Dolgoročni problem ostaja gradnja nove klavnice in čistilne naprave. Lokaciji sta bolj ali manj znani. Klavnica naj bi stala v industrijski coni pri železniški postaji v Velikih Laščah, čistilna naprava pa med Velikimi in Malimi Laščami. Vendar je treba za obe lokaciji pripraviti najprej idejni projekt, nato počakati na poročilo o vplivih na okolje, šele ob ugodnem poročilu pa resno zbirati dokumentacijo. V tem času ga bo lahko tudi zakonsko postavljeni rok za odpravo pomanjkljivosti v klavnici prekratek za izgradnjo nove.
V zvezi z zapiranjem srednje velikih klavnic po vsej Sloveniji, kar se dogaja v tem času, pa še to: po nekaterih podatkih te klavnice skupaj z manjšimi predelovalnicami mesa obvladujejo 40 odstotkov slovenskega tržišča. Ta številka pomeni, da imajo zaupanje potrošnikov kot tudi kmetov. Medtem ko v sosednji Avstriji več vasi skupaj postavlja vaške klavnice in jih država pri tem podpira, se pri nas ponovno pojavlja težnja po koncentraciji. Že res, da vse ne bodo mogle imeti koncesije za izvoz, denar od tovrstnih storitev pa se bo le obračal v domačem okolju.
BARBARA ŽAGAR
Dan drobnice
KRASINEC - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika ter Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabijo člane društva in ostale rejce na dan drobnice, ki bo v soboto, 10. februarja, s pričetkom ob 9. uri v gostilni Kapušin na Krasincu. Beseda bo tekla o pridelovanju krme, zatiranju plevelov na pašnikih, hlevih, registraciji in označevanju drobnice ter paši drobnice v travniških nasadih. Po predavanjih bo degustacija ovčjih salam in šunk, prijave pa zbirata obe kmetijski svetovalni službi.
Nov višješolski študij
Kmetijska šola Grm bo izobraževala tudi inženirje kmetijstva
jL kmetijsko svetovanje
Uporaba žvepla v vinarstvu
Analizo žvepla v vinu je treba opraviti pred in po žveplanju
Znano je, da brez uporabe žvepla v vinarstvu ne pridelamo kakovostnega vina. Moramo pa upoštevati, da je potrebno uporabiti žveplo pravi čas in v pravi količini. Kljub številnim sestavkom o žveplu, še vedno, predvsem na ocenjevanjih vin, opažamo, da so nekatera vina premalo žveplana in je v vinu zaznati oksidacijo, druga pa so preveč žveplana, da ne zaznamo v vonju nič drugega kot žveplo.
Večino žvepla v moštu ali vinu sami zavestno dodamo, ne smemo pa pozabiti, da manjši del žvepla tvorijo kvasovke med alkoholnim vrenjem.
Žveplo je najstarejše protimikrobno sredstvo, ki se uporablja v živilstvu, in najstarejše nepogrešljivo sredstvo v vinarstvu. Uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani. Zaradi zanesljive zaščite zdravstvene neoporečnosti je v vseh državah z vinskim zakonom določena najvišja vsebnost prostega in skupnega žvepla v vinu, ki je v prometu.
Po sedaj veljavni zakonodaji v Sloveniji je zgornja vrednost prostega in skupnega žvepla naslednja: prosto žveplo: 35 mg/l za vsa vina razen za cviček 25 mg/l: skupno žveplo: 160 mg/l za rdeča suha vina, 175 mg/l za rdečkasta vina: 200 mg/l za bela suha vina, 210 mg/l za rdeča vina z ostankom sladkorja, 260 mg/l za bela in rdečkasta vina z ostankom sladkorja in 300 mg/l za sladka vina.
Delovanje žvepla v vinarstvu se odraža v številnih fizikalnih in kemičnih reakcijah, ki vključujejo predvsem: preprečevanje rasti in ali ubijanje nezaželjenih bakterij in kvasovk, preprečevanje delovanja oksidacijskih encimov, vezavo porabnikov žvepla (največji porabnik je acetaldehid), preprečevanje reakcij porjavenja.
Pripravki žvepla: 5-6-odst. H,SO, (žveplova IV kislina ali po starem žveplasta kislina) ldcl 5-6-odst. žveplaste kisline/100 1 vina pomeni 50 mg/l prostega SO, plinasti SO, kalijev metabisulfit ali vinobran: 10 g vinobra-na/100 1 vina pomeni 50 mg/l prostega SO, žvepleni trakovi 3-gramski žvepleni trak/100 I vina pomeni 25 mg/l prostega SO, Najpogosteje se v vinarstvu uporablja 5-6-odst. žveplasta kislina. Za vsako vino je potrebno voditi evidenco o žveplanju in analitičnih podatkih o prostem in skupnem SO,. Pri vinih, donegovanih v lesenem sodu ali v cisterni, je primerna vsebnost prostega SO, med 20 in 25 mg/l, do največ 35 mg/l, odvisno tudi od ostanka nepovretega sladkorja.
Analizo žvepla v vinu je potrebno opraviti pred žveplanjem in kakšen teden po žveplanju, da ugotovimo, koliko žvepla je ostalo še v prosti obliki in koliko ga je morda še potrebno dodati. Pri analizi žvepla v vinu je potrebno upoštevati temperaturo vina, pH vina. Pri višji temperaturi je več prostega SO, in narobe. Pri nižjem pH, pri vinih z višjo skupno kislino, je vrednost prostega SO, višja. Vina z nižjo skupno kislino je potrebno močneje žveplati. Ko vsebnost prostega SO, v vinu pade pod 20 mg/l, je potrebno dožveplanje vina. Pri vsebnosti okrog 50 mg/l prostega SO, je pri pokušanju vino mogoče zaznati vonj po žveplu. Vino žveplamo vedno na podlagi analize, nikoli napamet!
KATARINA MERLIN, univ. dipl. inž. živ. tehnol.
svetovalka za vinarstvo
NOVO MESTO - V šolskem letu 2001/2002 bodo na novomeški kmetijski šoli Grm začeli izobraževati tudi v višješolskem programu, in sicer za poklic inženirja/inženirke kmetijstva. Tako so se uresničila dolgoletna prizadevanja šole, da bi tudi kmetijstvo dobilo višješolski študij in s tem stopilo ob bok drugim strokam. Različni dogodki, povezani s prehrano prebivalstva, le še dodatno potrjujejo, da ravno področje kmetijstva potrebuje veliko raznolikih znanj, da se bo lahko uspešno prestrukturiralo in prilagajalo sodobnim težnjam.
Teoretična in praktična znanja, ki sijih bodo pridobili inženirji kmetijstva, bodo omogočala uspešno gospodarjenje na kmetijah, oblikovanje manjših kmetijskih podjetij, delo v strokovnih in drugih združenjih kmetov, vzpodbujanje in vodenje razvoja kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi za potrebe celostnega razvoja podeželja. Na kmetijski šoli
Grm bodo študentje poleg teoretičnih znanj pridobili tudi veliko praktičnih, saj ima šola sodobno urejeno šolsko posestvo z 200 ha zemljišč. Na posestvu se ukvarjajo z govedorejo, konjerejo, rejo drobnice, čebe-
* Sam program bodo podrobneje predstavili na informativnih dnevih, ki bodo v petek, 9.februarja, ob 11. in 16. uri in v soboto, 10. februarja, ob 11. uri. Za študijsko leto 2001/ 2002 je predviden vpis za izobraževanje odraslih. Na informativnih dnevih bodo ob 10. in ob 15. uri z veseljem mladim predstavili tudi njihove srednješolske programe s področja kmetijstva in vrtnarstva ter program tehniške gimnazije.
larstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, vrtnarstvom, poljedelstvom, gozdarstvom in raznimi dopolnilnimi dejavnostmi. V ta namen imajo tudi sodobno opremljen laboratorij.
J. D.
VINOGRADNIK! TUDI NA SPLETU - Na zboru Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki povezuje 270 članov, se je pretekli petek predsednik Jože Železnik (na posnetku) v gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju lahko pohvalil z uspešnim delom društva in dosežki na ocenjevanjih vin. Svetovalka za vinarstvo, enologinja Katarina Meriin, je po uvodnem zanimivem predavanju pohvalila tudi spletno stran društva. Vinogradnike je na internetu lepo predstavil tajnik društva Milan Simončič. (Foto: P. P.)
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Vinske napake in bolezni
Reduktivne vonjave, povezane z žveplastimi izpeljankami
(Nadaljevanje)
Pisal bom o vonjavah, ki jih povzročajo snovi žveplastega izvora, kot sta žveplov dioksid in žveplovodik (vonj po gnilih jajcih), in spominjajo na umazano vrečevino ali cunje ipd. Te vonjave povezujemo z drožmi, ker so iste vrste in se pojavijo v mladih vinih, ki niso bila pravočasno prvič pretočena. V večini primerov zračni pritisk pomaga, da te neprijetne vonjave izginejo, razvijejo pa se lahko trdovratne vonjave, zaradi katerih postane vino neužitno: vonj po česnu, trohnobi, usmrajeni vodi. Od prijetno aromatičnega vina do opisanih neprijetnih vonjav pride lahko v steklenici v nekaj letih ali še hitreje, če vino zori v neustreznih pogojih. Uspešno zorenje vina zahteva strokovno znanje,občasen nadzor (pokušanje) in po potrebi ukrepanje.
Usposobljen “nos” zmore zaznati naslednje reduktivne vonjave v vinu:
1.	prevelik odmerek S02,
2.	preveč H2S (vonj po gnilih jajcih),
3.	preveč merkaptana ali tio-la (vonj po čebuli), ki se še da pregnati s prezračevanjem vina,
4.	preveč dietilsulfida (vonj po kuhani cvetači), ki ga ni mogoče dstraniti s pretokom, saj hlapi šele pri 153° C.
Ureja: dr. Julij Nemanič
Ad 1: Zadostno, toda ne pretirano žveplanje vina zahteva veliko znanja o kletarstvu. Uravnavanje skupnega in prostega SO, je že kar zahtevno, saj ne gre brez računanja, upoštevati pa je potrebno tudi kislost vina in temperaturo v zidanici. Najvišje dovoljene vsebnosti SO, so predpisane v zakonu o vinu. Preveč žvepla v vinu namreč povzroči poleg resničnega glavobola tudi novega, kako odstraniti žveplo iz vina.
Ad2: Do vonja po gnilih jajcih pride v vinu, če je preveč SO„ kar je lahko posledica napačnega žveplanja grozdja ali premočnega žveplanja mošta ob razsluzenju ali segrevanja grozdja ali mošta in še nekaterih vzrokov, o katerih sem že pisal v tej rubriki. Nastanek žveplovodika je začetek serije kemičnih reakcij, ki rojevajo različne hlapne spojine na osnovi žvepla z močno in neprijetno aromo.
Ad 3: Takšen je tudi vonj po čebuli, ki nikakor ni zaželjen. Ko je v vinu preveč žveplovodika, reagira kemično z alkoholom vina, nastane etantiol, ki spominja na čebulo ali kavčuk. Vsebnost 0,7 mg/l omenjenega tiola ali merkaptana je dovolj, da se odločimo za zračni pretok vina. V ‘vino, recimo v kozarec ali steklenico lahko spustimo bakren kovanec ali košček bakra in v nekaj minutah grdi vonj izgine, toda, pozor, baker je strupen!
Ad 4: Vonj po kuhani cvetači ali konzervirani čebuli nastopi takrat, ko je dosežena že zgornja stopnja redukcije in takšno vino je neužitno. Do takšne napake pride gotovo pri vinih iz površno razsluzenih moštov.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Občni zbor govedorejcev in kmetic
KRMELJ - Predsednik Govedorejskega društva Sevnica Peter Cam-loh in predsednica Društva kmetic Sevnica Ida Stušek vabita svoje člane in številne goste na občni zbor obeh društev, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 11. uri, v prostorih “Prehrane pri Marjani” v Krmelju. Po predstavitvi društev bo direktor Kmetijske gozdarske zbornice Ervin Kuhar govoril o njeni vlogi. Zbor bodo popestrili s kulturnim programom in ga zaključili z družabnim srečanjem. Igral bo ansambel Utrinek.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Krušne in nekrušne moke
Že v preteklosti smo pri nas poznali najrazličnejše vrste kruha. Beli kruh iz pšenične moke je bil le malokrat na mizi in je bil le ena od prazničnih vrst hrane. Poglavitni proizvod zmletega zrnja je moka. Poleg pšenične moke poznamo še pirino, rženo, koruzno, ovseno, ječmenovo, proseno, ajdovo, sojino in riževo.
Moke se med seboj razlikujejo po fizikalni in kemični sestavi. Pomembna sestavina moke je rastlinska beljakovina, ki se deli v topno in netopno. Slednja med pripravo testa nabrekne, vpija vodo in v testu tvori lepek. Lepek močno vpliva na kakovost testa, predvsem na prožnost sredice. Pri visoki temperaturi lepek zakrkne. Nekrušna žita pa vsebujejo v moki veliko topnih beljakovin in zato manj lepka. Za vse vrste nekrušnih mok velja, da jih za peko mešamo s krušnimi mokami, predvsem s črno pšenično moko. Poglavitna sestavina žitnega zrnja in moke je škrob, ki se ne topi v hladni vodi, pri višji temperaturi nabrekne in se spremeni v škrobov klej. Če škrob med peko prehitro zakleji, še preden so beljakovine oddale vodo, ostane sredica nizka, neprožna in po peki drobljiva. V žitnem zrnju je tudi več vrst sladkorjev, ki se pri višji temperaturi spremenijo v dekstrin, ta pa obarva krušno skorjo. V povrhnjici žitnega zrna se nahaja celuloza, ki je sestavni del otrobov. Teh ne sme primanjkovati v vsakodnevni pre-
hrani, saj otrobi dobro vplivajo na redno prebavo, vsebujejo pa tudi vitamine B-skupine. Zaradi maščobe, ki jo vsebujejo žitni kalčki, pa postane moka pri neustreznih pogojih skladiščenja žarka.
Tip moke se določa po stopnji pepela, ki ostane po sežigu. Od velikosti delcev ločimo tip moke, ki je lahko gladka ali mehka, ostra in kot zdrob. Ostre moke dajo pri obdelavi več testa, ki počasi vzhaja. Potrebujejo tudi več vode. Gladke moke pa vpijajo manj vode, testo hitro vzhaja in se lepo oblikuje. Ržena moka nima beljakovine, ki bi tvorila lepek, zato jo mešamo s pšenično. Ječmenova moka je primerna le kot manjši dodatek k zmesnemu kruhu. Največ uporabljamo ječmenovo kašo.
Če želimo imeti bolj sočen kruh, zamešamo v testo z vrelo vodo oparjene ovsene kosmiče v razmerju 1 kg kosmičev in 1,5 1 vrele vode. Koruzni kruh običajno zamesimo z mlekom, pinjencem ali jogurtom. Med pšenično moko vmešamo od 30 do 50% koruzne moke. Proso uživamo kot proseno kašo in le redko kot moko za kruh. Za peko opar-jamo tudi ajdovo moko in ohlajeno zmes vmešamo med pšenično moko. Če dodamo temu testu preveč vode, se razleze. Pšenični moki pa dodajamo tudi sojino moko, ki se zelo dobro dopolnjuje z ovsom ih pirino moko. Najboljši okus in največ hranilnih snovi vsebuje kruh iz polnovredne moke.
Priznanja in nagrade
Za kulturni praznik koncert Novomeškega simfoničnega orkestra ter podelitev priznanj in nagrad
NOVO MESTO - Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila včeraj, 8. februarja, zvečer v športni dvorani Marof. Novomeški simfonični orkester je pod vodstvom Zdravka Hribarja izvedel tradicionalni koncert in med skladbami tudi delo novomeškega rojaka Pavla Mihelčiča L elevation. Slavnostni govornik je bil pesnik, akademik in častni občan Mestne občine Novo mesto Tone Pavček, župan dr. Tone Starec pa je podelil priznanja in nagrade mestne občine za leto 2000.
Nagrado mestne občine Novo mesto sta prejela Marjeta Potrč, dolgoletna direktorica kadrovsko-pravnega sektorja v Krki za vsestranski in celoviti prispevek na področju razvoja in uveljavljanja novosti v kadrovski dejavnosti v Krki in širši skupnosti, ter Tone Gošnik, upokojeni novinar in publicist, za življenjsko delo v novinarstvu, 29-letno delo glavnega in odgovornega urednika oziroma direktorja Dolenjskega lista ter za širše družbeno delovanje pri delu z mladimi, zlasti v taborniški organizaciji.
Trdino nagrado sta prejela Franci Šali, glavni in odgovorni urednik pri Dolenjski založbi, za prispevek v založništvu in besedni ustvarjalnosti ter Staša Vovk za tridesetletno delo na kulturnem področju, še posebej pri razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Plaketo Novega mesta pa so prejeli: doc. dr. Peter Jerman, direktor sektorja za nove projekte in razvoj v Krki, za prispevek k razvoju Krke, Alojzija Kristan, vodja oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca, za delo pri bralni znački, Folklorno društvo Kres za petindvajsetletno skrb pri ohranjanju in gojenju folklornega izročila, Plesni center Dolenjske za prispevek k dvigu splošne plesne kulture in Nikola Padevski, upokojeni upravni delavec, za dolgoletno požrtvovalno skrb za mesto in prostovoljno delo v številnih organizacijah.
Trobenta in klavir
ČRNOMELJ, NOVO MESTO-V okviru koncertnega cikla Mladi za mlade bosta pianistka Tina Gašperšič in trobentač Matej Rihter nastopila s skladbami Honnegra, Lipovška, Hindemitha, Goloba, Boutryja in Persichettija v dvorani črnomaljske glasbene šole v ponedeljek, 12. februarja, ob sedmih zvečer in v dvorani glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu v četrtek, 15. februarja, ob 19.30. Za dijake in študente je vstop prost.
Igralec in kipar
ŽUŽEMBERK - V počastitev kulturnega praznika so v sredo, 7. februarja, zvečer v prizidku osnovne šole pripravili slovesnost, na kateri so nastopili pevci, člani dramskega krožka, recitatorji, otroci iz vrtca in športniki. Gosta večera sta bila igralec Pavle Ravnohrib in kipar Dirk Heij, čigar razstavo so odprli v mali dvorani prizidka.
Z izdelki slovela daleč naokoli
Nastanek, razvoj, razcvet in propad železarne na Dvoru zajet v temeljiti monografski študiji dr. Matije Žargija - Preučevanje zasebnega Auerspergovega arhiva
NOVO MESTO - Kupolna peč, ostanek nekdanje livarne na Dvoru, že več kot sto let spominja na čase, ko je bila dolina gornjega toka reke Krke v gospodarskem razcvetu in je železarna v 19. stoletju kot eden največjih tedanjih industrijskih obratov na Slovenskem po svojih izdelkih slovela daleč naokoli. Ta tehniški spomenik ni le simbol dolenjske železarske tradicije, ki s svojimi začetki sega daleč v prazgodovino, ampak slovenskega železarstva sploh in kot tak nedvomno zasluži vso pozornost stroke in javnosti. O železarni, katere pričevalec je, imamo od nedavnega izčrpno monografijo, ki zaokrožuje vedenje o tem koščku naše preteklosti.
Knjigo z naslovom Železarna na Dvoru ob Krki 1795 - 1891 je izdala Dolenjska založba v Seidlovi zbirki. Napisal jo je dr. Matija Žar-gi, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju v Ljubljani. Železarno je začel proučevati že pred več kot dvajsetimi leti, k bolj poglobljenemu študiju pa ga je spodbudila predvsem izjemna priložnost, ki se je ponudila in jo je kot eden redkih slovenskih zgodovinarjev lahko izkoristil - dobil je dovoljenje za dostop do Auerspergovega zasebnega arhiva, deponiranega v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, kjer je poleg drugega za naše kraje dragocenega gradiva shranjena tudi večina dokumentov, povezanih z ustanovitvijo, delovanjem in zaprtjem dvorske železarne. Plemiška rodbina Auerspergov oziroma Turjaških je namreč tista, ki se je ob drugih gospodarskih projektih, s katerimi je polagala temelje razvoja nekaterih gospodarskih in industrijskih panog na Slovenskem, ukvarjala tudi z železarstvom. Njim gre zasluga, da so na Dvoru v drugi polovici 18. stoletja postavili fužino, ki seje v obdobju 1820-1870 razvila v največji in teh-
Koncert Darje Švajger
NOVO MESTO - V torek, 13. februarja, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine nastopila mariborska pevka Darja Švajger, dvakratna zmagovalka na slovenskem izboru za pesem Evrovi-zije in dobitnica številnih nagrad. Poje slogovno različno glasbo od jazza do šansona.
Dr. Matija Žargi, avtor monografije.
nološko najbolj opremljen železo-livarski industrijski obrat na Slovenskem. Oddaljenost od prometnih poti, slaba in draga železova ruda, oddaljena rudišča in tehnološko zaostajanje pa so po skoraj sto letih delovanja pripeljali do ustavitve proizvodnje, kije močno prizadela suhokrajinsko prebivalstvo.
Dr. Žargi na osnovi preučevanja arhivskega gradiva, domače in tuje strokovne literature ter evidentiranja izdelkov v muzejih in na terenu podaja kronološki pregled delovanja dvorske železarne v štirih poglavitnih obdobjih njenega delovanja: začetke, preusmeritev proizvodnje v železolivarstvo, zadnji
Dr Peter Kapš med pogovorom z Matjažem Rusom v kulturnem domu v Gradcu.
Poljudno o tihem ubijalcu
Pri založbi Erro je izšla že šesta poljudna knjiga primarija dr. Petra Kapša Ateroskleroza, tihi ubijalec
GRADAC - Primarij dr. Peter Kapš, specialist internist v pokoju, je v zadnjih štirih letih “eksplodiral", kot se je minuli četrtek, L februarja, zvečer v kulturnem domu v Gradcu duhovito izrazil Matjaž Rus, ko je vodil predstavitev najnovejše Kapševe knjige Ateroskleroza, tihi ubijalec. Knjiga, ki jo je v pogovoru z avtorjem predstavil, je namreč že šesta poljudna zdravstvena knjiga izpod peresa dr. Kapša. Že prej je sicer pisal članke v strokovne domače in tuje revije ter v časopise, a do knjižnega burna je prišlo leta 1997, ko je pri založbi Erro izdal svojo prvo knjigo Vino in zdravje. Dober odziv bralcev je avtorja spodbudil, da se je lotil pisanja še drugih knjig na podobno temo. Sledile so: Med in zdravje, Na zdravje, starost. Voda in zdravje, Vino, čudežni vir mladosti, in letos še knjiga o aterosklerozi.
V nji dr. Kapš piše o zelo razširjenem bolezenskem dogajanju v žilnih stenah, aterosklerozi, ki spremlja človeka že od vekomaj. Je eden največjih sovražnikov človekovega zdravja, krivec za srčne in možganske kapi ter druge hude
zdravstvene tegobe. V uvodnem delu bogato ilustrirane knjige avtor najprej obrazloži osnovne pojme o bolezni ter o zgradbi in delovanju ožilja, nato pa podrobneje piše o nastanku ateroskleroze in o poglavitnih dejavnikih tveganja za nastanek te bolezni, med katerimi so najbolj odločilni debelost in nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, kajenje in visok krvni tlak. Bolezni pravijo tihi ubijalec, ker je lahko dolgo prikrita in z ničimer ne opozarja nase, dokler ni že smrtno nevarna. V knjigi so prikazane tudi različne oblike in metode vplivanja na razvoj oziroma upočasnitev ateroskleroze z mnogimi napotki za zdrav način življenja, predvsem z zdravo prehrano. Natančno so razložene vrste in pomembnosti posameznih maščob, pomen vnosa zadostnih količin vode, mineralov in vitaminov ter pravilnega uživanja rdečega vina in medu. Avtor tako bralcu ponuja enostavno in pametno usmeritev v zdrav način življenja, ki naj človeku pomaga ne samo doseganje višje starosti, ampak kakovostno in radosti polno življenje.
M. MARKELJ
razcvet in ukinitev. Pregledu dodaja še poglavji o pomenu železarne in o spomeniškovarstvenih problemih, povezanih z ohranjanjem njene nepremične (kupolna peč, stavbe) in premične dediščine (litoželezni križi, nagrobniki, reliefi ipd. predmeti na terenu).
Knjiga dr. Žargija je pomembno delo, ki po besedah uvodničarja dr. Staneta Grande opozarja, da nismo le narod kmetov, ampak imamo razmeroma staro in kvalitetno industrijsko tradicijo.
M. MARKELJ
Saksofon in klavir v duu
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje, ki praznuje četrt stoletja delovanja, je pripravila v torek, 6. februarja, zvečer v predavalnici tukajšnje osnovne šole koncert, na katerem sta nastopila saksofonist Matjaž Drevenšek in pianist Zoltan Peter. Izvedla sta skladbe za alt saksofon in klavir različnih avtorjev, med njimi tudi skladbo slovenskega skladatelja Igorja Štuhca. Drevenšek pa je solo zaigral skladbo za bariton saksofon Pavleta Merkuja.
Razstava in literarni večer
DOLENJSKE TOPLICE - Kulturni praznik so v topliški občini počastili z otvoritvijo likovne razstave in literarnim večerom. V malem salonu hotela Kristal so v torek, 6. februarja, zvečer odprli razstavo del domačih umetnikov, akademske slikarke Nataše Mirtič in akademskega slikarja Jožeta Kumra, v krčmi Pr’ preš pa je bil naslednji dan literarni večer pesnika Janeza Kolenca ob glasbeni spremljavi kitarista Dušana Pavleniča.
VEČER VRHUNSKIH GLASBENIKOV- Ljubitelji resne glasbe so imeli v sredo. 31. januarja, zvečer izjemno priložnost prisluhniti prvovrstnemu muziciranju vrhunskih glasbenih interpretov. V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je v okviru velikega koncertnega abonmaja nastopila svetovno znana slovenska flavtistka Irena Grafenauer in skupaj z glasbenimi prijatelji, harfistko Mario Graf, violinistko Ano Chuma-chenko, violistom Gerardom Caussejem in čelistom Gustavom Rivinusom, v kvintetu, kvartetu in triu izvedla izbrane skladbe Schuberta, Mozarta, De-bussyja in Francaixa. Dokaj nenavadna instrumentalna zasedba, za katero je napisano razmeroma malo skladb, je ob vrhunski izvedbi ponudila redko, žlahtno glasbeno doživetje. (Foto: M. Markelj)
PESNIŠKA ŽILICA V JESENI ŽIVLJENJA - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto je skupaj z mirnopeškim upokojenskim društvom v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila v torek, 5. februarja, popoldan 6. srečanje pesnikov in pisateljev upokojencev Dolenjske. Pod pokroviteljstvom župana Zvoneta Laha in mirnopeške občine je potekalo v osnovni šoli Mirna Peč. Na srečanju je kot častni gost sodeloval tu vedno dobrodošli pesnik Tone Pavček (na sliki desno), kulturni program pa so dopolnili s petjem učenci tukajšnje šole. Predstavilo se je 22 besednih ustvarjalcev, v katerih na jesen življenja še utriplje pesniška ali pisateljska žilica, izbor njihovih stvaritev pa je zbran v knjižici Odprimo srce. Uredil jo je pobudnik srečanj, pesnik Ivan Perhaj, ki je bil tudi slavnostni govornik. (Foto: M. Markelj)
Obračun z italijanskim nasiljem
Dr. Tone Ferenc je v Kočevju predstavil svoji knjigi objavljenih dokumentov italijanskega okupatorja - Želja, da bi objavil še tretjo knjigo
KOČEVJE - Znanstveni svetnik dr. Tone Ferenc je v mali dvorani Pokrajinskega muzeja minuli četrtek zvečer predstavil svoji knjigi objavljenih dokumentov italijanskega okupatorja Ubija se premalo in Rab - Arbe -Arbissima. Izid obeh knjig, od katerih je prva izšla že predlani in druga lani, sta založila Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije in Inštitut za novejšo zgodovino, obe pa se nanašata tudi na Kočevsko.
Predsednik Društva piscev zgodovine NOB Frane Pečelin je med razlogi za izdajo obeh zbornikov italijanskih dokumentov dejal, da gre za odgovor na pogojevanja Italije glede vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Poudaril je, da so se za izdajo odločili v želji, da se na strokovni ravni dokaže trpljenje in žrtve slovenskega naroda pod italijansko okupacijo v letih od 1941 do 1943. Obe knjigi, ki sta med avtorjevimi skupno 28 samostojnimi knjigami in brošurami njegovi zadnji deli, sta v italijanskem jeziku in se tako, kot je povedal avtor,
Brežiška gimnazija med nagrajenci
LJUBLJANA - Narodna galerija bo v ponedeljek, 12. februarja, na posebni prireditvi gostila profesorje, dijake, učitelje in učence ter vzgojitelje slovenskih izobraževalnih ustanov, ki so pokazali posebno skrb za spoznavanje starejše likovne umetnosti. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja in nagrade. Med enajstimi dobitniki nagrade za najpogostejši obisk v Narodni galeriji je z našega širšega območja brežiška gimnazija.
dopolnjujeta z njegovo leta 1994 v Vidmu izdano knjigo La provincia “italiana” di Lubiana, ki jo je v Sloveniji izdal že leta 1987 pod imenom Fašisti brez krinke.
Dr. Ferenc je pri predstavitvi obeh del poudaril, da imata poleg osnovnega namena nuditi zgodovinarjem doma in še zlasti v tujini vire za raziskovanje, tudi namen, kot je dejal, “da s samimi okupatorjevimi viri in tudi s seznami smrtnih žrtev dokažem, daje bilo pred letom 1945 in 1946, že leta 1941, 42 in 43, oziroma pred fojbami, ki so seveda vsega obžalovanja vredne, hudo fašistično nasilje z več tisoč smrtnimi žrtvami”. Knjigi
obravnavata Ljubljansko pokrajino in Gorski Kotar, avtorjeva želja pa je, kot je povedal, da bi lahko izdal še tretjo knjigo, ki bi bila posvečena Primorski. S tem bi, kot je poudaril, opravil obračun z italijanskim množičnim nasilje podobno, kot je to storil že v 80. letih z nemškim okupatorjem.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Prva liga
NOVO MESTO - V LokalPa-triotu bosta v soboto, 10. februarja, ob osmih zvečer s poulično igro Prva liga nastopila Vito Košir in Miha Brajnik.
Seminar za mentorje
KRŠKO - Na območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti do 13. februarja sprejemajo prijave za seminar za mentorje otroških plesnih skupin, ki ga bo vodila priznana plesna pedagoginja Andreja Gjud. Seminar bo potekal v soboto, 17. februarja, v prostorih Posavskega plesnega kluba Lukec.
Fotografija leta 2001
LJUBLJANA - Revija Emzin že sedmič zapored razpisuje natečaj Fotografija leta. Tema je poljubna, sodeluje pa lahko vsak avtor s stalnim bivališčem v Sloveniji z najmanj šestimi in največ desetimi črno-beli-mi ali barvnimi fotografijami, nastalimi od leta 1999 do letos. K fotografijam, na katerih naj bo zapisana letnica nastanka, zaporedna številka in šifra avtorja, je treba priložiti s šifro označeno ovojnico s podatki o avtorju in vse skupaj poslati najkasneje do 20. februarja na naslov: Revija Emzin, Metelkova 6/11, 1000 Ljubljana. Žirija bo podelila tri denarne nagrade (200, 150 in 100 tisoč) in posebno nagrado za reportažno fotografijo (150 tisoč).
PRGIŠČE MISLI O KULTURI
V malih narodih je kultura kvas družbe. Zato si brez kulture ne moremo predstavljati nobene oblike slovenske družbe. (J. JAVORŠEK)
Nobena kulturna politika ne more priklicati genijev na plan. (M. MIKELN)
Visoka morala in plemenit značaj sta prava temelja kulture naroda. (G. KLANČNIK) Tako umetnosti in literaturi, kulturi kot politiki je skupno izhodišče človek in bolj človeška družba. (F. ŠALI)
Bogastvo imamo, orožje, ki bo edino orožje nekoč - kulturo. (S. KOSOVEL)
Moč naroda ni v njegovi nataliteti, zvitosti in krutosti, temveč v duhu, v izrazilu literature, glasbe, likovnosti. Narod mora postati tako strupen od svojstvenosti svojega izraza, to je kulture, da pogine vsaka zverina, ki ga pou-žije. (P. ZIDAR)
Mi Slovenci smo kulturen narod. Kajne ? Saj imamo pri vsaki priliki na jeziku to hinavsko laž. (R. JAKOPIČ) Resnično modrost in resnično kulturo vedno spremlja intelektualna ponižnost. (O. F. BABLER)
PROBLEM DROGE V ZAPORIH NA DOBU
Mamila najdejo pot tudi med zapornike
dežurni
poročajo
PONAREJEN DENAR- 31. januarja je Ž. M. iz okolice Litije pri plačevanju tehničnega pregleda svojega avta v Pan Jan, d.o.o, vnovčil bankovec za deset tisoč tolarjev, za katerega je utemeljen sum, da je ponarejen.
KRADEL REGISTRSKE TABLICE - V noči na 31. januar je neznanec na parkirnem prostoru Ulice Danila Bučarja v Novem mestu ukradel registrske tablice s štirih tam parkiranih vozil.
OKRADEL ŽUPNIŠČE - Iz župnišča Kapiteljske cerkve v Novem mestu je nekdo v noči na 31. januar ukradel tri bakrene odtočne cevi in župnijski urad oškodoval za sto tisoč tolarjev.
ALUMINIJ - Isto noč je neznanec na gradbišču pri tovarni Podgorje v Šentjerneju ukradel okrog 200 metrov aluminijaste ograje in 68 aluminijastih stebrov. Podjetje VIAZ Novo mesto je oškodovano za milijon tolarjev.
OSTALI GOLI IN BOSI - 26. januarja so se trije Novomeščani udeležili delavskih športnih iger cestnih podjetij na stadionu na Pohorju. Neznanec je prišel do njihovega kombija in si prilastil dve torbi s športnimi oblačili in obutvijo ter zimsko bundo puhovko v vrednosti 145 tisoč tolarjev.
VABLJIVI MOBIJI - Neznanec je 26. januarja iz vikend hiše L. Š. v Črnomlju vzel 20 tisoč tolarjev vreden mobilni aparat, 24. januarja pa je na delovnem mestu A. Š. iz Metlike izginil 30 tisoč tolarjev vreden mobi.
CEVI Z MRLIŠKE VEŽICE - V noči na 31. januar je neznanec s štirih vogalov mrliške vežice v Prečni odtrgal okrog 20 metrov bakrenih odtočnih cevi od žlebov in jih odnesel. Novomeška Komunala je oškodovana za 60 tisoč tolarjev.
Umrl v svoji delavnici
GLOGOV BROD PRI BREŽICAH -31. januarja je ob 17.15 prišlo do delovne nesreče, v kateri je 57-letni A. K. izgubil življenje. V svoji delavnici je z vijačno dvigalko dvignil kombinirano vozilo do višine 1,6 metra, da bi v njem zamenjal olje in oljni filter. Ker se zadnji dve ročici dvigala nista po višini prilegali nosilcema, je pod njih podložil lesene podložke. Med delom je vozilo zdrsnilo z ročic dvigala in pod seboj stisnilo A. K. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiški zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da je umrl.
Če priznamo ali ne, zasvojenosti z najrazličnejšimi drogami je pri nas vse več. Pred njimi ni varen nihče, najdejo pot tudi v slovenske zapore in zapori na Dobu niso izjema.
Trenutno v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni prestaja kazen 374 obsojencev. “Ocenjujemo, da ima med njimi najmanj ena tretjina takšne ali drugačne probleme z drogo, kar pa še ne pomeni, da so zasvojenci," je povedal predstojnik zavoda Jože Podržaj, ki je zatrdil, da se skupaj s sodelavci trudijo pa vse možne načine, seveda z dovoljenimi varnostnimi ukrepi, preprečiti vnos drog v zapore, toda v celoti se očitno to ne da.
Kontrola poštnih pošiljk
V prvi vrsti seveda nadzirajo poštne pošiljke. Teh je več vrst, saj imajo obsojenci možnost neomejenega dopisovanja z ožjimi svojci in jim je z ustavo zagotovljena tudi tajnost pisemskih pošiljk. “Če sumimo, da je v zaprti pošti mamilo, potem z odredbo upravnika zavoda obsojenec odpre pošto v prisotnosti pooblaščene osebe. To seveda ni vsakodnevno, ker predpostavljamo, da v pismih ni večjih količin prepovedanih snovi ali predmetov. Redki so primeri, ko smo kaj našli," pravi Podržaj. Seveda so bolj problematični paketi, ki jih v zavod pride na mesec od 700 do 800. Skoraj vse skušajo fizično pregledati, seveda v prisotnosti obsojencev.
Seveda je možno vnesti droge v zapor ob obiskih, ko pride do stika med obsojenci in obiskovalci. Le v izjemnih primerih se namreč ti vidijo skozi steklo. Obiskovalce ob prihodu sicer pregleda detektor, ki pa zaznava le kovine, mamil ne. Obiski potekajo pod nadzorom, lahko tudi brez nadzora, na vrtu ob objektu za obiske ali v bližnji okolici zavoda. Zato se poslužujejo tudi natančnejših pregledov obsojencev po končanem obisku in v nekaj primerih sojih že zalotili z drogo. Obiski so mogoči dvakrat na teden. Povprečno traja obisk tri ure.
Lani umrl predoziran obsojenec
“Kljub trudu nam ne uspe v celoti preprečiti vnosa drog v zapore," je povedal upravnik največjega slovenskega zapora in dodal, da mnogi obsojenci ob nastopu kazni sami povedo, da so imeli zunaj težave z drogo. Metadonsko zdravljenje se lahko nadaljuje preko njihove ambulante, s pomočjo psihiatra, dva terapevta pa se ukvarjata z obsojenci, ki imajo težave z najrazličnejšimi odvisnostmi. Pogosto gre tudi za alkoholi-
zem. V zaporu so že našli tudi pribor za uživanje mamil, se pravi iglo s tipičnimi pripomočki. Žal ne gre le za kajenje “trave“, temveč tudi za heroin. Lani sta se na Dobu pre-dozirala dva obsojenca, enemu ni bilo več pomoči, drugi je ostal živ. Prav pretekli teden pa so pravočasno preprečili ilegalen vnos 22,07 grama heroina ter dva mobitela iz polodprtega v zaprti oddelek zavoda. Osumljeni obsojenec je bil z njimi namenjen v pralnico, od koder bi našli pot naprej.
“Ni skrivnost, da poteka v zaporih pravi mamilarski trg. Poleg vseh negativnih posledic uživanja mamil prihaja še do zadolževanja, izsiljevanja in groženj med zaporniki, pogosteje pritisk na svojce zunaj, med obsojenci se ustvarja nezaupanje, skratka, kvarijo se odnosi," je posledice prisotnosti drog opisal Podržaj in dejal, da tak sistem prestajanja kazni - vsi vse skupaj - ustvarja možnost za razcvet tovrstne dejavnosti. “Sicer pa ni sistema, ki bi lahko hermetično zaprl dostop droge." Zadolževanja, izsiljevanja,...
Največja slabost je, da v zavodu tudi zaradi prenapolnjenosti ne zmorejo zagotoviti umika tistim posameznim obsojencem, ki želijo stran od droge, od tistih, ki jim jo ponujajo, stran od scene, ki jih je pripeljala v zapor, ali pa s katero so se srečali na prestajanju kazni. Trenutno imajo štiri akutne primere, ko se zaporniki počutijo ogrožene in se bojijo za svojo varnost.
Žačasen umik je premaknitev obsojenca iz skupnih bivalnih prostorov v poseben oddelek, kjer je manj možnosti kontakta z ostalimi (samske sobe), ali začasna premestitev v drug zavoda, “toda kaj, ko so vsi prepolni, pa tudi Slovenija je tako majhna, da ta umik ni tisti pravi. Toda to
Trčila v peško
SEVNICA - 30. januarja ob 6.55 se je 43-letna A. P. iz Sevnice peljala z avtom skozi križišče Planinske in Šmarske ceste, takrat pa je po prehodu za pešce prišla 29-letna peška M. F. iz okolice Sevnice. Voznica je ni opazila in je trčila v peško. Zaradi hudih poškodb so M. F. odpeljali v celjsko bolnišnico.
Jože Podržaj
Žive naj vsi narčdi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	,,
Podružnica Novo mesto 9	;
so le ukrepi, ki začasno omilijo situacijo. Tako smo v precepu, saj smo po ustavi dolžni vsem zagotoviti osebno integriteto, v takih pogojih pa to vedno ni mogoče. Potrebe so večje od možnosti".
Kdaj t.i. čisti oddelek?
Že nekaj časa zato v zavodu razmišljajo o ureditvi t.i. suhega ali čistega oddelka, v katerem bi bili zaporniki, ki se zdravijo od odvisnosti, in tisti, ki bi bili radi ločeni od tistih, ki jim ponujajo drogo. A je ob trenutni 28-odstotni prezasedenosti to nemogoče izvesti. Potrebovali bi nove kapacitete in sploh zagotovitev vseh pogojev, kar ni odvisno le od njih. Upajo pa, da bo ureditev takega oddelka, ki zdaj deluje le v celjskih zaporih, mogoča morda že letos.
Stanje je očitno resno. Pred kratkim sije na Dobu vzel življenje mladenič, ki je s sojetniki imel probleme
z izsiljevanjem, ker je bil zadolžen. Na njegovo prošnjo so ga za šest mesecev premestili v mariborske zapore, toda že naslednji dan po vrnitvi v zapor, kjer je imel neporavnane račune, je naredil samomor. Samomorov na Dobu sicer ni veliko, saj je bil zadnji pred tem leta 1997. V desetih letih je umrlo 28 obsojencev, od tega je bilo šest samomorov. Več je seveda poskusov samomorov in samopoškodb, kar vse kaže na veliko stisko zapornikov.
Na Dobu torej priznavajo, da so težave z mamili. Med sojetniki prihaja do konfliktov in še marsikaj se dogaja, zlasti v nočnem času, saj mnogi zaporniki nikoli ne spregovorijo o stvareh, ki se dogajajo, ko varnostniki zaklenejo oddelčna vrata. V nekaterih sobah je namreč tudi po 14 zapornikov, ki so v tem času prepuščeni sami sebi.
LIDIJA MURN
po dolenjski deželi
JEZEN NA POLICISTE? -Kako si drugače razlagali dejanje osumljenega 1 Kletnega T. F. iz okolice Brežic, ki je 30. januarja prišel na parkirni prostor pred zdravstveni dom v Brežicah in na parkiranem policijskem mercedesu vito z ostrim predmetom prerezal zadnjo levo gumo.
PAZLJIVO TUDI PRI ZDRAVNIKU - Tatovi prežijo vsepovsod, tudi tam, kjer to najmanj pričakujemo. P. G. iz okolice Novega mesta se je 30. januarja napotil v novomeški zdravstveni dom na pregled. Predtem si je slekel bundo in jo pustil na obešalniku pred ambulanto. Ko je biI pregled končan, ga je bunda sicer še čakala, neznanec pa mu je medtem iz žepa vzet denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem.
ZAPORNIŠKA SOBA - Takole izgleda zaporniška soba v Polodprtem oddelku Slovenska vas. Obsojenci imajo v sobah televizorje, radie, svoj bivalni prostor si lahko prav prijetno uredijo. Na Dobu pa so še vedno tudi sobe s po 14 zaporniki. (Foto: L. M.)
Požar pri prekajevanju mesa
MLADJE PRI PODBOČJU - 30. janurja ob L uri ponoči je prišlo do požara v starejši stanovanjski hiši. V pritličju je bila v sobi zakurjena krušna peč, kar je lastnik na podstrešju prekajeval meso. Do požara je prišlo zaradi nepravilno grajenega dimnika, ki je bil postavljen ob prečnem tramu in lesenem stropu. Tram seje vnel, ogenj pa se je nato razširil na polovico zgradbe, kjer so zgorela tla, ostrešje in staro pohištvo, ki se je nahajalo v prvem nadstropju. Zgorelo je tudi okrog 50 kg suhega mesa, tako da je lastnik oškodovan za okrog 300 tisoč tolarjev. Požar so pogasili gasilci PGE Krško, PGD Podbočje in Kostanjevica.
Usodno ga je odbilo v drevo Padel e°d v,ak
w	Ninvn VfFCTH. No
V nesreči umrl voznik osebnega avta, ki se je skušal izogniti tovornjakarju - V Savi se je utopil S. Ž.
Požar v Novolesu
STRAŽA - 4. februarja okrog 1. ure je v podjetju Novoles zagorelo v dvodelnem silosu za odpadke. Požar, ki je nastal zaradi kratkega stika na dozi z žarnico, so pogasili gasilci GRC Novo mesto. Po nestrokovni oceni znaša škoda okrog pet milijonov tolarjev.
Ilegalec v Trebnjem
TREBNJE - Na Baragovem trgu so policisti 31. januarja prijeli 20-let-nega jugoslovanskega državljana Š. I., ki je neugotovljenega dne lani prišel v Slovenijo ilegalno iz Hrvaške.
MALI OBREŽ, GORNJE BREZOVO, ČRNOMELJ - Pretekli teden se je v Posavju zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 45-letni B. T. se je 2. februarja ob 10.55 peljal s tovornim vozilom po lokalni cesti iz smeri Dobove proti Kapelam. V naselju Mali Obrežje hotel zaviti v levo na dovozno cesto oz. k stanovanjski hiši št. L Takrat je iz smeri Kapel pripeljal 81-letni voznik osebnega vozila J. K. iz okolice Kapel. Ko je opazil zavijanje tovornjakarja, je skušal trčenje preprečiti tako, daje zapeljal proti sredini vozišča. Kljub vsemu je z desnim delom svojega avta oplazil zadnji del tovornjaka, pri tem pa ga je odbilo v drevo.
Voznik osebnega avta, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Zoper povzročitelja nesreče bo podana kazenska ovadba.
Pretekli teden smo poročali, da je 28. januarja iz neznanega razloga voznik osebnega avta zapeljal v reko Savo. 4. februarja je potekalo reševanje pogrešanega vozila in voznika, 69-letnega S. Ž. iz Sevnice. Gasilcem PGE Sevnica in Krško je ob pomoči potapljačev iz specialne policijske enote uspelo oba potegniti iz Save. Ugotovljeno je, daje vozilo vozil pogrešani lastnik vozila in da je bil v avtu sam. Med obdukcijo je bilo ugotovljeno, da je S. Ž. umrl naravne smrti -zadela ga je kap - in da smrt ni posledica prometne nesreče.
Občan je 4. februarja obvestil policiste, da na regionalni cesti iz Nerajca proti Črnomlju vozi voz-
Trčila motor in avto
BREGE - 18-letni motorist A. L. iz okolice Krškega se je 5. februarja peljal po lokalni cesti iz smeri Leskovca pri Krškem proti naselju Brege. Nenadoma je zavil v levo. ravno v tistem trenutku pa ga je prehiteval 46-letni voznik osebnega avta F. J. iz okolice Krškega. Prišlo je do trčenja in hudo poškodovani motorist se zdravi v brežiški bolnišnici. Zoper oba voznika je bil odrejen ' odvzem krvi za analizo, voznik osebnega avta pa je napihal 1,44 promila alkohola.
nik osebnega avta cikcak in ogroža druge udeležence v prometu. Policisti so v Kanižarici izsledili 5 Metnega I. Š. iz okolice Črnomlja in ga ustavljali z modro lučjo in kratkimi zvočnimi signali. Med postopkom so ga hoteli preizkusiti z alkotestom, vendar iz zdravstvenih razlogov to ni bilo mogoče. Odredili so mu strokovni pregled v zdravstvenem domu, ki pa ga je odklonil, zato so mu policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. T. Š. tega ni upošteval in so ga kmalu znova ustavili v Črnomlju. Zato so ga pridržali, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške.
L. M.
NOVO MESTO - Na železniški postaji Center se je 31. januarja zgodila nesreča, ko je L. P. z Mirne skočil s stopnice premikajočega se vlaka na peron, kjer mu je spodrsnilo, tako da je padel med peron in vlakovno kompozicijo, ki ga je povlekla za seboj. Dobil je hude poškodbe roke in noge. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Napadel starejšo žensko
BREŽICE - 4. februarja je 39-letni J. R. iz.okolice Brežic napadel starejšo žensko. Policisti so ga takoj po dejanju prijeli. Osumljen je kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe, spolnega nasilja in velike tatvine. Zaradi podobnih dejanj je bil že obravnavan.
Na vrsti tudi nedotakljivi
Organi pregona budni tudi pri sebi ■ Korupcija očitno vsepovsod ■ Novomeška policista in krški carinik zlorabili položaj
Slovenski organi pregona nas zadnje čase presenečajo, ko uspešno odkrivajo najrazličnejša kriminalna dejanja, in to celo v svojih vrstah, česar doslej nismo bili ravno vajeni.
Začelo se je z razkritjem korupcijske afere, ko se je za zapahi zaradi suma prejemanja podkupnine znašel državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, nadaljevalo z aretacijo koprskega podžupana, ki so ga obdolžili prekoračitve pooblastil, ter z aretacijo predstojnika ptujskega okrožnega tožilstva, ki naj bi sodeloval z zloglasno Lončaričevo združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem ljudi. Očitno se s težavami na spolzkem področju kriminala ne ubadajo le politiki, temveč tudi tisti, ki jim je država naložila boj proti kriminalu.
Tudi na Dolenjskem smo pretekli teden dobili dvoje tovrstnih policijskih vesti. Krški kriminalisti so ovadili carinika (ki je celo občinski svetnik), ker je dlje časa v nasprotju s carinsko zakonodajo neupravičenim potrjeval zahtevke za vračilo davka na dodano vrednost. Novomeški kriminalisti
pa so prijeli dva prometna policista, ki sta se pri opravljanju nalog nadzora cestnega prometa menda šla kar lastno menjalnico, seveda sebi v prid. Čeprav menda ni šlo za velike vsote (kdo ve, koliko časa sta to že počela!), pa je vendarle grozljivo, da nekdo, ki od drugih zahteva poštenost, sam boleha prav za temi slabostmi.
Korupcija se je očitno zalezla vsepovsod in gotovo ni res, da je je danes več kot včasih. Le policijski organi si skupaj v sodelovanju s tožilci zdaj "upajo ’’ drezati tudi v svojih vrstah, kar je nedvomno pozitivno. Če so pri tem zbrati dovolj kakovostnega obremenilnega gradiva, je potem le še upati, da bodo tudi sodniki dobro opravili svoje delo, se pravi, da bodo poskrbeli za primerne kazni, sicer je bil trud policistov in tožilcev zaman, kar mnogokrat potožijo.
Pa še nekaj velja omeniti: vse te afere med “nedotakljivimi" med navadnimi smrtniki vsaj ustvarjajo vtis, da smo pred zakonom vsi enaki, kar smo do zdaj mnogokrat pogrešali.
LIDIJA MURN
NJENO ODLIČNOST LAHKO PREIZKUSITE MED 9. IN 1R FEBRUARJEM (TUDI V SOBOTO IN V NEDELJO DOPOLDNE) PRI VSEH TRGOVCIH Z VOZILI OPEL!
TU JE: POVSEM NOV ODRASLI MALI AVTO!
NOVA CORSA NAVDUŠUJE S ŠTEVILNIMI TEHNIČNIMI POSLASTICAMI IN Z NAJBOLJ PROSTORNO NOTRANJOSTJO V SVOJEM RAZREDU. SEDAJ JE NAPRODAJ TUDI KOT PETVRATNA RAZLIČICA, TAKO DA LAHKO VSA DRUŽINA SE BOLJ UŽIVA V NJENIH EDINSTVENIH PREDNOSTIH.
VARNOST IN UDOBJE V NOVI CORSI ZAGOTAVLJAJO:
ODLIČNA LEGA NA CESTI, ZARADI PODVOZJA DSA • AKTIVNI VZGLAVNIKI • ELEKTRONSKI PEDAL ZA PLIN • OD HITROSTI ODVISNI PROGRESIVNI SERVO VOLAN • ECOTEC MOTORJI S POVEČANO MOČJO.
POLEG TEGA POSTAVLJA NOVA CORSA V SVOJEM RAZREDU NOVA MERILA TUDI Z NIZKIMI VZDRŽEVALNIMI STROSKI IN Z 12-LETNO GARANCIJO PROTI PRERJAVENJU.
ZA NAJZAHTEVNEJŠE VOZNIKE PA JE NA VOLJO SE PRAV POSEBNA NOVOST, MENJALNIK EASYTRONIC, KI S HIPNIM PREKLOPOM MED VOŽNJO OMOGOČA TAKO ROČNO KOT TUDI AVTOMATSKO PRESTAVLJANJE. POTOVANJE SE SPREMENI V UDOBNO TEHNIČNO DOŽIVETJE.
NOVA OPEL CORSA. ODRASLI MALI AVTO.
OPEL-©-
AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., Maribor, tel. 02 450 29 50 • SALON TPC CITY. Maribor, tel. 02 230 13 10* Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER. Radlje ob Dravi. tel. 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica AVTO MAROVT, Poljčane, tel. 02 802 50 78 • Avtohiša Markovič, Maribor, tel. 02 420 12 89 • Avtohiša Hvalec, Kidričevo, tel. 02 796 33 41 • Avtohiša Hvalec. Ptuj. tel. 02 778 34 61 • Avtohiša KOLMANIČ & DOKL, Murska Sobota, tel. 02 530 46 50 • Avtohiša Horser. Lendava, tel. 02 577 63 52	___11A1A	„	. ..	, . on-,
AVTOTEHNA VIS, Ljubljana, tel. 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS. podružnica Jesenice, tel. 04 586 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC. Domžale, tel. 01 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC. Sava pri Litiji, tel. 01 897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN. Grosuplje, tel. 01 786 09 14 • AVTOTEHNA VIS IN PINTAR. Kranj. tel. 04 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK, Škofja Loka. tel. 04 502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER. Vrhnika, tel. 01 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS. Rakek. tel. 01 705 17 25 • AVTOHIŠA ZALAR. Velike Lašče, tel. 01 788 19 99 • Opel servis A. TROBEC. Ljubljana, tel. 01 423 25 35	^
AVTOCENTER CELEIA, Celje. tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC. Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL. Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA. podružnica Rogatec. Rogatec, tel. 03 810 71 00
ISTRA AVTO, Koper. tel. 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS. TPC Lucija, tel. 05 677 19 82 • AVTOCENTER TAVČAR. Sežana, tel. 05 734 16 20 KRUNO, Brežice, tel. 07 499 23 00 • KRUNO. poslovalnica Novo Mesto, tel. 07 393 03 62 SAWAL, Nova Gorica, tel. 05 330 63 33
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje
PE Novo mesto
HM
Adriatic
zavarovalna družba d.d.

Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov:
Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI

RUMENE STRANI

Prodajni center podov
PCPPUREBERS
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
SLOVENIJA 1EL
tel.(OI) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketine.si
l N T E R MARKETING

V zavetju
Plačilni promet za pravne osebe
Preko računa pri naši banki ste vključeni v plačilni promet največje in najmočnejše banke v državi.
V 200 poslovalnicah bančne skupine Nove Ljubljanske banke nudimo celovit in cenovno ugodi
Vsa pojasnila dobite pri poslovnih skrbnikih v banki.
Storitve so vam na volio tudi v bankah bančne skupine NLB: Banki Domžale, Koro$ki banki. Pomurski banki.
Banki Velenje, Banki Zasavje in v Dolenjski banki.
ugoden sen/is, tudi z elektronsko banko Proklik NLB in dnevno-nočnimi trezorji. Uspešno stojimo ob strani tako majhnim podjetnikom kot največjim gospodarskim družbam. Doma in v tujini. Zato izkoristite naše prednosti. Pri nas so vaše denarne zadeve v dobrin rokah.
Rastimo skupaj.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Opel agila 1.0
Opel z japonskimi geni
Dvojčki so v avtomobilskem svetu vse bolj pogosti. Skupni projekti so zaživeli še pred trendom združevanja avtomobilskih tovarn. Zato, ker so Japonci prvi pričeli izdelovati “mikrovane”, ni nič čudnega, da je Opel za rojstvo svojega prvorojenca v tem segmentu posegel po Suzukijevem genetskem materialu.
Agila je pravzaprav preoblečen suzuki wagon R+. Opel tako po japonskem vzoru išče prostor za potnike v edini možni smeri: višini. Stari trik nikoli ne odpove. V agili se sedi pokončno, ker veliko prostora za glavo in kolena. Niti štiri odrasle osebe se ne bodo pritoževale nad namestitvijo v malem oplu, ob tem pa je na voljo še 250 litrov prtljažnega prostora pri samo 3,5 metra dolgem vozilu.
Notranjost jasno odkriva pripadnost družini: celotna sredinska konzola je prenesena iz corse (ob dodani satelitski navigaciji), prav tako vse ročice in stikala. Žal pa trda in cenena plastika v notranjosti ne skriva, da se vozite v relativno cenenem avtomobilu. Zato pa je oblazinjenje odeto v vedre tone in dviga atmosfero. Malček ima tudi izredno bogato opremo: električna stekla, centralno zaklepanje, meglenke, avdio napravo z CD-jem, ABS zavore, strešne nosilce in klimatsko napravo, kije izredno uporabna predvsem zaradi velikih steklenih površin, ki se pozimi rade orosijo, poleti pa grejejo vozilo.
Pri pogonu se agila naslanja na preverjeno in nekoliko predelano corsino mehaniko. Osnovni motor je znan 1.000-kubični trovaljnik s tremi ventili
na valj, ki sedaj razvije 42 kW/58KM in 85 Nm navora. Pospešek do 100 km/h v 18 sekundah je povsem zadovoljiv za mestno vožnjo, prav tako tudi končna hitrost. Veliko bolj živ je 1,2-litrski 16-ventilec, ki je za agilo ojačan na 55kW/ 75 KM. Mi smo preizkusili šibkejšega, ki se je izkazal predvsem v mestu, na daljši poti pa je bil nekoliko prešibak. Ob tem je potrebno navesti, da poraba okoli 8 litrov za tako majhen stroj tudi ni vzpodbuden podatek. Agila doseže 142 km/h končne hitrosti, vendar je takrat precej glasna, zato se je bolje voziti v mejah zakonsko dovoljene hitrosti.
Zaradi kratke medosne razdalje, visoko postavljenega težišča in enostavnega podvozja, vozilo na kratkih neravninah rado poskakuje, vendar ni to nič zastrašujočega in ne kvari voznih lastnosti. Veliko pohval je lahko deležen tudi električni servo volan, ki je natančen in nudi boljši občutek med vožnjo. Pametna odločitev je bila tudi, da na agilo namestijo 14-colska platišča, ki umirjajo vožnjo. In še en omembe vreden podatek: 12 letno jamstvo na prerjavenje karoserije, ki je pocinkana.
Agila uspešno miri nasprotja: kompaktne zunanje mere in prostorna notranjost. Cena osnovnega modela s tri-valjnim motorjem znaša 1,608.130 tolarjev, testirani model z opremo comfort pa preseže 2,4 milijona tolarjev. Če smo vozila včasih kupovali “na metre”, bomo sedaj predvsem zaradi mestnih gneč večkrat pozornost obrnili na manjše, a še vedno dovolj uporabne avtomobilčke. Agila to prav gotovo je.
f	
Min a, j i	j-	^
Agila je preoblečen suzuki wagon R+.
Novi C estate
Novi družinski mercedes-benz razreda C je gotov! Strokovnjaki iz Stuttgarta so naredili nov športno eleganten karavan. Da so karavani vse bolj priljubljeni, govori tudi podatek, daje bilo od leta 1996 prodanih več kot 250.000 primerkov starega estata, kar je ena tretjina vseh prodanih C-jev. Od septembra leta 2001 pa ga bodo pričeli prodajati prvič tudi v Ameriki.
Zato ni čudno, da ga bodo širši publiki predstavili ravno na mednarodnem avtomobilskem salonu v Detroitu v začetku leta 2001. Z novim mercedes-benz sports coupejem, ki bo predstavljen spomladi, bosta tvorila vrh Mercedes-Benzovih novosti v letu 2001.
Novi mercedes-benz C estate je narejen na enakem podvozju kot limuzinski C. V njem so prav tako združene vse inovacije in tehnični dosežki, ki so bili predstavljeni v limuzinskem
C-ju. Prednost estata pa bo vsekakor njegova uporabnost. Veliko pozornost so strokovnjaki posvetili predvsem prtljažnemu prostoru, ki se, odvisno od razporeditve zadnje sedežne klopi, lahko poveča od 470 na 1.384 litrov, kar je 11 litrov več kot pri predhodniku. Glede na položaj sedežev bo tako na voljo do 1,5 kvadratnega metra ravne površine za nalaganje, ki je ob straneh opremljena z mrežico, ki preprečuje drobnarijam potepanje po prtljažniku.
Za pogon bodo skrbeli štirje bencinski motorji z močjo od 120 kW/ 163KM do 160 kW/218KM in trije dizli z neposrednim vbrizgom z močjo od 85kW/116KM do 125kW/ 170KM. Prenos bodo zagotavljali trije menjalniki: klasičen šeststopenjski menjalnik je na voljo v modelih C 200, C 220 CDI in C 270 CDI. V ostalih modelih pa boste lahko izbirali med sequentronic menjalnikom ali med elektronskim petstopenjskim avtomatskim menjalnikom.
Na kratko
Smrčači, pozor
Ljudje, ki smrčijo, so nevarni za volanom. Raziskava je pokazala, da ljudje, ki ponoči med spanjem smrčijo, kar 13 odst. pogosteje zaspijo za volanom kot tisti, ki nimajo teh težav. Razlog: ljudje, ki smrčijo, slabše spijo, zato so med dnevom bolj utrujeni in imajo zmanjšane reakcijske čase in koncentracijo.
Konec legende
Konec leta 2002 bo izdelan zadnji avtomobil znamke Rolls-Royce v angleških delavnicah. Tržne pravice se takrat vračajo podjetju BMW, izdelavo pa bo prevzel Volkwagen, ki namerava pričeti z izdelavo novega majhnega bentlyja. Od leta 1998 tam izdelujejo le še model silver seraph, vprašanje pa je, če bo BMW sploh nadaljeval s proizvodnjo.
Evropsko je najboljše
V Združenih državah Amerike je v modi vse, kar prihaja iz Evrope. To potrjuje tudi podatek, da je General Motors v lanskem letu zabeležil padec prodaje, vsi evropski proizvajalci pa so svojo prodajo povečali. Prodaja volkswagna, vključujoč audija, je porasla za 10 odst., mercedesa za 12,7, BMW-ja za 30,3, porscheja pa kar za 41,6 odst.
Cigareta za volanom
Za volanom cigareta najbolj “paše". To potrjuje tudi nemška raziskava. Od vseh, ki v avtu kadijo, je kar 52 odst. profesionalnih voznikov in taksistov. Najmanjši delež imajo zdravniki, samo 17,6 odst. Ti najverjetneje že vedo, zakaj v avtu ni dobro kaditi.
Common-rail za scenica RX4
Novi Renaultov hit RX4 bo dobil novo srce. Pod motorni pokrov enoprostornega “mehkega” terenca bodo v prihodnje vgrajevali novi turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom po sistemu common-rail, ki iz prostornine 1.870 ccm razvije 77 kW -105 KM pri 4.000/min. Izredno zanimiv je tudi navor, ki svoj maksimum 200 Nm razvije že pri 1.500/min. Motor nudi solidne zmogljivosti ob končni hitrosti 160 km/h in pospešku 14,8 sekunde do 100 km/h. Čeprav je RX4 težak poldrugo tono in ima masiven integralni pogon, seje povprečna poraba vseeno obdržala na vsega 7,5 litra. Ta motorje svoj krst doživel lani v laguni. Scenic RX4 je uspešen predstavnik razreda SUV oz. luksuzno-šport-nih terencev za zabavo. Pri takšnih vozilih je turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom izredno praktičen, saj omogoča solidne zmogljivosti ob relativno ugodni porabi.
Suzuki kupuje maruti
Največji indijski proizvajalec avtomobilov Maruti, ki je do sedaj proizvajal avtomobile po licenci japonskega Suzukija, bo kmalu postal del Suzukijevega koncerna. Indijska vlada seje odločila prodati 50 odst. svojih delnic, saj avtomobilsko podjetje ni moglo samostojno spremljati svetovnih trendov in je pričelo stagnirati na tržišču. Prvi model, ki bi se moral masovno pričeti izdelovati pod Suzukijevim patronatom v Indiji, je lahki kombi nižjega razreda wagon R+, kasneje pa še swift in baleno. Na našem tržišču je bil še pred kratkim izredno popularen model maruti 800, kar je bila indijska izvedba suzukija alta. Indijska proizvodnja bi morala zagotoviti nižje proizvodne stroške in s tem večjo konkurenčnost.
Trimilijonti seat iz Martorella
Ob prehodu pod okrilje koncerna Volks-wagen AG, seat dosega vse večji uspeh na tržišču. Nedavno je bil v tovarni v Mar-torellu izdelan trimilijonti seat. Tovarna v Montarellu je bila zgrajena leta 1993 in spada med najmodernejše in najučinkovitejše na svetu. V začetku proizvodnje je s tekočih trakov prihajalo 1.500 vozil na dan, v letošnjem letu pa iz tovarne pripelje kar 2.250 vozil na dan. Jubilejni primerek je bil rdeči seat leon 4 z motorjem 1.8T, moči 131 kW-180 KM in pogonom na vsa štiri kolesa.
Galski lepotec brez strehe.
Galski lepotec z
Dva-nula-srce je bil največji hit na salonu v Ženevi leta 1999. Takrat je bil to konceptni avtomobil, ki je kar nekaj časa izzival pozornost medijev. Peugeotov model na osnovi lepe “206” je sedaj končno dobil zeleno luč za proizvodnjo. Uradno je bil predstavljen jeseni na pariškem avto salonu, oznaka CC (kratica za Coupe Cab-rio) pa je nakazala, da bo to res zelo zanimiv avtomobil.
Avtomobil je narejen na osnovi “206”, od katere je prevzel vse glavne linije. Pokrov motorja je profiliran v obliki črke V. Tudi bočne linije so ostale enake! Šele nadgradnja je tista, ki dela ta avtomobil nekaj posebnega. Potniški prostor je pomaknjen naprej, da bi dobili več prostora za zlaganje strehe. To izvedete tako, da ročno odklenete varnostne zaponke, nato se prtljažni prostor odpre v nasprotni smeri od avtomobila in omogoči rotacijo strehe v prtljažnik.
Streha je sestavljena iz dveh delov: prvi del je zadnje okno z okvirom, drugi del pa je preostanek do vrha vetrobranskega stekla. Prvi del se zarotira okoli spoja s karoserijo, drugi del pa se v prtljažniku preklopi preko prvega in prtljažnik se zapre, vozilo pa postane kabriolet v manj kot tridesetih sekundah. Za odpiranje strehe se lahko peljete največ 10 km/h, v prtljažniku pa mora biti postavljena zaščitna polica, ki dovoljuje preklop strehe vanj.
dvema obrazoma
Odpiranje in zapiranje strehe je povsem avtomatizirano in se izvaja s pomočjo petih hidravličnih teleskopov, ki delujejo pod pritiskom 130 barov. Oljna črpalka je nameščena za sedežem in je zvočno dobro izolirana. Teža mehanizma znaša 6,2 kg, teža celotne strehe in mehanizma pa 45 kg.
Pri kupe izvedbi imate na voljo 320 litrov prtljažnega prostora, ko pa je v njem streha vam pod njo ostane vsega 150 litrov praznega prostora. Gumb za odpiranje in zapiranje strehe je nameščen na centralnem grebenu pred ročno zavoro.
Podvozje je prevzeto od športnih predhodnikov. Za pogon skrbita dva motorja. Oba sta štirivaljna šestnajstventilska. Slabši, 1,6-litrski, razvije 80 kW/110 KM pri 5.750/min in požene CC-jčka do 193 km/ h ob pospešku 11,2 sekunde. Močnejši, 2,0-litrski. je boljši izbor. Maksimalna moč 100 kW/136KM pri 6.000/min in navor 190 Nm pri 4.000/min ponuja odlično zabavo. Najvišjo hitrost 204 km/h doseže v tridesetih sekundah do 100 km/h pa pospeši v devetih sekundah. Oba motorja sta na voljo z petstopenjskim ročnim menjalnikom.
Ta lepotec bo prava popestritev na ulicah, zato pričakujejo velik naval in ga izdelujejo po 300 primerkov na dan, ki se v Nemčiji že prodajajo za 30.000 mark in več.
Hvundai cuope 2,0 FX
Korejski
dirkač
Osnovna linija druge generacije Hyundaievega kupeja ne skriva športnega značaja. Kljub temu pa je vozilo en korak naprej od evropskega ideala športnega avtomobila. Na prednjem koncu ga krasi kar deset svetlobnih sklopov, ki se preko valov nadaljujejo v motorni pokrov. Tudi zadek je elegantno zaobljen in nič bolj skromen. Vse je izvedeno predvsem po ameriškem okusu.
Za športni značaj vozila je presenetljiva prostornost. Celo na zadnji klopi se sedi udobno, medtem ko ima voznik za svojim delovnim prostorom pravo razkošje prostora. Sedeži so nekoliko trši in nudijo dovolj bočne opore pri hitrejših zavojih. Armaturna plošča je ponovno nekaj posebnega. Tri elipse, v katerih poskakujejo merilci, so prečno postavljene na sivo podlago. Žal sta ob armaturi za volanom nameščena stikala za meglenke in zadnji brisalec, ki nista najbolj pri roki, zato pa je vse ostalo na mestu. Skupen vtis je zadovoljiv: sedeži oblečeni v usnje, solidni materiali in še boljša izvedba dajejo občutek lagodja in že kar luksuza.
Dvolitrski motor (102 kW/139KM) je že star znanec iz prejšnjega modela in zasluži vso pohvalo tudi v novi izvedbi. Čeprav doseže najvišji navor 192 Nm
šele pri 4.900/min, vozilo brez težav vleče že od 2.000/min, nad 3.500/min pa že “poka” od moči, ki zadostuje, da se 1.250 kg težko vozilo požene do 205 km/h ob pospešku 8,5 sekunde. Za pošteno delo tudi ne zahteva veliko, ob vseh priganjanjih je poraba ostala pod desetimi litri, kar je povsem zadovoljivo.
Trdo podvozje in nizko presečne pnevmatike so ponavadi slabša stran športnih avtomobilov. Hyundai tudi tukaj preseneča. Udarce začutimo šele na grobih neravninah, drugače pa je skoraj limuzinsko udoben, kar pa ne pušča posledic na legi. Čeprav je brez danes vse bolj popularnih elektronskih pomagal, je vozilo izredno nevtralno. Tudi udarci bočnega vetra so zanemarljivi.
Volan je dovolj natančen in neposreden, z majhnim obračalnim krogom, kar daje vozilu okretnost tudi v mestu. Če so bile zavore slabša stran vzhodnjaških avtomobilov, potem to ne velja za kupeja. Zaustavitvene poti, manjše od 40 m, se ne sramuje noben avtomobil.
Ob vseh dobrih lastnostih in tu in tam kakšni pomanjkljivosti je kupejev največji adut vsekakor cena, saj izvedba, katero smo vozili, z najmočnejšim motorjem in vso opremo stane 3,100.000 tolarjev. Zaskrbljujoče za vse evropske konkurente. To pa še ni vse. Hyundai ponuja kupeja tudi z 1,6-litrskim motorjem, ki razvije 83 kW/112KM, pospeši v 11 sekundah in doseže 193 km/h, za 2,600.000 tolarjev. Ob triletnem jamstvu je to vsekakor najboljša in najcenejša odločitev v razredu kupejev.
Hyundaiev kupe je avtomobil, ki nudi obilico športnih užitkov, prostornosti in udobnos ti, največje orožje pa je vsekakor njegova cena.
Jsiiisf
Po obronkih Novega mesta
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 10. februarja, pripravil pohod po obronkih Novega mesta. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri pred nekdanjim Hotelom Kandija in pešačili čez Janšče, Slat-niške hribe, Ratež nazaj v Novo mesto. Prijave sprejema Fanika Vovk po telefonu 30 24 316 vsak dan po 18. uri.
Krka v Posavsko hribovje
NOVO MESTO - Planinska sekcija Krka bo v soboto, 24. februarja, pripravila izlet v posavsko hribovje. Povzpeli se bodo do celjske koče in na Tolsti vrh (834 m). Prijave in dodatna pojasnila 33 12 507.
Trebanjci na Vrhtrebnje
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje bo v nedeljo, 11. februarja, pripravilo zimski pohod na Vrhtrebnje. Iz Trebnjega bodo odšli ob 7.45 z vlakom do Mirne Peči, od tam pa čez Zijalo, Sv. Ano in Risavnico do končnega cilja. Druga skupina se bo na Vrhtrebnje odpravila ob 10. uri od trebanjskega gradu.
Odprta pot do finala pokala
NOVO MESTO - Na sedežu Košarkarske zveze Slovenije so izžrebali polfinalna para zaključnega turnirja za košarkarskega pokala Slovenije, ki bo 7. in 8. aprila v Zagorju. Žreb je košarkarjem Krke Telekoma v polfinalu namenil najugodnejšega nasprotnika, moštvo Zagorja Banke Zasavja, ki je na prvenstveni lestvici trenutno na predzadnjem mestu. Če bodo Novomeščani v soboto, 7. aprila, ugnali domačine, se bodo v nedeljo za naslov pokalnega prvaka Slovenije pomerili z zmagovalcem drugega polfinalnega dvoboja Geoplinom Slovanom ali Unionom Olimpijo.
Nepričakovan poraz Kočevk
KOČEVJE - V 17. krogu v drugi državni odbojkarski ligi so igralke Kočevja ostale brez točk. V najslabši predstavi doslej so gostiteljice klonile proti Californiji Mislinji z 0:3.
Košarkarska poslastica v Tivoliju
Tekma, kakršne pri nas še ni bilo - Krka Telekom je držala vse niti v svojih rokah do zadnjih minut, potem pa so Ljubljančani z delnim izidom 24:5 prišli do zmage
NOVO MESTO - Dvorana Tivoli je bila razprodana že dan pred velikim derbijem slovenske košarke, precej tudi na račun podarjenih vstopnic, in šele po vztrajnem posredovanju klubskega vodstva Krke Telekoma se je, ko se je tekma že začela, na tribunah v kotu dvorane našlo nekaj prostora tudi za novomeške privržence košarke, ki niso doživeli nove zmage svojih ljubljencev, a znamenitega Tivolija niso zapustili nezadovoljni, saj se je Krka Telekom tokrat predstavila v vsem svojem sijaju.
Tako kot tekmo s Partizanom so tudi srečanje z Unionom Olimpijo začeli Petrov, Grum, Drobnjak, Courtney in Dončič, ki so s čvrsto in nepopustljivo igro v obrambi že na začetku preprečili, da bi se ljubljanski strelci razigrali. S košem Simona Petrova so prvi povedli Novomeščani, sledil je niz zadetkov Saše Dončiča. Sredi prve četrtine so se Ljubljančani le zbrali in s košem Welscha v 7. minuti prvič izenačili, povesti pa jim še dolgo časa ni uspelo. V 8. minuti druge četrtine je Krkin Američan Courtney s privlačnim zabijanjem žoge v koš svoje moštvo popeljal do prednosti 10 točk (43:33), do konca polčasa pa sta Bečirovič in Golemac le nekoliko zmanjšala prednost Novomeš-čanov.
Na začetku drugega polčasa se je povsem razigral Olimpijin visoki center Primož Brezec, ki je z zabijanjem izenačil in po dodatnem prostem metu v 3. minuti Olimpijo prvič na tekmi pripeljal do vodstva. Trener Pipan je tedaj pod koš v boj z Brez-cem poslal Arapoviča in Davisona, iz igre pa je potegnil do tedaj odličnega Courtneyja. Že v naslednjem napadu Ljubljančanov sta do Novo-
Nepomembna zmaga Kočevcev
KOČEVJE - V 17. krogu v drugi državni košarkarski ligi je kočevski Snežnik končno zmagal. Na tekmi, ki ni odločala o ničemer, so gostitelji po nekaj sušnih mesecih zmogli dovolj moči in premagali Tolmin z 92:77. Tokrat so se izkazali starejši igralci. Kočevci so kljub temu globoko na dnu prvenstvene lestvice z vsega 19 točkami. (M. G.)
Lana peta in šesta v slalomu
NOVO MESTO - Na prvem državnem tekmovanju za pokal Večer so nastopili tudi mladi smučarji novomeške Krke Roga. V veleslalomu v Mariboru je bila med 50 starejšimi deklicami najboljša Mojca Mesojedec, kije osvojila 13. mesto, med 70 fanti pa je bil Rok Ravbar 21, Simon Dolinšek pa 24. V slalomu v Kranjski Gori se je v soboto s 5. mestom izkazala Lana Grandovec, ki je v nedeljo v slalomu na Soriški planini osvojila 6. mesto. Med mlajšimi deklicami se je na prvem državnem veleslalomu v Kranjski Gori Vanja Brodnik uvrstila na 11. mesto, na slalomu na Krvavcu je bila 14., v Mariboru pa 18.
meščanov zelo neprizanesljiva sodnika dosodila kar štiri osebne napake zapored (dve Grumu in po eno Arapoviču in Davisonu) in Olimpiji pomagala do vodstva z 52:47.
Kazalo je, da je Krka na kolenih, a sta Davison in Grum s trojkama svojemu moštvu vrnila vodstvo. Čeprav sta sodnika Davisonu po 11 minutah v igri prisodila peto osebno napako, Novomeščani niso popustili, tako da so po prvih minutah igre v zadnji četrtini vodili že z 11 točkami razlike (71:60). Potem pa se jim je ustavilo, pri Ljubljančanih pa seje razigral Žukauskas in izid je bil spet izenačen.
Ko sta sodnika s petimi osebnimi napakami pospremila na klop še drugega novomeškega Američana
Courtneyja, se je novomeška barka počasi začela potapljati. V živčni končnici so se bolje znašli Ljubljančani, ki so v zadnji minuti nepazljivim Novomeščanom dvakrat odvzeli žogo, ko pa sodnika 21 sekund
• Novomeški košarkarji so na zadnjih dveh tekmah, ki so ju sicer izgubili, vseeno dokazali, da so preboleli krizo in so spet v vrhunski formi, s kakršno so navduševali slovenske ljubitelje košarke jeseni, ko je pred njimi padel na kolena celo veliki Mac-cabi. To formo pa morajo dokazati na naslednjih tekmah Suprolige (že sinoči so se pomerili z Baverjem), medtem ko jih na domačem prizorišču čakajo lažja srečanja z moštvi s sredine lestvice: Kraškim zidarjem, šentjurskim Kemoplastom in domžalskim Heliosom.
pred koncem tekme nista dosodila osebne napake nad Simonom Petro-vom, ki bi tedaj s trojko svoje moštvo še vrnil v igro, je bilo vsega konec.
I. V.
V SENDVIČU - Simon Petrov se je, čeprav sta nanj pazila dva Partizanova košarkarja Čanak in Milisavljevič, odločil vreči na koš in zadel. (Foto: I. V.)


KOŠARKA
Suproliga, skupina B, 12. krog - KRKA TELEKOM : PARTIZAN 78:79 (18:15,43:38,60:59); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2500, sodnika: Dovidavicius (Litva), Ziemblicki (Poljska).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 5 (2:2), Jevtovič 1 (1:2), Dončič
2,	Petrov 10 (2:2), Davison 12 (4:4), Grum 15 (4:5), Drobnjak4, Courtney 26 (1:4), Arapovič 3;
PARTIZAN: Petrovič 7, Markovič 2 (2:2), Berič 17 (2:4), Varda 1 (1:2), Glintič 11, Bulatovič 20 (4:4), Milisavljevič 14 (8:9), Čanak 7 (1:2). Prosti meti: Krka Telekom 14:19, Partizan 18:23. Met za dve točki: Krka Telekom 20:37, Partizan 20:40. Met za tri točke: Krka Telekom 8:17 (Court-ney 3, Petrov 2, Grum, Anzulovič, Arapovič), Partizan 7:18 (Glintič
3,	Berič 3, Petrovič). Skoki: Krka Telekom 32, Partizan 38. Osebne napake: Krka Telekom 23, Partizan 17.
Ostali izidi v skupini B: Iraklis Solun : Scavolini Pesaro 92:85, Pau-Orthez: Plannja Lulea 86:59, Bayer Leverkusen : Efes Pilsen 69:71, Maccabi Tel Aviv: Ostende 96:79
1.	Maccabi Tel Aviv 121« 2 1084:91322
2.	Efes Pilsen Istanbul 12 9 3 989:90621
3.	Partizan Beograd 12 8 4 979:99320
4.	Scavolini Pesaro
5.	Iraklis Solun
6.	Pau-Orthez
7.	Ostende
8.	Krka Telekom
9.	Baver Leverkusen
10.	Plannja Lulea
12 6 6 1015:96318 12 6 61006:100018 12 6 6 962:96318 12 6 6 987:100718 12 4 8 886:932 16 12 3 91031:1065 15 12 2 10 874:1071 14
Lestvica skupine A: 1. Panathi-nakos 21, 2. CSKA Moskva 21, 3. Uelker 20,4. Croatia osiguranje 19 itd. 5. Slask Wroclaw 18, 6. ASV-EL Villeurbanne 18, 7. Alba Berlin 17, 8. Siena 16, 9. Lietuvos Vilnius 15, 10. Maccabi Raanana 15
Liga Kolinska - UNION OLIMPIJA : KRKA TELEKOM 84:76 (21:25, 41:45, 58:64); Dvorana Tivoli, gledalcev 4000, sodnika: Fišer (Murska Sobota), Kolar (Kranj);
UNION OLIMPIJA: VVelsch 5 (2:2), Golemac 15 (3:4), Bečirovič 20 (14:15), Brezec 16 (2:4), Jordan 1 (1:2), Kotnik 2, Zagorac 12 (0:2), Žukauskas 13 (1:2);
KRKA TELEKOM: Anzulovič 7, Dončič 18 (5:5), Petrov 12 (6:6), Davison 12(1:1), Grum 10 (3:4), Drobnjak 2, Courtney 15 (2:2). Prosti meti: Union Olimpija 23:31, Krka Telekom 17:18. Met za tri točke: Union Olimpija 5:15 (Žukauskas 4, Welsch), Krka Telekom 5:19 (Anzulovič, Don-
čič, Davison, Grum,. Courtney). Osebne napake: Union Olimpija 23, Krka Telekom 26. Pet osebnih: Davison (28.), Courtney (38.).
Ostali izidi: Pivovarna Laško : Loka kava 109:103, Helios : Savinjski Hopsi 84:57, Kemoplast Alpos : Geoplin Slovan 102:90, Kraški zidar: Rogla 69:82, Triglav : Zagorje Banka Zasavje 89:68
1.	Union Olimpija
2.	Krka Telekom
3.	Pivovarna Laško
4.	Geoplin Slovan
5.	Kraški zidar
6.	Kemoplast Alpos
7.	Helios
8.	Rogla
9.	Triglav
10.	Savinjski Hopsi
1716 11585:103833 1716 1 1474:124533 1711 6 1531:141628 1610 61294:124926
16	9 71240:127225
17	710 1499:151624 17 7101349:137924 17 710 1407:147224 17 611 1280:137023 17 5121330:151422
11.	Zagorje Banka Zasavje 17 413 1317:1512 21
12.	Loka kava	17 3141333:1557 20
ATLETIKA
Dvoranski atletski mitingu v Šempetru pri Novi Gorici - troskok: 1. Boštjan Šimunič (Novo-les Dolenjske Toplice) 15,83, 2. Marko Lenko (Kladivar Celje) 15,38, 3. Andrej Batagelj (Nova Gorica) 15,26,60 m ovire: 1. Margaret Macciut (Italija) 8,52, 2. Katka Božič (Novo mesto) 8,55, 3. Gabriella Gregori (Italija) 8,67; višina: 1. Francesca Bradamante (Italija) 1,82, 2. Lea Cimperman (Kronos) 1,74, 3. Nina Murko (Novoles Dolenjske Toplice) 1,68.
ROKOMET
1. SRL, ženske, 12. krog -KRIM ETANEUTRO ROBERTS : GRAMIZ KOČEVJE 44:14 (21:8)
13. krog: ŽALEC : GRAMIZ KOČEVJE 24:24 (13:13)
Lestvica: 1. Krim Eta Neutro Roberts 24, 2. M-Degro Piran 22, 3. Olimpija 17,4. Žalec 17,5. Bajc Daesvoo Izola 13, 6. Jelovica 12, 7. Sava Kranj 10, 8. Gramiz Kočevje 5: 9. Vegrad Velenje 4, 10. Burja Škofije 2.
ODBOJKA
1. SOL, ženske, 14. krog - B&L UTRIP ŠEMPETER : TPV NOVO MESTO 3:1 (17, -22, 20, 19); TPV NOVO MESTO: Nenčeva, Muhič, Vernig, Rajak, Novinec, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Čoralič.
Lestvica: 1. N KBM Meltal Maribor 42, 2. Ljubljana 33, 3. Kemi-plas Koper 28, 4. HIT Nova Gorica 27, 5. B&L Utrip Šempeter 22, 6. ZM Ljutomer 21,7. TPV Novo mesto 14, 8. Formis Bell Miklavž 9,9. Venus Frupi ŠOU 6, 10. Elek-trologistika Ptuj 5.
Na Lubnik
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 17. februarja, pripravilo izlet na Lubnik (1025 m) nad Škofjo Loko. Prijave zbira Mojca Verček Rems po telefonu 041 745 849.
Če bi ubogali, bi lahko zmagali
Dvoboj Krke Telekoma in Partizana odločila trojka Aleksandra Glintiča tri sekunde pred koncem - Zadnji napad Partizana bi morali ustaviti z osebno napako
ttE oT.
PRIDRUŽITE SE NAM!
SKUPAJ SE BOMO ZABAVALI IN PELI
Nobbi Mokri zmaj Romana Kn Andrej Rozr
V Mercator centru:
Novo mesto, 9.2., ob 18.1]
36 NIVEA *

NOVO MESTO - Partizan Beograd je v košarki ime, ki nekaj pomeni. Kdo bi si pred leti mislil, da se bo nekdanji evropski prvak in večkratni prvak tedaj najmočnejše evropske državne lige leta 2001 v Novem mestu z domačim moštvom do zadnje sekunde boril za pomembno zmago v evropski poklicni košarkarski ligi. Vendar časi se spreminjajo in minuli četrtek so bili Beograjčani lahko srečni, da so s trojko Aleksandra Glintiča prišli do zmage, ki jim v Su-proligi še naprej zagotavlja mesto tik pod vrhom skupine B.
Vprašanje, kaj se je v četrtek zvečer v zadnjih dvajsetih sekundah tekme v novomeški športni dvorani Leona Štuklja dogajalo v glavah novomeških košarkarjev. Dve minuti pred koncem je po drugi trojki Glintiča Partizan vodil s 76:71, potem pa je za dve točki zadel Simon Petrov, ki je svoje moštvo tako spet vrnil v igro. Po osebni napaki Davisona v napadu je Pipan vzel prvo minuto odmora v zadnji četrtini. Krka je po odmoru spet prišla do žoge, a sta bila Davison in Courtney v protinapadu nespretna, na srečo pa so žogo izgubili tudi Beograjčani, tako da je
Courtney, ki je bil proglašen tudi za najboljšega igralca srečanja, s trojko na začetku zadnje minute tekme izenačil, Beograjčani pa so spet izgubili žogo in Krka Telekom je dobila priložnost, da v zadnjem napadu odloči tekmo. Pričakovati je bilo, da bodo košarkarji Partizana poskusili prekiniti igro z malo osebno napako, kar je po samo dveh sekundah igre uspelo Milisavljeviču, na črto za proste mete pa se je postavil natančni Simon Petrov.
Pipan je tedaj vzel drugo minuto odmora in svojim igralcem naročil, naj Beograjčane takoj zaustavijo z
osebno napako, kar je povsem logična in običajna taktika v takih primerih. Potem ko je Petrov zadel oba prosta meta, so Beograjčani šli v zadnji napad. Čeprav jih je trener Pipan s strani na ves glas pozival, naj končno že naredijo osebno napako, tega nihče od novomeških košarkarjev ni storil, tri sekunde do konca pa je žoga prišla do 208 cm visokega krilnega centra Aleksandra Glintiča, ki je izza črte za tri točke žogo neoviran poslal v koš in zapečatil usodo Novomeščanov.
Kljub porazu novomeški košarkarji tokrat niso razočarali, saj so celo tekmo odigrali izvrstno, večji del vodili, njihova igra pa je bila bistveno bo(j organizirana, domiselna in borbena ter tudi na oko lepša. Če bodo tako nadaljevali, se ni bati, da v Su-proligi ne bi doživeli še kakšne zmage in se uvrstili v osmino finala.
L V.
DVOBOJ NAVIJAČEV - Navijači novomeške Krke Telekoma Zaboni (levo) so na tekmi med njihovimi ljubljenci in Partizanom z bobni in sirenami krepko preglasili navijače Partizana Grobarje, ki so jih tokrat zastopali predvsem slovenski Srbi. Kot kaže izid srečanja, so vseeno nekoliko bolj učinkovito navijali Grobarji. Svoje delo so dobro napravili tudi redarji, saj na tekmi ni bilo izgredov navijačev Partizana, kakršnih so se bali organizatorji. (Foto: I V)
Kočevske
rokometašice
presenetile
Žalcu v gosteh oiščipnile točko
KOČEVJE - Za največje presenečenje 13. kroga prve državne rokometne lige so v Žalcu z izidom 24:24 poskrbele igralke kočevskega Gramiza. Po več sušnih letih so Žalcu le odščip-nile točko in si tako znovo točko skoraj že zagotovile obstanek v druščini najboljših. Trener Gramiza Ciril Andoljšek je imel za Žalčanke skrit aduta. Julija Benčina je znova dokazala, da seje prezgodaj umaknila z rokometnih igrišč, saj so ravno njene zanesljive obrambe vlivale zanesljivost v igro gostij.
Tudi pet minut pred koncem tekme, ko je semafor kazal tri zadetke prednosti za Žalčanke, je kočevska obramba strnila vrste, v napadu pa je steklo, kot je treba. V zadnji minuti je trener Žalca Filipčič celo stopil na igrišče in z nešportnim vedenjem oviral hiter napad. Zaradi namernega prekrška sije prislužil rdeči karton, Nina Kers-ničpaje iz upravičeno dosojene sedemmetrovke zadela v mrežo in izid izenačila.
M. G.
Kolesarji letos začeli z zmago
Že na prvi dirki nove kolesarske sezone so kolesarji Krke Telekoma zmagali Miholjevič je z Dancem Pedersnom pobegnil že kmalu po startu
NOVO MESTO - Čeprav je še zima, vsaj po koledarju, se je tudi za kolesarje že začela sezona, po tradiciji pa se je to zgodilo v Istri, natančneje v Poreču, kjer je nekoliko prenovljeno poklicno moštvo Krke Telekoma doseglo novo zmago, na vrh med klubskimi zmagovalci na dirkah poklicnih kolesarjev pa se je s sedmo zmago za novomeški klub zdaj prebil Vladimir Miholjevič.
Kolesarji Krke Telekoma so v nedeljo, 4. februarja, nastopili na prvi dirki nove sezone. Dirka za nagrado Poreča, ki tako kot Velika nagrada Krke sodi v kategorijo 1/5, je v Istro poleg domačih kolesarjev priva-
• Na klubski lestvici zmagovalcev poklicnih dirk moštva Krka Telekom je Miholjevič s sedmo zmago prevzel vodstvo, s 6 zmagami je drugi Uroš Murnom, ki letos nastopa za italijansko poklicno moštvo Mobilvetta, Gorazd Štangelj je v Krkinem dresu zmagal petkrat, sloviti kralj šprinter-jev na Giru Ivan Quaranta pa je v času, ko je nastopal za novomeško moštvo, zmagal štirikrat.
bila vsa slovenska moštva in več ekip iz drugih držav. V Krkinem moštvu so nastopili vsi najboljši poklicni kolesarji, pridružila pa se jim je tudi ekipa do 23. leta, ki jo vodi novi trener Sandi Papež.
Že nekaj kilometrov po startu sta glavnini pobegnila krkaš Vladimir Miholjevič in Danec Morten Peder-sen. Kolesarja sta dobro sodelovala in si hitro prikolesarila 4 minute
Dolenjski derbi Kočevcem
Tretjeligaški odbojkarski derbi v Novem mestu pripadel Kočevcem - TPV-jevke zgubile v Šempetru
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v 14. krogu tekmovanja v 1. državni ligi z 1:3 izgubile dvoboj ekip s sredine lestvice v Šempetru. V soboto jih v športni dvorani Marof čaka dvoboj s tretjeuvrščenimi Koprčankami, s katerimi so se pred leti borile za sam vrh prvenstvene lestvice, kjer zdaj kraljujejo Mariborčanke in Ljubljančanke.
V	moški drugi ligi so Žužemberča-ni doma s 3:0 ugnali Mislinjo in so
• na lestvici še naprej tretji, za drugouvrščenim Triglavom pa zaostajajo samo za točko. V ženski drugi ligi so Kočevke prav tako igrale z Mislinjo in doma z 0:3 tekmo izgubile, na lestvici pa zasedajo 7. mesto.
V	moški tretji ligi so se na dolenjskem derbiju v Novem mestu pomerili odbojkarji Krke in Kočevja. No-vomeščani so začeli bolje in vodili z 1:0 in 2:1, a so v odločilnih trenut-
Tekme v dvorani Marof
NOVO MESTO - v NOVOMEŠKI ŠPORTNI DVORANI Marof bodo v soboto, 10. februarja, tri tekme. Ob 10. uri košarkarska tekma med kadeti Krke Telekoma in Ilirije, ob 18. uri ženska odbojkarska tekma 1. državne lige med TPV-jem in Koprom, ob 20. uri pa moška rokometna tekma 2. državne lige med Novim mestom in Ajdovščino.
I^KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOCEC
prednosti, kar je zadostovalo, da ju glavnina, ki sojo skrbno nadzorovali ostali člani novomeške ekipe, ni mogla ujeti, v ciljnem šprintu pa je Miholjevič z lahkoto ugnal izčrpanega Danca.
Po besedah trenerja poklicnega moštva Krke Telekoma Srečka Gli-varja, je zmaga plod dobre in taktično zrele vožnje celega moštva, v katerem sta se še posebej izkazala izkušeni Milan Eržen in novinec v moštvu Matjaža Batič, ki sta s še dvema kolesarjema pobegnila glavnini in se pred ciljem že približevala Miholjeviču in Pedersnu, poleg tega pa je bila tudi konkurenca na dirki prešibka za moštvo Krke Telekoma.
kih četrtega niza precej nespretno zapravili nekaj žog, tako daje o zmagi odločil peti skrajšani niz, v katerem so bili boljši gostje. Kočevci so na lestvici šesti, Novomeščani pa osmi.
V ženski tretji ligi so od ekip z našega konca zmagale le Brestaničan-ke, ki so doma s 3:0 premagale Astro Telekom. Črnomaljke so doma z 0:3 izgubile z Izolčankami, sosedami na lestvicami, Semičanke pa prav tako z 0:3 s škofjeloškim Partizanom. Črnomaljke so zdrsnile na 4. mesto, Brestaničanke so se povzpele na šesto mesto, Semičanke pa so še naprej na zadnjem, dvanajstem mestu.
Pizzeria Novljan prva v odbojki
NOVO MESTO - Novomeški rekreativni odbojkarji so v nedeljo, 4. februarja, s končnico zaključili leto-, šnje občinsko ligaško tekmovanje, ki ga organizira Agencija za šport Novo mesto. V finalu je Pizzerija Novljan z 2:1 premagala DOS Dolenjske Adrio, na tekmi za tretje mesto pa je Metropolis Media z 2:1 premagal Lan. Končni vrstni red: 1. Pizzeria Novljan, 2. Dos Dolenjske Adria, 3. Metropolis Media, 4. Lan, 5. Krka, 6. ŠRD Mirna Peč, 7. Zgage.
Srečko Glivar
Zasledovalci so Danca prisilili, da je še močneje pritisnil na pedala in tako porabil vso moč, ki jo je potreboval za ciljni šprint. Sprinterski obračun glavnine je dobil povratnik
v moštvu Krke Telekoma Branko Filip, za njim pa je na cilj pripeljal njegov klubski tovariš Boštjan Mervar.
Izkazali so se tudi 'mladi kolesarji, še zlasti Darko Mrvar in Jure Zrimšek, ki sta v absolutni konkurenci dosegla deseto ter petnajsto mesto.
Izidi dirke za nagrado Poreča - 1. Miholjevič (Krka Telekom) 3:19:57,
2.	Pedersen (Glund&Mastrand, Danska) isti čas, 3. Podgornik (Sava Kranj) 2:12, 4. Eržen (Krka Telekom), 5. Batič (Krka Telekom) isti čas, 6. Filip (Krka Telekom) 5:22, Mervar (Krka Telekom)
Mirnčanom tri medalje na prvenstvu
Murn zlat, Silvestrova namučila Poharjevo
MIRNA - Na 44. članskem državnem prvenstvu v badmintonu so člani mirnskega badmintonskega kluba Tom osvojili tri medalje. Aleš Murn je skupaj z Andrejem Poharjem (Olimpija) osvojil zlato v igri parov, medtem ko mu med posamezniki žreb ni bil naklonjen, saj se je s svojim soigralcem v igri parov srečal že v četrtfinalu in izpadel.
15-letna Urška Silvester je igrala najbolje do sedaj in se je po vrsti težkih dvobojev prebila do finala, kjer je bila enakovredna najboljši slovenski badmintonistki, deset let starejši Maji Pohar. Odločile so izkušnje in Urška se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Urška je v igri dvojic skupaj s sestro Špelo osvojila bron. Med osem najboljših sta se uvrstili še Špela Silvester in Katja Kolenc med posameznicami.
Strelske novice
Konec januarja je bil za dolenjske, posavske in belokranjske strelce izredno razgiban, saj so nastopili na več tekmovanjih od državne do regijske ravni.
UČITELJI NAJBOLJŠI V KARVINGU - Vita iz Trebnjega je v soboto, 3. februarja, na smučišču Smučarskega centra Rog Črmošnjice pripravila drugo letošnje tekmovanje v karvingu, na katerem so tudi tokrat blesteli učitelji Rogove šole smučanja. Zdene Hlavatv (desno) je drugič zapored zmagal v moški konkurenci, kjer je bil Uroš Ravbar (levo) drugi, zmagovalka prve tekme na Rogli Anuska More (v sredini) pa je morala tokrat zmago prepustiti nekdanji reprezentantki v alpskem smučanju Mateji Krek iz Škofje Loke, kije Novomeščanko prehitela za 9 stotink sekunde. V skupnem vrstnem redu tekmovanja Fischer Carving Trophy med fanti vodi Hlavaly, med dekleti pa imata Krekova in Moretova enako število točk. (Foto: L V.)
Izidi: 4. krog 1. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo (Ljutomer): 10. Moris (Kočevska Reka) (Gaber, Mrkun, Vereš) 1622, 11. Kruno Brežice (Sabadoš, Krajnčič, Pavlovič) 1610. Lestvica: 1. Poženel (Rečica) 60... 10. Moris 16, 11. Kruno Brežice 10; posamezno: 12. Gaber 2204, 17. Mrkun (oba Moris) 2195, 21. Sabadoš 2177, 26. M. Krajnčič (oba Kruno Brežice) 2153.
4.	krog 3. državne članske lige v streljanju z zračno puško - jugovzhodna skupina: Revoz : Trebnje 1527:1580. Šentvid pri Stični : Kruno Brežice 1599:1589, Ivančna Gorica : Leskovec 1572:1646; lestvica: 1. Leskovec 12, 2. Kruno Brežice 8, 3. Krka 7, 4. Šentvid pri Stični 7, 5. Ivančna Gorica 5, 6. Trebnje 5,7. Revoz 4; posamezno: 1. E. Zakovšek 2162, 2. Sotler (oba Kruno Brežice) 2157, 3. Malnar 2122, 4. Mohorič 2101 (oba Revoz), 5. I. Zakovšek (Kruno Brežice) 2081.
5.	krog mladinske državne lige (Ljubljana), zračna puška, ekipno: 5.
Leskovec (Šumej, Zorko, Pacek) 1109, 10. Trebnje (Vrščaj, Marinčič, Starič) 1047; posamezno: 8. Šumej 376, 11. Zorko 371, 21. Pacek (vsi Leskovec) 362, 26. Vrščaj 351, 27. Marinčič (oba Trebnje) 350; zračna pištola: 7. Vereš (Moris Kočevska reka) 352, 8. M. Krajnčič (Kruno Brežice) 351; mladinke: 3. Muhvič (Moris) 349.
5. krog državne lige za mlajše mladince (Ljubljana): zračna pištola ekipno: 7. Kruno Brežice (Kržan, Krajnčič, Mrkič) 901; posamezno: 22. G. Krajnčič 285, 24. Mrkič (oba Kruno Brežice) 281; mlajše mladinke: 4. Kržan (Kruno Brežice) 335, 5. Gelze (Moris) 320; zračna puška - ekipno: 3. Leskovec (Pavlin, Mustar, Kaplan) 1087; posamezno: 2. Pavlin 379, 10. Mustar (oba Leskovec) 362, 21. Kaplan (Leskovec) 346; mlajše mladinke: 3. Kep (Moris) 360;
5. krog državne pionirske lige (Ljubljana): zračna puška ekipno: 6.
Trebnje (Judež, Glivar, Zorec) 512, 9. Leskovec (Salmič, Resnik, Arh) 500; posamezno: 14. Salmič in Resnik (oba Leskovec) 174, 20. Žig-ante (vsi Leskovec) 173, 22. Judež
l
fct /'
h
w

\
KLONILE V DRUGEM POLČASU - Rokometašice Novega mesta so se v 9. krogu v športni dvorani Marof pomerite s Ketingom iz Ajdovščine. Srečanje zadnjeuvrščenih ekip 1.B državne lige so s 23:20 dobile gostje, ki so se tako povzpele na 6. mesto, Novomeščanke pa z eno samo zmago ostajajo zadnje. V prvem polčasu so domače rokometašice igrale bolje od gostij in večkrat vodile s 3 zadetki prednosti, na koncu tekme pa so gostjam pustile, da so dosegle tri gole zapored, in njihova usoda je bila zapečatena. Na sliki: kapetanka novomeške vrste Petra Turk (med strelom) je nastopila bolna, kljub boorbenosti pa ji tokrat ni uspelo zatresti mreže gostij. (Foto: L V.)
Črepinšek drugi v Samoboru
Sevniški karatesti na mednarodnem turnirju v Samoboru nemočni v boju z domačimi sodniki
172, 25. Glivar (oba Trebnje) 171; pionirke - posamezno: L Zupančič (Leskovec) 181;
2. krog regijske pionirske lige (Trebnje): 1. Trebnje 520, 2. Leskovec 505, 3. Iskra Semič 463, 4. Kruno Brežice 438, 5. Marok Sevnica 395. Lestvica: 1. Leskovec 1030, 2. Trebnje 1025; posamezno: 1. A. Judež 182,2. Glivar (oba Trebnje) 179, 3. Kaplan 175, 4. Resnik 172, 5. Arh (vsi Leskovec) 170. V skupni uvrstitvi vodi Judež (359) pred Resnikom (346); pionirke: 1. Zupančič 176, 2. Majstorovič (obe Leskovec) 164, 3. Grubeša 152, 4. Teodorovič (obe Kruno Brežice) 146, 5. Lavrih (Trebnje) 138. V skupni uvrstitvi vodi Zupančičeva pred Grubešo.
SEVNICA - Ekipa sevniškega karate kluba Hypo je v soboto v Samoboru nastopila na mednarodnem turnirju, na katerem je nastopilo 800 tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Bosne in Her-cehovine.
Sevničan Rok Črepinšek je že v prvem krogu tekmovanja med mlajšimi mladinci v kategoriji do 70 kg naletel na slovenskega reprezentanta Vozliča in ga brez težav premagal z rezultatom 6:1. Kljub temu da je Rok kadetski državni prvak v svoji kategoriji, selektor v reprezentanco novači tekmovalce, ki so mu bolj pri srcu. Zaradi pristranskega in nestrokovnega odnosa pri izbiri reprezentantov se je sevniški karate klub Hypo s še ostalimi 28 slovenskimi klubi odpovedal sodelovanj v reprezentanci. Tako zdaj na evropsko in svetovno prvenstvo hodijo posamezniki, ki se obnašajo kot turisti.
V nadaljevanju tekmovanja je Črepinšek zlahka premagal vse svoje
Pohod po okolici Ivančne Gorice
NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Novo mesto se bo v soboto, 17. februarja, ob 7.20 z vlakom iz Novega mesta odpravil na pohod po okolici Ivančne Gorice. Udeleženci bodo obiskali Lavričevo kočo na Gradišču, Polževo, izvir Krke in Krško jamo ter Muljavo in tam Jurčičevo domačijo. Dodatna pojasnila dajejo in prijave zbirajo po telefonu 041 290 716.
nasprotnike, v finalu pa seje pomeril s hrvaškim reprezentantom, ki mu je moral po manjši nepazljivosti prepustiti zmago.
Darijan Tabak je v članski konkurenci do 80 kg odlično začel in s svojimi atraktivnimi nožnimi udarci brez težav premagoval svoje nasprotnike vse do polfinala, kjer hrvaškega tekmovalca popolnoma deklasiral, vendar mu glavni sodnik ni dodelil točk, po končani borbi, ki je bila po sodnikovi odločitvi neodločena, pa je glavni sodnik, namesto da bi podaljšal borbo, prisodil zmago domačemu tekmovalcu, ista zgodba pa se je ponovila tudi v repasažu, tako da je Darijan pristal na 5. mestu.
Med najmlajšimi tekmovalci, ki so se pomerili v katah, se je Tajda Košir uvrstila v polfinale in med mlajšimi deklicami odlično 5.mesto.
J. ORAČ
Usoden poraz kegljačic
KOČEVJE - V dvanajstem krogu v prvi državni kegljaški ligi so kočevske kegljačice na tekmi proti Prosolu Stikingu ostale brez načrtovanih točk. Končni izid je bil 1:7. Na njihovi najslabši tekmi doslej so pokazale veliko manj, kot zmorejo, zlasti neodločne so bile najbolj izkušene igralke. Edino zmago za gostiteljice si je priigrala Lidija Ste-vanič. Kočevke so zdaj trdno na dnu lestvice, poraz pa jim je prekrižal načrte v boju za obstanek v ligi. (M. G.)
Nič novega v slovenski košarki
Že leta vrh slovenske klubske košarke oblikujeta in vodita dva vrhunska trenerja, karizmatični Zmago Sagadin in njegov oponent Aleš Pipan
O uspehih moštev, ki jih je v zadnjem desetletju vodil Zmago Sagadin, ne kaže izgubljati besed, saj jih je doživljal vsak Slovenec, ki mu je pri srcu igra med dvema košema. Aleš Pipan se je trudil v njegovi senci in dokončno splava! na površje, ko se je pred dvema letoma kot trener Pivovarne Laško z uspehom v pokalu Sa-porta uvrstil v tedanjo Fibino Evroligo, kjer se je z moštvom iz kraja, ki ima manj prebivalcev, kot so imele dvorane njegovih nasprotnikov sedežev, kar dostojno kosal s tekmeci, medtem ko je doma v rednem delu prvenstva v ligi Kolinska evropsko uveljavljeno Olimpijo pred končnico prvič potisnil na drugo mesto.
Košarkarska Slovenija je v finalu končnice pričakovala veliki dvoboj med Ljubljančani in Laščani, med Sagadinom in Pipanom, a presenetiljih oziroma ju je leta 1992 ustanovljeni klub iz Novega mesta, ki seje v osmih letih iz najnižje možne slovenske lige prebil do naslova državnega prvaka in se uvrstil v elitno evropsko tekmovanje pod okriljem svetovne košarkarske zveze Fiba Suproligo.
Novomeški košarkarski klub Krka Telekom je posegel tja, kamor se do tedaj nihče ni upal. Sedel je na mesto, ki je bito v glavah domačih košarkarskih velmož rezervirano za Olimpijo. To, da Slovenije v evropski klubski košarkarski smetani ne bi predstavljala Olimpija, je bilo za nekatere nekaj nezaslišanega, gordijski vozel vprašanja, kako Novomeščane odvrniti od odločitve, da bodo kot državni prvaki namesto Olimpije nastopali v evropski eliti, je presekalo naključje, da je skupina naj-
bogatejših evropskih košarkarskih klubov ustanovila novo ligo, v katero se je vključila Olimpija spora je bilo konec.
Ni pa bito s tem konec rivalstva med Zmagom Sagadinom in Alešem Pipanom, ki so se mu v Laškem zahvalili za sodelovanje in vse uspehe, ki jih je dosegel z njihovim moštvom, in ga zamenjati s trenerjem slovenske državne reprezentance Borisom Zrinskim. Pipan je bi! prost in priložnost so zgrabili Novomeščani, ki so tako v svoj klub dobili domačega trenerja z bogatimi izkušnjami v boju z Olimpijo, Zmagom Sagadinom in najboljšimi evropskimi klubi.
S tega vidika v soboto v nabito polni dvorani Tivoli ni šlo samo za dvoboj najboljših dveh slovenskih košarkarskih moštev, šlo je tudi za dvoboj dveh najuspešnejših klubskih trenerjev. Oba sta v navidez enakem položaju. Medtem ko se je Zmago Sagadin v Evropi že znašel v zaključnem delu tekmovanja, kjer pa se mu po porazu v Solunu ne obeta uspešno nadaljevanje, Aleša Pipana to še čaka.
Njuni moštvi sta glede na medsebojni srečanji v domači ligi skoraj popolnoma enakovredni. Kdo je trenutno na vrhu prvenstvene lestvice niti ni pomembno, saj jih pred velikim finalom končnice čakata še dve tekmi. Kaj za slovensko košarko pomeni rivalstvo Uniona Olimpije in Krke Telekoma oziroma njunih strategov Zmaga Sagadina in Aleša Pipana, pa najbolje pokažejo gledalci, ki vsakič do zadnjega kotička napolnijo tribune dvoran v Tivoliju in Šmihelu.
L V.
{ Odgovori, popravki in mnenja • Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Nadvoz v Trebnjem državna sramota
DL št. 5, L februarja
V preteklem letu je bil obnovljen nadvoz čez železnico na regionalni cesti R1-215 vTrebnjem. Obnovitvena dela so obsegala izgradnjo nove plošče nadvoza z razširitvijo vozišča in hodnika za pešce. Naročnik izvedenih del je bila Direkcija RS za ceste kot upravljavec državne ceste preko obravnavanega nadvoza, prevzemnik obveznosti plačila izvedenih del pa družba za avtoceste v Republiki Sloveniji iz sredstev nacionalnega programa izgradnje avtocest. Prejšnji obstoječi nadvoz je bil v zelo slabem stanju. Posebno kritično je bilo stanje nosilne konstrukcije. Nosilnost objekta je bila omejena na 15 t skupne teže, vendar se praviloma ta omejitev ni upoštevala. Tudi s pro-metnovarnostnega stališča objekt ni bil primeren. Širina vozišča je omogočala le izmenično enosmerni promet, hodnik za pešce je bil le na eni strani in tudi z neprimerno ograjo in leseno, že dotrajano konstrukcijo, ki je bila obešena na jekleni nosilec nadvoza. Glede na izredno slabo stanje nadvoza so bili potrebni takojšnji ukrepi.
Pri odločitvi o tem, kaj storiti z nadvozom čez železnico v Trebnjem na priključku s sedanje hitre ceste, je bilo vsekakor potrebno upoštevati potek bodoče trase avtoceste mimo Trebnjega. V zvezi s tem je Direkcija RS za ceste zaprosila Ministrstvo za promet in zveze in DARS, d.d., za informacijo o poteku načrtovanja avtoceste na tem območju oziroma o poteku trase bodoče avtoceste. Direkcija je prejela odgovor, da potek trase avtoceste še ni določen oziroma da v zvezi s tem še potekajo usklajevanja z občino Trebnje. Glede odločitve o obnovitvi ali izgradnji novega objekta, nadvoza preko železnice, je bila dana naslednja informacija: V primeru, da poteka trasa avtoceste v koridorju obstoječe hitre ceste H1 (“dolinska varianta”), bi bilo potrebno zaradi prostorskih in projektnih pogojev stare objekte porušiti in zgraditi nov objekt - viadukt ustreznih dimenzij preko železnice, reke Temenice in obstoječe hitre ceste oziroma bodoče avtoceste za promet lokalnega značaja. Predhodna izgradnja novega nadvoza samo preko železnice ne bi bila upravičena, saj bi ga bilo potrebno ob izgradnji avtoceste skoraj v celoti porušiti in zgraditi nov viadukt. V primeru, da poteka trasa avtoceste izven koridorja obstoječe hitre ceste (varianta “za gradom”), bi bila utemeljena izgradnja novega objekta -nadvoza ustreznih dimenzija sklad-
no s predlogi občine Trebnje, saj bi ta cestna povezava še vedno imela značaj priključka na sedanjo hitro cesto, ki bi bila po izgradnji avtoceste prekategorizirana v regionalno cesto. Po prometnih prognozah bi bil priključek tudi po izgradnji avtoceste obremenjen s precejšnjim prometom, tako da bi bilo verjetno potrebno kasneje zgraditi tudi nov objekt preko reke Temenice do sedanje hitre oziroma bodoče regionalne ceste.
Glede na gornje ugotovitve in v soglasju z Ministrstvom za promet in zveze je bila sprejeta odločitev, daje v trenutku, ko še ni dokončne odločitve o poteku trase avtoceste, obstoječi objekt pa je predstavljal veliko oviro za potek prometa na državni cesti, smotrna, upravičena in racionalna rešitev sanacija (ojačitev in razširitev) obstoječega objekta, saj so bili predvideni stroški sanacije za več kot polovico nižji od novogradnje.
Poudariti je potrebno, da obnovitev obstoječega nadvoza čez železnico v Trebnjem ne prejudicira ničesar, še najmanj pa izbora poteka trase avtoceste mimo Trebnjega, kot je navedeno v članku. Obnovitvena dela, ki so bila izvedena v kratkem času, pomenijo občutno izboljšavo glede na prejšnje stanje, saj omogočajo in zagotavljajo varen pešpromet in dvosmerni promet osebnih vozil za obdobje do izgradnje avtoceste mimo Trebnjega.
Če bo sprejeta končna odločitev o poteku trase avtoceste po varianti “za gradom”, bo glede na prometne prognoze priključek na sedanjo hitro cesto oziroma bodočo regionalno cesto tudi po izgradnji avtoceste obremenjen s precejšnjim prometom, tako da bo verjetno potrebno ob ali po izgradnji avtoceste zgraditi tudi nove objekte preko železnice in reke Temenice do sedanje hitre oziroma bodoče regionalne ceste.
Če pa bo sprejeta odločitev o poteku trase avtoceste po “dolinski” varianti, bo potrebno zaradi prostorskih in projektnih pogojev stare premostitvene objekte porušiti in zgraditi nov objekt - viadukt preko železnice, reke Temenice in obstoječe hitre ceste oziroma bodoče avtoceste. Predhodna izgradnja novega nadvoza samo preko železnice ne bi bila upravičena, saj bi ga bilo potrebno ob izgradnji avtoceste skoraj v celoti porušiti in zgraditi nov viadukt ustreznih dimenzij glede na to, da bi v tem primeru ta cestna povezava imela lokalni značaj.
Obnovljeni nadvoz preko železnice zato pomeni upravičeno in racionalno rešitev, ki zadovoljuje potrebe poteka prometa za obdobje kar nekaj let, do zaključka izgradnje avto-
ppcfp
BARBARA PRAH Služba za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
DL št. 5, L februarja
V Dolenjskem listu ste 1. februarja 2001 v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” zapisali pritožbo neimenovane bralke oz. bralca na račun naše krajevne skupnosti, katera naj bi ob novem letu pozabila najstarejšo krajanko naše krajevne skupnosti. Ta informacija je napačna. Najstarejšo krajanko KS Sela Šumberk Jožefo Trunkelj z Orlake sta 8. decembra, dan pred praznovanjem njenega 92. rojstnega dne, obiskali (takoj po sestanku Krajevne organizacije Rdečega križa Sela Šumberk) sekretarka OORK Treb-
nje Majda Miklič in predstavnica KS Sela Šumberk Rozi Ozimek. Naslednji teden je gospo Trunkelj obiskala predstavnica KORK Joži Lavrič in jo razveselila z darilom KS in OORK, takoj zatem pa še predstavnica upokojencev Marija Strmec.
V	krajevni skupnosti Sela Šumberk že mnogo let ob prehodu leta obiskujemo najstarejše naše krajane in jih po svojih skromnih možnostih tudi obdarujemo. V KS je 29 občanov, starejših od 70 let, in vse smo ob novem letu tudi obiskali. Glede na to, da nas je vaš novinar M. L. malo zbodel, da lahko to čestitanje, ki smo ga bojda pozabili, še vedno opravimo, želimo dodati in izkoristiti to priložnost: Srečno novo leto krajanom KS Sela Šumberk in vse najboljše vsem, ki bodo letos praznovali pomembne jubileje! Naše najboljše želje veljajo tudi vsem bralcem Dolenjskega lista, ki jih hkrati vabimo na obisk v našo KS. V našo sredo vabimo tudi vaše novinarje, ki bodo potem lahko bralcem Dolenjskega lista predstavili utrip življenja v naši krajevni skupnosti.
ALOJZ STRUNA, predsednik KS Sela Šumberk
Komedija pod novomeškimi koši in Dovoljenje za popravni izpit
DL št. 5, L februarja
Tako kot smo v KK KRKA TELEKOM predvidevali, je, kot kaže, pisanje novinarja Igorja Vidmarja o novomeški košarki več ali manj zasnovano na osebnih zamerah do nekaterih članov vodstva našega kluba, tudi do avtorja tega pisanja. Igor
Vidmar v svojem odgovoru na naše pripombe na njegov članek o sramotno slabi igri naših košarkarjev namreč navaja tudi neodzdravljan-je na ulici, kar pri pisanju o sramotno slabi igri ne bi smelo imeti nobene zveze. Tudi zavajanje, ki ga omenja v svojem članku, ni resnično. Odgovor g. Gavranoviča v zvezi z našim nekdanjim igralcem Mirkom Ščekičem je bil v tistem trenutku, ko ga je I. Vidmar o tem spraševal, pravilen, saj se je ta košarkar odločil, da bo kljub slabšim igram in novemu igralcu na njegovem igralnem mestu ostal v Novem mestu, kar mu je klub tudi ponudil. Mirko Ščekič se je po tistem, ko je I. Vidmar napisal, da ostaja v Novem mestu, odločil drugače in odšel na Portugalsko.
V	vodstvu kluba mislimo, da novinar svojega pisanja ne more graditi na zanj negativnih izkušnjah z določenimi ljudmi v klubu. Kot profesionalni novinar bi svoje pisanje lahko gradil na objektivno preverjenih informacijah, kar bi po novinarskem kodeksu verjetno tudi moral storiti. Naj še enkrat ponovim, da nas ne moti, če so v njegovem članku kritike. saj so te velikokrat tudi upravičene, moti pa nas, če so članki pisani na skrajno žaljiv način do naših igralcev, trenerja in našega kluba v celoti.
Igor Vidmar pa očitno v svojih razmišljanjih meša tudi privatne zadeve s poklicnimi. To potrjuje ne le vsebina njegovega odgovora, temveč tudi dejstvo, da se na koncu svojega odgovora ni podpisal le kot novinar Dolenjskega lista, čeprav se je avtor prejšnjega in tega pisanja podpisal le kot organ kluba, ne pa kot oseba z določeno izobrazbo.
V	upanju, da bodo članki o košarki in KK KRKA TELEKOM v Dolenjskem listu, našem regionalnem tedniku, pisani bolj korektno in predvsem nežaljivo, vas lepo pozdravljam.
SAMO PLANTAN,
predsednik KK KRKA TELEKOM
Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine?
DL št. 5, 1. februarja
Že dalj časa v Dolenjskem listu traja polemika pod tem naslovom in pa pod naslovom: "Obnova pokopališča v politične namene." Nimam se namena spuščati v polemiko z nobenim od piscev. Vendar je v teh dopisih dvakrat omenjeno tudi moje ime, zato ne morem stati ob strani. Želim pojasniti nekatere netočnosti oz. ne-
jasnosti in dodati svoje gledanje na ta dva problema.
Prvič sem omenjen ob srečanju s Hermannom Petschauerjem pri obnavljanju starega pokopališča pri cerkvi Corpus Christi na Trati, drugič pa, ko sta obe društvi (staroselcev) iskali in zbirali nove člane, tako tisto iz Kočevskih Poljan, ki ga vodi g. Avgust Gril, kot tisto, ki ga vodi g. Erik Krisch iz Ljubljane. Naj citiram: “Tam nimam kaj iskati, je odvrnil Rajko Jenko, ki je bil vabljen najprej v eno, nato pa še v drugo društvo. Da bi se včlanil v društvo, v katerem se kot celota ali člani posamič zavzemajo za nemško manjšino, pa se mu ni zdelo primerno. V tem je odločen tako, kot je bil poleti 1941, ko je trosil po kočevskih vaseh letake KPJ s prošnjo kočevskim Nemcem: “Ne odhajajte, ne zapuščajte Kočevske!"
Nikakor ne drži, da bi me kdo nagovarjal, naj pristopim v eno ali drugo društvo, čeprav imam tako z g. Grilom kot z g. Krischem občasne stike. Predvsem, kadar ob večjih obiskih žele, da povem kaj o zgodovini, ki je v zapisih o nastanku Kočevja prav tu na Trati - prej Corpus Christi, področje, ki je spadalo pod k.o. Mahovnik, nekdanji Mosch-wald. Obnovo tega kraja sva v letih 1976-1979 vodila jaz kot predsednik s tedanjim župnikom in dekanom Božidarjem Metelkom in z od občinske skupščine imenovanim gradbenim odborom.
V letu 1978 je bil izdan: “Odlok o razglasitvi Parka na Trati pri Kočevju s p.c. sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo Križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽTF za kulturni in zgodovinski spomenik. Če smo hoteli urediti zadevo iz spoštovanja do vseh pokojnih, ki so še tu pokopani - med njimi je tudi še moja mati - je bilo nujno vzpostaviti stik z nekdanjimi nemško govorečimi prebivalci in z njihovim vodstvom “Landsmann-schaftom” v Avstriji.
To obnovo so podprle vse takratne družbenopolitične organizacije, kot prva pa Občinska konferenca ZKS Kočevje, ki se je aktivno vključila v tolmačenje predvidene obnovitve. Z župnikom in dekanom sva si delila glavno breme brez dinarja za začeto obnovo in organizacijo del. Danes sije težko predstavljati takratno stanje. Ni pa pretirana trditev, da je bila tu razvalina in smetišče.
Čeprav je bilo udarniško delo že iz mode, je bila tu edina rešitev uporaba te metode. Opravljeno je bilo preko 4.000 udarniških ur, kjer niso zajeta za polovično ceno opravljena zidarska dela in še mnogo drugega.
Uspelo nam je v prostovoljna dela vključiti prebivalce Trate, Kočevja in širše okolice. Na tem terenu so se pobirali tudi prostovoljni denarni prispevki, s katerimi je bilo v glavnem opravljeno vse delo. Pokopališče je spremenjeno v park, obnovljena je cerkev, kapelici in kenotaf padlih borcev. Kapelica Božjega groba je spremenjena v spominski objekt. Na prednji strani sta dve spominski plošči z imeni še tu počivajočih Slovencev in nekdanjih prebivalcev nemškega rodu. Stroške vklesanja so plačevali svojci. Na drugi strani pa sta plošči v slovenskem in nemškem jeziku z zgodovinskimi podatki od L 1941 -1942, ko je nemški rod zapustil svojo domovino.
Med obnovo v letu 1978, ko so bila dela v največjem razmahu, seje v Gottscheer Zeitung, glasilu Kočevarjev, ki izhaja v Celovcu, pojavila slika tega pokopališča pred obnovo z napisom pod njo: “Ali ne bi lahko pustili njihovega počitka, dokler jih gospod ne pokliče?” Uredništvu smo poslali protestno pismo s pojasnilom, kaj se tu dogaja, ter željo, da obveste svojce še tu pokopanih, da imajo možnost ovekovečiti svoje pokojne pod enakimi pogoji kot naši državljani. Odgovora ni bilo.
Nekako istočasno je Kočevje obiskal soustanovitelj Landsmannschaf-ta takrat 82-letni Hermann Petscha-uer. Ni mogel verjeti moji razlagi, kako nameravamo ta kraj urediti. Podaril mi je dva dela slovarja kočevar-skega dialekta, po mojem vztrajanju je vanj napisal posvetilo za muzej, kjer se sedaj nahaja. Povezal nas je še z ostalimi člani združenja in sledil je kratek članek o dogajanju pri cerkvi Corpus Christi v Kočevju.
Nikakor ne drži trditev v brošuri, ki jo je izdala Občina Kočevje ob priliki športnih srečanj s pobratenim nemškim društvom. Brošura “Kočevska dežela gozdov” na 8. strani navaja: “Leta 1987 so cerkev in kapelo obnovili s pomočjo Kočevarjev izseljencev." Od njih nismo zahtevali ničesar drugega, kot vsaj toliko spo-
štovanja do svojih prednikov, ki so tu pokopani, kot ga imamo mi, in da ploščo v nemškem jeziku plača njihovo združenje, kar tudi je. Na nemški plošči je poleg grba (ki je enak kot naš) kitica iz njihove narodne pesmi v nemškem jeziku in v koče-varskem dialektu. Na naši plošči piše med drugim: “V vojni vihri nemški rod zapustil je ta kraj, po vsem svetu so raztepeni Kočevarji sedaj...”
Nemško govoreči prebivalci so nasedli nacistični politiki in zapustili svojo domovino v letih 1941 in 1942. Eni hote, drugi nehote so se pridružili nacističnemu uničevalnemu aparatu. Knjiga “Optantus”, izdana v Ljubljani 18. junija 1942 od “Der Deutsche Umsiedlugsbewollmachti-ge” zajema 285 vasi, iz katerih so izhajali optanti, in nad 14.000 imen oseb, ki so se odločile za izselitev, ter 24 oseb, ki so umrle v Ljubljanski provinci pred izselitvijo.
Tudi opozorila na pretečo nevarnost niso pomagala. Kočevski muzej hrani fotokopijo letaka v nemškem jeziku, ki gaje izdal okrajni komitet KPS. Del tega letaka se glasi:
“Kočevski delavci in kmetje!
Narodno-socialistični vodja in vaši kočevski voditeljčki hočejo pred svojo popolno zrušitvijo tudi to kočevsko ljudstvo povesti v nesrečo... Oni vas hočejo prisiliti, da se preselite na naropana posestva, in vso jezo pregnanih slovenskih kmetov zvaliti na vas... Ko bo nemška armada po zaslugi Hitlerja premagana in uničena, zrušen nemški imperializem, vas bojo zakoniti lastniki te zemlje prepodili... Vi boste ostali praznih rok, brez zemlje, brez denarja in brez hiš. Tako prihodnost vam pripravljajo kočevski voditelji - hitlerjevski agenti..."
Zaman je sprenevedanje nekaterih in potvarjanje resnice. Resnica je resnica!
V zborniku “Krško skozi stoletje” (30. poglavje) Tone Ferrenc dokazuje, da vsi le niso bili tako nedolžni, kot hočejo danes prikazovati nekateri. Na strani 444 je napisano med drugim: "... Vendar večine kočevskih Nemcev niso vključili v navadne enote omenjene formacije, temveč v t.i. posebno vermanšaftsko standar-to, iz katere so kmalu napravili t.i. SS-Sonderstandarte ‘Untersteier-mark’ kot jedro Himmlerjevih ese-sovskih oddelkov v slovenski Štajerski...” In dalje: “Druga (II.) SS-alarmna četa v Izlakah je zagrešila enega najstrašnejših zločinov nemškega okupatorja v Spodnji Štajerski, ko je 18. maja 1944 požgala vasico pri Izlakah in pred tem pobila prebivalce, v glavnem otroke...” Morda se da iz vsega tega navedenega izluščiti, zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine.
Drug naslov, ki se že tudi dalj časa pojavlja v Dolenjskem listu pa je: “Obnova pokopališča v politične namene?” Temeljni kamen za spomenik je na dan OF spomladi 1997 položil deželni glavar Koroške dr. Chri-stof Zenatta, oktobra pa je bil odkrit obelisk z napisom v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku ter v kočevarskem dialektu. Besedilo je sledeče:
"Vsem pokojnikom kočevske dežele,
ki so našli svoj mir v domovini ali
kjerkoli po svetu v spomin."
RiP.(Naj v miru počivajo.)
Obelisk je postavljen proti cesti tako, da je na desni slovenski, na levi pa napis v kočevarskem dialektu. S ceste napis ni viden, ker je obzidje previsoko.
Med otvoritveno slovesnostjo sem se peljal mimo, ker sem se udeležil komemoracije ob spomeniku padlim borcem na Cviblju pri Žužemberku. Nisem ustavil, moram pa dati prav tistemu, ki piše, da je bila udeležba zelo skromna.
Partizansko grobišče je bilo vzorno vzdrževano, dokler je še živela tov. Pršletova. Po njeni smrti pa nekoliko manj. Zadnja leta, ga vzdržuje "Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu.” Pred otvoritvijo obeliska, je KS Stara Cerkev začela urejevati tudi levi in zgornji del pokopališča, kjer so stari grobovi “Kočevarjev”. V tej akciji je sodeloval tudi predsednik društva staroselcev iz Kočeskih Poljan g. Gril. V spor, kdo je prvi začel obnavljati, se ne spuščam. Vendar izgleda, da vse ni izpadlo tako, kot je bilo dogovorjeno. Po mojem razumevanju obelisk ne poVe obiskovalcu ničesar drugega, kot da je namenjeno le kočevskim Nemcem. Partizansko pokopališče in grobovi nekaterih domačinov pa so taki kot so bili. Pozneje je bil namen montirati na vhodna vrata marmorno ploščo z napisom v nemškem jeziku, ki naj bi pojasnila, kdo je pokopališče obnavljal. In to brez vedno-
sti KS. V Gottscheer Zeitung, je bila objavljena tudi slika, ploščo je eden od udeležencev držal v rokah, med obnavljalci pa ni bila zajeta niti KS Stara Cerkev niti domačini. To je tudi razlog, da ni montirana.
RAJKO JENKO Trata XIV/32 Kočevje
Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine?
DL št. 5, L februatja
Na svoje konkretne očitke nisem dobil odgovora, pač pa se Grilova polemika nadaljuje mimo konteksta in tako vse bolj zamegljuje osnovni začetni nesporazum. V tem nadaljevanju pa smo priča novim miselnim manevrom, trikom in zvijačam. Eden od takih je ta, ko je g. Gril kot predsednik staroselcev Kočevarjev (samoumevno, da vseh) te razdelil v dve skupini in se večinski, kije 1941 prostovoljno odšla, odreče, od nje pa prejema izdatno finančno pomoč (DL 18.1.2001) in se še naprej imenuje Društvo staroselcev. Kako to vendar razumeti? Iz koga se tu g. Gril norčuje?
Naslednji tak izrazit manever je tudi manipulacija s Papeževim načelnim opravičilom Židom, ki je popolnoma izven konteksta racionalne polemike. Namreč, če se čuti g. Gril dolžnega opravičiti se v imenu militantnega, z nacizmom simpatizirajočega dela Kočevarjev za protislovensko gonijo v času nacizma, to lahko stori kar on, brez vmešavanja papeža, Slovenci pa se za svoje samoobrambno obnašanje nimajo za kaj opravičevati. In še in še. Skratka, same zvijače.
V prispevku L februarja nadaljuje s svojo znano diskriditacijo oseb, ki je (hočeš, nočeš) poznana iz Hitler-Gobelsove strategije. Ker ga ni možno “ustaviti”, g. Gril pa se med ostalim prišteva med kristjane, naj ga opozorim na njegovo izrazito nespoštovanje temeljnih krščanskih vrednot. Namreč, po krščanskem pojmovanju smo vsi ljudje (ne samo kristjani) božje občestvo, božji dar in smo tako v osnovi brezgrešni. Eventualno grešna so samo naša dejanja, misli in stališča, za katere pa smo se dolžni vedno znova iskreno pokesati (naj mi teologi oprostijo). Torej, kot sem že poudaril, ni možno univerzitetnega profesorja g. Tschin-kla in tudi ostalih Grilu nesimpatičnih oseb a priori demonizirati in ob tem obdržati svojo demokratično podobo.
G. Škufci in Jožici iz Straže, ki očitno Grilovo polemiko po svoje razumeta, pa naj povem, da v polemiki nisem opazil zanikanja pozitivnih lastnosti Kočevarjev niti negativnega stališča do njih nasploh. Če prav razumem, polemika obstaja samo med duetom Gril-Debenjak, ki zlorabljata društvo in hočeta spremeniti zgodovinska dejstva, ter resnicoljubnimi soprebivalci, kijih zastopa uredništvo DL s strokovnim sodelavcem. Društvo staroselcev, ki ima v namenu skrb za ohranitev kulturne dediščine in se ravna po veljavnem pravnem redu, nikakor ni nezaže-ljeno (s tem pa ni mišljeno eventualno paradiranje in marširanje kakih novodobnih uniformiranih kultur-bundovcev), kakor se poskuša izkriviti resnico, niti ne motijo naši soprebivalci kočevarskega rodu, ki so prijetni in vzorni sodržavljani. (Opravičujem se tudi njim).
ALOJZ LUKŠIČ
Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine?
DL št. 5, 1. februatja
Na to temo je na uredništvo pisal tudi v tej polemiki večkrat omenjeni in obtoženi univ. prof. John Tschinkel iz ZDA. Poslal nam je del pisma, ki ga je ob odstopni izjavi napisal predsednici GHGA Elizabeth Nick.
Z 31. decembrom 2000 sem uradno potrdil izstop iz članstva v GHGA. Ta korak sem bil prisiljen storiti z obžalovanjem, potem ko sem bil njen doživljenjski član samo 17 mesecev. Razlogi za to dejanje so naslednji: GHGA (Združenje za ohranitev kočevarske dediščine in
genealogije, ZDA) seje odločila, da se bo priključila AG (Gottscheer Ar-beitsgemeinschaft v Celovcu, Avstrija), ne da bi svoje članstvo vnaprej obvestila o tem tako pomembnem koraku. Načrta v tej smeri ni objavila pred letnim srečanjem, s tem pa je prikrajšala članstvo za možnost, da se o tej zadevi izjasni. Odločitev o pridružitvi je upravni odbor predstavil prvič na letnem srečanju peščici članov, ta pa se ni zavedala pomena zadeve in zaradi tega upravnemu odboru ni mogla oporekati. Edina ugodnost, ki jo navajate za priključitev k AG, so kulturni viri, ki omogočajo izvajanje vašega statuta. Toda te ugodnosti bi bile zagotovljene tudi če ne bi bili člani AG. Dejstvo, da je GHGA največja skupina, ni razlog za priključitev v AG. Ko sem pristopil h GHGA, je bila to nepolitična organizacija, zavezana ohranitvi naše dediščine in naše preteklosti. Sedaj, ko ste del AG, katerega članice tega združenja prikrivajo našo zgodovino, dajejo zavetje bivšim ko-čevarskim nacistom, so prejele usmeritve AG, to več ne drži. Kot državljan dežele, ki meje sprejela in je žrtvovala toliko krvi, da bi očistila svet nacistične nadloge, ne morem biti več član takšne organizacije.
V vašem pismu članstvu 27. 12. 2000 ste navedli Viktorja Michitsc-ha, ustanovitelja in podpredsednika AG. V njegovem zavračanju tistega, kar ste Vi opisali kot “zlonamerne" obtožbe, poskuša Michitsch postavljati resnico na stranski tir z zavračanjem, zavajanjem in napačnimi informacijami. Večina Kočevarjev (v nadaljnjem tekstu kočevskih Nemcev, op.ur.) ve, da AG nima posameznih članov, ampak člane združenj. Toda ostaja dejstvo, da so Landsmannschafti v Nemčiji - vsi člani AG - povišali nekdanjega SS častnika Wilhelma Lampeterja in Richarda Lacknerja, Lampeterjeve-ga vodjo štaba in vodjo kočevarske Hitlerjugend, v “častne člane” in “kulturne svetovalce”. Podelili so jim tudi zlate medalje, zlate prstane in častne diplome.
Omenjeno so odobrili in sprejeli vsi ostali člani organizacije. Zgoraj omenjena člana sta prisostvovala srečanjem AG in bila soudeležena pri oblikovanju politike AG. Glasilo AG Gottscheer Zeitung je o tem redno poročalo. Dejstvo, da ste ignorirali ta dejanja in citirali Michit-schevo tajitev, kaže, da je GHGA bodisi nepoučena ali zaslepljena. Prej omenjena posameznika sta bila vodji tistih, ki sojih leta 1941 prisilili, da sprejmejo nacistično zbiralno politiko na področju, od koder so etnično očistili 37.000 Slovencev. Ti Slovenci so bili na silo odpeljani v delovna taborišča, da bi naredili prostor za naseljence s Kočevske. Lampeter in njegov štab sta to vedela, vendar kočevskim Nemcem nista povedala, kam gredo, “dokler ni bilo prepozno, da bi se premislili” (citat po Frensin-gu). Od 37.000 Slovencev jih več kot polovica ni nikoli prišla nazaj iz taborišč, medtem ko je večina kočevskih Nemcev preživela vojno. Ti posamezniki so tudi del AG, ki se zavzema za manjšinske pravice Grilovih staroselcev v Sloveniji (manj kot 100 članov, med njimi največ otrok). AG pritiska na evropske voditelje v smislu: “Dosežite, da Slovenci zagotovijo kočevskim Nemcem manjšinske pravice; če pa jih ne bo, jo pustite zunaj EU.” Ali to ni izsiljevanje? Prijatelj AG Jorg Haider je zahteve
AG pripeljal vse do avstrijskega parlamenta. Zahtevo je Avstrija zavrnila, prav tako Nemčija in EU. (Kot so poročali mediji, je Haider izjavil, da so bili SS-ovci častni možje in da so bile nekatere Hitlerjeve poteze pravilne.)
Zahtevo po manjšinskih pravicah, ki jih podpira AG, zavrača tudi večina Kočevarjev in njihovih potomcev. Ti Kočevarji so zavračali tudi nacistično zbiranje leta 1941 in še danes živijo na svojih posestvih v Sloveniji. Želijo ohraniti svojo kulturo, kar jim zagotavlja ustava, ne da bi bili povezani s tujimi organizacijami, sovražni svoji državi.
Ta politika zahtev, razvita s pomočjo “kulturnih svetovalcev", sloni na sovraštvu do Slovencev. Sovraštvo je bilo eno izmed tistih elementov, kije povzročilo, da so Kočevarji sprejeli preselitev leta 1941. Lampeter mi je med mojim obiskom, ko sem se želel poučiti glede zbiralne politike, ob mojem obisku v Leibzigu sam izjavil, da še zmeraj sovraži Slovence. S tem on in njegovi prijatelji nadaljujejo s svojim ukoreninjenim prepričanjem, da so Slovenci sovražni vsem Nemcem in še posebej kočevskim Nemcem. Z vašim sklepom o priključitvi AG opravičujete in odobravate prizadevanja članic združenja AG, da skrivajo sokrivdo nacističnega koče-varskega vodstva in Hitlerjev ukaz za zbiralno politiko, znano kot Heim-fuhrung. Del teh skritih prizadevanj je tudi preprečitev prevoda in izdaje knjige dr. Frensinga, ki dokumentira dejstva glede izgube naše domovine in naše imovine.
1.	Z vašim sklepom priključitve AG ste opravičili in odobrili prisotnost nekdanjih nacističnih vodij med člani združenja AG. To so posamezniki, ki so leta 1941 izdali kočevske Nemce.
2.	Z vašo odločitvijo, da postanete del AG sprejemate obstoječo politiko sodelovanja na srečanjih članov združenj AG, Koordinatorji so Viktor Michitsch in Herbert Krauland, vodje AG, ki izvajajo sprejeto politiko. Glede na navedbo Michitscha “kot predstavnika svojih članic se AG ukvarja izključno z vprašanji, ki so pomembna za celotno kočevarsko skupnost”. To je nezaslišna laž. Celo v razkolu leta 1966 sta dve tretjini kočevskih Nemcev glasovali proti Michitschu. Danes jih manj kot 2000 po svetu bere Gottscheer Zeitung in mnogi med njimi ne podpirajo politike AG, mnogi med njimi se ne zavedajo posledic te politike. Zaradi tega opisuje Michitsch skupnost kot majhno frakcijo 20.000-
40.000	Kočevarjev in njihovih potomcev po svetu. Toda GHGA je temu številu dodala na Michitschev seznam še 500. Eno izmed prizadevanj članstva AG je poskus blokirati vstop Slovenije v EU.( Da Michitsch in Krauland lobirata evropske voditelje v tej smeri, pogosto piše Gottscheer Zeitung.) Takšen pristop je bil sprejet na posebnem srečanju v Miinch-nu 22./23. aprila 1995, kjer so bili navzoči Michitsch, Krauland, Lampeter, Lackner, Gril in drugi. Po navedbah Gottscheer Zeitung (avg. 1995) so bili prisotni vsi Landsmannschafti iz Nemčije, Gradca, Celovca kot tudi staroselci iz Poljan pri Dolenjskih Toplicah.
3.	S priključitvijo k AG ste dali znamenje slovenski vladi, da GHGA podpira prizadevanje AG, da se Slovenija zadrži zunaj EU. Kot članica AG zastopate del zahteve, da Slovenija spremeni svo-
jo ustavo, kije bila napisana po vzoru ustave ZDA.
4.	S priključitvijo k AG ogrožate možne ugodnosti, ki bi lahko pri ohranjanju kočevarske kulture v Sloveniji izhajale iz kulturnega sporazuma med ZDA in Slovenijo. Dvomim, da bi katerikoli organ ZDA sodeloval pri tem sporazumu, vedoč, da so GHGA in staroselci iz Poljan oziroma Občic pri Dolenjskih Toplicah:
a/ del organizacije, katere pridružene članice ščitijo bivše SS častnike naciste, in da sta
b/ del organizacije, ki želi Slovenijo zadržati izven EU.
5.	S priključitvijo k AG je GHGA dodala svojih 500 članov gravitacijskemu centru vodstva kočevskih Nemcev v Avstriji in Nemčiji.
Ponovno: ali se obračate stran ali niste obveščeni? Omenjate nam, da je to 21. stoletje in ne leto 1941. S tem sugerirate, da ni važno, da so tisti posamezniki, ki so nas prisilili leta 1941, da zapustimo svojo domovino, zopet vplivni v 21. stoletju. Ali tudi predlagate, da bi našo zgodovino morali navajati selektivno, s prikrivanjem neprijetnih dejstev? S tem se zoperstavljate zavezi GHGA, da ohrani našo kočevarsko dediščino. Predlagam, da spremenite ime svoje organizacije. Pripravljen bi bil oprostiti tistim, ki so prodali kočevsko etnično dediščino nacistom, če bi ti pokazali, da jim je žal. Verjamem tudi, da bi to storila večina Kočevarjev kot tudi ostali. Konec koncev so te mlade kočevske Nemce prevarali nacisti, kot so oni potem prevarali kočevarsko ljudstvo. In nacisti so se jih znebili, takoj ko so končali svojo nalogo! Toda ne, sprejetja krivde ni. In dolgo odloženo opravičilo koče-varskemu ljudstvu ni nikjer na vidiku. Namesto tega so 31. julija 1998 v Celovcu vse članice AG soglasno odobrile resolucijo, ki zahteva, da se Slovenija opraviči za našo izselitev. Ta zahteva je bila sprejeta kljub dejstvu, da so kočevski Nemci zapustili Kočevsko prostovoljno, potem ko so podpisali opcijo zbiranja, ki jo je vsilila Lampeterjeva organizacija. V tistem času smo postali tudi državljani Tretjega rajha. Sočasno smo se odpovedali svojemu jugoslovanskemu državljanstvu, postali del okupatorja in bili izgnani.
Za kočevske Nemce in njihove potomce je, da bi lahko s ponosom gledali v prihodnost, nujno sprijazniti se s svojo preteklostjo in prenehati s prikrivanjem resnice, ko nas sprašujejo, zakaj smo zapustili domovino. Ob tem se ne bi smeli zatekati k laži, da so nas izgnali Slovenci. Svobodno bi morali povedati, da smo bili žrtve nacistov, in reči, da so naši zmedeni mladi vodje k temu pomagali, toda da zdaj javno obžalujejo svojo napako in da so se opravičili kočevarskemu ljudstvu. Če bi to priznali, ne bi bili nezvesti svojim koreninam, nasprotno, če tega ne storimo, se bomo odpovedali tako ponosu kot resnici. Dediščina kočevskih Nemcev si zasluži več kot to.
Univ. prof. JOHN TSCHINKEL
Pripis uredništva:
Ker se pisci na temo o kočevskih Nemcih ponavljajo in ker menimo, da so vsi vpleteni imeli možnost povedati svoje mnenje, nekateri celo večkrat, s tokratnimi objavami to polemiko zaključujemo, razen če ima kdo na to temo za povedati kaj takega, o čemur še ni tekla beseda. Uredništvo DL
ZLATA POROKA PRI PUCLJEVIH - V vasici Podgozd pri Dvoru so te dni vaščani vneto pripravljali zlato poroko, ki sta jo slavila Anton in Matilda Pucelj, rojena Špec. V petek popoldan so zlatoporočencema postavili 25 metrov visok mlaj ter jima zvečer po starem običaju zapeli in jima izročili darilo. V soboto sta slavljenca s svati in sosedi sedla na vozove članov Ko-njerejskega društva Suha krajina, ki so vse odpeljali k zlati poroki v cerkev sv. Mohorja in Fortunata, kjer ju je ponovno poročil župnik Franc Povirk. Anton in Matilda sta si zvestobo obljubila točno pred 50 leti v cerkvi sv. Roka pred dekanom Gnidovcem, saj je bila cerkev sv. Mohorja in Fortunata tedaj še v ruševinah. Zlatoporočencema, ki sta se s trdim delom prebijala skozi težko življenje, v katerem so se jima rodile štiri hčere (Marija, Antonija, Verica in Jožica), zdaj delajo družbo številne vnukinje in vnuki. Ob dogodku sta jima čestitala žužemberški župan in matičarka pa tudi člani Društva upokojencev Dvor in konjeniki. (Foto: S. MIRTIČ)
Komedija
Samostojni pleskar
METLIKA - V okviru slovenskega kulturnega praznika bo v soboto, 10. februarja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu komedija zmešnjav Samostojni pleskar. Nastopili bodo Judita Zidar, Alenka Tetičkovič in Boris Kerč.
O Svetem pismu
KOČEVJE - Za vse tiste, ki bi radi izvedeli kaj več o Svetem pismu in bi se radi približali njegovemu sporočilu. Evangelijska Cerkev iz Novega mesta pripravlja vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 18. uri preučevanje Svetega pisma v prostorih Krajevne skupnosti Kočevje, Trg zbora odposlancev 8.
Tri zgodbe o zajcu
KRŠKO - V sredo, 14. februarja, bo ob petih popoldan v Kulturnem domu v okviru rumenega - sončkove-ga abonmaja in za izven nastopilo Lutkovno gledališče Maribor z igrico Tri zgodbe o zajcu, napisano po motivih iz ameriških pravljic in v režiji Pavla Polaka.
Ljubljansko pismo
Zakaj spet o
“privilegiranih
pokojninah”?
Borčevske so več kot zaslužne
LJUBLJANA - Ob napovedih vlade, da bo leto 2001 leto vsesplošnega varčevanja, je začelo tudi upokojence skrbeti, kako bo z rednimi izplačili pokojnin. In kakor že nekajkrat doslej smo lahko spet brali, da je treba “privilegirane borčevske” uskladiti z drugimi, če se želimo znebiti “luknje” v pokojninski blagajni.
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so po ustavi neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče zmanjšati, omejiti ali celo odvzeti, saj so bile slehernemu upokojencu priznane na podlagi natančno opredeljenih zakonskih kriterijev in v legalnem postopku, določenem z zakoni. Seveda pa vsi upokojenci vključno z udeleženci narodnoosvobodilnega boja delijo razmere z zaposlenimi. Valorizacija pokojnin je prilagojena valorizaciji plač, kar pomeni, da se postopno tudi sedanjim upokojencem znižuje osnova za odmero pokojnine z vsakoletnim zmanjšanjem valorizacije, za vse pa velja enak razpon med najnižjo in najvišjo pokojnino (1:4) itd. In še to: upokojencem, tudi udeležencem NOB, pokojnin nihče ne podarja, zaslužene so!
In koliko upokojencev sploh je deležnih “borčevskih pokojnin”? Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo septembra 1999 (zadnji podatki) v Sloveniji še 51.866 uživalcev pokojnin iz vrst udeležencev NOB. Pri tem gre za borce partizanskih in drugih protifašističnih in protinacističnih vojaških enot, aktivistke OF vključno s sodelavci NOB iz vrst taboriščnikov, zapornikov, izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja 1941-1945. Od tega jih je bilo 716 nosilcev partizanske spomenice 1941, ude-
ležencev NOB do italijanske kapitulacije 1943 25.660, od tedaj naprej do konca vojne pa 24.510, in 980 kmetov borcev NOB. Vsi ti (razen deloma kmetov borcev) so bili vsa leta do upokojitve v delovnem razmerju in so tako kot drugi zaposleni redno vplačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje in vse druge prispevke ter davke. Tako so si tudi udeleženci NOB pokojnine v večini zaslužili z delom in le v manjšem delu (povprečno okoli 20%) na podlagi zakonskih kriterijev po času udeležbe v NOB. Za 8.390 upokojenih udeležencev NOB ti kriteriji niso bili uporabljeni, ker so upravičenci brez njih dosegli ali presegli z zakonom določeno mejo predpisane pokojninske dobe.
Kriteriji upokojevanja na podlagi sodelovanja v NOB izhajajo iz 50. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem je vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom, saj je sodelovanje pri obrambi domovine državljanska dolžnost, ki je povezana s posebnimi osebnimi, socialnimi in drugimi tveganji ter žrtvami. Dodatna upokojitvena merila, kot so vštevanje obdobja udeležbe v NOB v pokojninsko dobo, krajša obdobja za izračun pokojninske osnove, zaščitni cenzus za odmero pokojnine itd., niso nikakršna slovenska posebnost. Enake ali še bolj ugodne pogoje upokojevanja udeležencev vojn imajo tudi v drugih evropskih državah. Zato je razumljivo, da so bile te pravice zaščitene tako v prejšnjih kot tudi v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Vse pokojninske pravice udeležencev v NOB obremenjujejo republiški proračun v višini okrog 3%, kar nikakor ne more ogroziti ne proračunskega ne pokojninskega sistema. Tudi socialni položaj upokojenih udeležencev NOB je podoben socialnemu položaju drugih upokojencev. Najvišjo pokojnino ima manj kot 100 (0,2%) udeležencev NOB. v večini zato, ker so delali na najzahtevnejših delovnih mestih. Toda dve tretjini upokojenih udeležencev NOB ima nižjo pokojnino od poprečne pokojnine vseh upokojencev.
VINKO BLATNIK
Skok v prijetno preteklost
Adlešičaiti ponovno navdušili s prelom, na kakršnih so nekdaj preživljali dolge zimske večere ■ Trije posebneži
ADLEŠIČl - Društvo kmečkih žena Adlešiči je pred leti v sodelovanju s črnomaljsko Kmetijsko svetovalno službo na prireditvi obudilo v življenje zanimiv običaj, v teh krajih imenovan prelo. Brez prela ali preje, kot ji pravijo ponekod, si v Adlešičih in okoliških vaseh nekdaj niso mogli predstavljati dolgih zimskih večerov, z njim pa so pričeli, ko so pospravili pridelke, pripravili drva in posejali ozimna žita.
Čeprav so se prav na adlešiškem koncu še najbolj v Beli krajini ohranile navade iz nekdanjih dni ter so še vedno žive številne ljudske obrti, pa prela, kakršnega prikažejo na prireditvi, ne poznajo več. Prav zato se je prireditev toliko bolj prijela, kar vedno znova dokazuje nabito polna dvorana navdušenih obiskovalcev. Starejši namreč na njen s solznimi očmi obujajo spomine, mlajši pa na prijeten način spoznavajo življenje svojih prednikov. Rdeča nit vsakega prela so vsaj nekatera od starih ljudskih opravil, kot so predenje volne in lana, vezenje, pletenje, kvačkanje, pisanje pisanic, pletenje košar, opletanje steklenic, izdelovanje izdelkov
iz ličkanja in še kaj. Kmečke ženske, ki medse vedno z veseljem povabijo tudi moške, pa se na vsakem prelu spomnijo še kakšne značilnosti.
Tako so letos skozi sproščeno igro obudile spomin na tri vaške posebneže: Jelko, ki je živela v nenehnem strahu, da ji bo kdo ukradel nezakonskega otroka, Maro, kije bila oblečena v vse, kar je premogla, ter vaškega reveža Antonca. Vsi trije posebneži so zares živeli in tudi pri njih so bile preje zelo priljubljene, saj so na njih dobili kaj za pod zob in topel kot ob peči.
Prireditelji so pred odrom pripravili tudi razstavo ročnih del devetih izdelovalcev vezenih prtičkov, prtov, zaves, otiračev, peharjev, košar, copatov, opletenih steklenic, pisanic. Skoraj vse te izdelke so med prireditvijo izdelovali tudi na odru pa ružili koruzo, moški pa kartali. Seveda ni šlo niti brez plesa in pesmi, ki so jim pritegnili tudi obiskovalci v dvorani. Slednji so se očitno tako vživeli v prelo, da so po poldrugi uri prireditve kar obsedeli na stolih, četudi so jim nastopajoči prijazno povedali, da je prela za letos konec.
M. BEZEK-JAKŠE
Za zaprtje begunskega
v
centra v Črnomlju
0 tem naj bi se z državo pogajal odbor predstavnikov civilne družbe
Regijski odbor Nove Slovenije-Krščanske ljudske stranke v Beli krajini ostro nasprotuje naseljevanju ilegalnih pribežnikov v begunskem centru v Črnomlju. Predvsem pa je to vprašanje mogoče reševati le z dialogom s celotno lokalno skupnostjo in ne zgolj z njenim županom.
Belokranjci smo bili že večkrat opeharjeni. Nazadnje z Zakonom o regiji Bela krajina, ki je navadno sprenevedanje, saj je tri mesece po vložitvi predloga SLS+SKD podpisala pogodbo, da bodo morale pokrajine v Sloveniji šteti najmanj 100 tisoč prebivalcev. Tako je za nekaj desetletij propadla ideja o belokranjski regiji. Zato ostro nasprotujemo, da bi se črnomaljski župan in poslanec SLS+SKD Andrej Fabjan pogajal o nastanitvi beguncev v Črnomlju. Pač pa predlagamo, da v Črnomlju imenujejo odbor iz predstavnikov civilne družbe, ki se bo pogajal z državo o dokončnem zaprtju begunskega centra v Črnomlju.
Slišati je, daje Črnomelj kandidat za enega bodočih centrov za odstra-jevanje tujcev. Za regijski odbor NSi je to popolnoma nesprejemljivo, saj želimo, da bi bila kakovost bivanja Belokranjcev takšna kot v ostalih delih naše države.
IVAN KUKAR, iniciativni odbor regijskega odbora NSi za Belo krajino
Kondomčki
Matjaža Rusa, metliškega hudobneža, spominjajo napisi za belokranjsko vinsko cesto na kondome. Tjaži najbrž ne namiguje na kakršno koti varno nategovanje tistih, ki bi se brez poprejšnje napovedi podali po vinski cesti v prepričanju, da se bodo imeli “fajn", ampak zgolj na vizualno podobo smerokazov. O vinski cesti potencialni porabniki vedo (pre)malo: jih bodo propagirane kmečke domačije, zidanice, vinski hrami sprejeli ob kateri koli uri, se lahko zglasijo posamično ati zgolj v skupini, vsak dan, morda le ob koncu tedna in tako naprej in tako nazaj. Recimo, da so “kondomčki"začetek, ki mu manjkata sredina in zaključek.
Zgibanka, ki govori o vinski cesti, je premalo. Ponudbo vinske ceste bi morali razbobnati ponudniki, saj je zaživitev in njeno življenje v njihovem interesu, veliko bolj kot v interesu občine ali turističnega društva. Čakajoč na njune poteze, je neopravičeno, in še najpametneje bi bilo ustanoviti društvo za razvoj in delovanje vinske ceste, društvo, ki bo v prvi vrsti sestavilo program, ki bo da! vinski cesti vsebino, da bodo potrošniki natančno vedeli, kaj prijetnega in lepega ter raznolikega jih čaka, če se bodo podali v smer, ki jim jo kažejo “kondomčki". Ponudniki vinske ceste bi morali delovati usklajeno in enotno, ne pa se obnašati kot rogovi v torbi, s svojo ponudbo bi morali dopolnjevati drug drugega s ciljem: zadovoljiti obiskovalce.
TONI GAŠPER!C
La boljše gospodarjenje
KRAS1NEC - V gostilni Kapušin na Krasincu bo 15. in 16. februarja nadaljevalni tečaj za boljše gospodarjenje na kmetijah. Kmetje bodo lahko zvedeli, kako bo vstop v EU vplival na ekonomski položaj slovenskih kmetov, o urejanju dokumentacije in financiranju naložb na kmetijah, o Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije in še čem. Prijave zbirajo do 12. februarja v Kmetijski svetovalni službi Metlika.
Popravek
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pisali o ustanovitvi Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Koprivnik. Pomotoma smo izpustili del imena in zapisali, da so ustanovili Krajevno organizacijo, kar ne drži. Za napako se opravičujemo.
KOT NEKOČ BABICE - Adlešiške kmečke ženske so ponovno dokazale, da. so tudi same pri opravilih, ki so bila za njihove babice povsem vsakdanja, še kako spretne. S prikazom prela so se zabavale tudi same, prav njihova sproščenost na odru, h kateri so kanček hudomušnosti pridali še moški, pa je prijetno presenetila in hkrati nasmejala številno občinstvo. (Foto: M. B.-J.)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže * zanimivosti • slike * dopisi
NAŠE KORENINE
Zdravko je klenkal tudi Titu
Bilo je v letih kmalu po drugi svetovni vojni. K Zdravku Toma-ževiču je prišel miličnik in mu zapovedal: “Mimo se bo peljal Tito. Da boš takrat v zvoniku in klenkal v pozdrav!" Drugo jutro ga je isti miličnik že zgodaj vrgel iz spanja: “Takoj v zvonik! Ko boš na cesti zagledali avtomobil, začni!" Zdravko je hitro zbral še druge klenkarje in zlezli so k zvonovom cerkve sv. Štefana v Semiču. Tam so skozi line oprezali proti Črnomlju. Bili so že otrpli od dolgotrajnega čakanja, ko se je na cesti končno le pojavilo vozilo in za njim velik oblak cestnega prahu. Glas zvonov iz cerkvenih lin je prebivalcem naznanil, da se mimo pelje državni poglavar. Avtomobil je zapeljal skozi naselje in izginil. Cestni prah za njim se je hitro polegel, a prah, ki ga je v Semiču dvignilo klenkanje, je še dolgo buril duhove. “Kaj se pa pravi, da so Tita, najvišjega partijskega voditelja, pozdravili cerkveni zvonovi? To je sabotaža. Kdo je odgovoren za to?“ je prišlo od zgoraj in nekaj ljudi je letelo s svojih položajev. Tudi tisti miličnik, ki je dal Zdravku ukaz za klenkanje. Zdravko pa jo je takrat dobro odnesel. Še sedaj z veseljem klenka na domačih zvonovih pa tudi drugod, kjer ljudje ubrano pesem zvonov, to čudovito slovensko posebnost, radi poslušajo.
Zdravko Tomaževič je bil rojen v Predgradu. Oče Valentin je bil Gorenjec. Bil je dacar po poklicu in državna služba ga je zanesla v te kraje. S seboj je pripeljal družino, a ko mu je prva žena umrla za špansko boleznijo, se je vnovič poročil. Vzel je domačinko Ano Šterk. Zdravko je njun prvi otrok, vseh skupaj, tudi tistih iz prvega zakona, pa je bilo sedem. Avstrija je propadla. Zdaj je bila tu Jugoslavija, oče pa ni bil več dacar, ampak financar. Družina se je preselila v Semič. Najprej v Šu-štaršičevo hišo, ki nekoliko prenovljena stoji še danes - v njej sta med drugim trgovina, glasbena šola in knjižnica * potem pa v prosvetni dom. Mali Zdravko pa je bil najraje pri starem očetu v Predgradu. Tam je ob kmečkem delu užival vroča poletja, se podil za živino in se hladil v objemu skrivnostne Kolpe.
Mladost pa hitro mine. Sredi tridesetih ga že najdemo kot mizarskega vajenca pri mojstru Lužarju, potem pa kot pomočnika v Kranju. Vojaščina ga je potisnila daleč na jug Jugoslavije. Druga svetovna vojna ga je zajela, ko je bil še v vojaški suknji. A Nemci zajetih slovenskih vojakov v Užicu niso takoj poslali v vojno ujetništvo, ampak sojih prej uporabili za delovno silo v skladiščih. Napeto vojno vzdušje se je medtem že nekoliko poleglo in po treh mesecih so jih nezastražene z vlakom poslali v Ljubljano. Tam je ravno takrat vladala zmeda zaradi Grazzio-lijevega obiska in po nekaj dneh so se fantje porazgubili vsak na svoj konec. Tako se je Zdravko spet znašel v Semiču.
V Semiču, dobrih pet desetletij pozneje, obujava spomin na tisti čas. V najin pogovor večkrat poseže Marija, njegova žena. Z vso pravico, saj se poznata še iz osnovnošolskih let. Že takrat sta bila bližnja soseda. Ko so ju Italijani poslali na Rab, pa sta se njuni življenjski zgodbi pričeli
prepletati. Bilo je to julija leta 1942. Na sv. Ane dan, 26. julija, so v Semiču pobrali nekaj družin. Tudi Marijo, njeno mater Frančiško in očeta Pavla. Marijin brat Vlado je bil namreč pri partizanih, pa je okupatorjev srd padel nanje. Dva dni pozneje je sledil še en ukrep: zdaj so Italijani pobrali moške, ki so ostali doma. Med njimi je bil tudi Zdravko.
Da so bile razmere na Rabu bedne, ni treba posebej praviti: lakota in nesnaga, poleti vročina, pozimi mraz. Po petih mesecih so ženske, tudi Marija in njena mati sta bili med njimi, odpeljali v Gonars, kjer je bilo nekoliko znosnejše. Na Rab pa je prišla zima, ki je pobrala precej taboriščnikov. “Bilo je januarja. Zvečer sem mu dal lipovega čaja in še nekaj piškotov iz paketa, ki sem ga ravno takrat prejel od doma, zjutraj sem že videl, kako ga vlečejo iz šotora," se spominja Zdravko smrti Marijinega očeta. Potem ko so jih preselili v lesene barake, se je javil na delo. “Delali smo pota, razkopavali škarpe in podobno. Mimogrede smo našli kak korenček ali utrgali kako figo. Tako smo preživeli. Med kamni v škarpah smo večkrat naleteli na polže. Hitro sem jih pogoltnil, kar surove! Danes še pomisliti ne smem na to,“ pripoveduje.
Enajst mesecev Raba je dal skozi, nato seje v domačem kraju nekdo zavzel za internirance. Skupinico štirih ali petih so poslali domov. Nekaj časa je zdaj Zdravko delal na cesti proti Črnomlju. Potem je sledila mobilizacija. Kmalu mu je bilo žal, da ga niso obdržali na Rabu, kajti znašel seje med belogardisti. A le za nekaj tednov. Medtem je prišlo do italijanske kapitulacije in njegova skupina se je odpravila proti Kočevski Reki, kjer seje priključila partizanom. Po eni uri so že razoroževali Italijane, nato pa s partizansko vojsko odšli na obleganje Turjaka. Zdaj je Zdravko lahko dobro spoznal grajsko pokopališče, saj je s puško v roki dva dni ležal med grobovi.
Tudi borba na Turjaku je minila. Zdravko seje znašel na Kočevskem, v delavskem bataljonu, dokler ga niso razhajkali Nemci in polovili njegovih ostankov. Nekaj ujetnikov so postrelili, večino pa poslali v taborišče. To je bilo v okolici Dresdena in Zdravko je lahko čutil tresenje tal, ko so zavezniške bombe rušile temelje tega nekdaj cvetočega nemškega mesta. Tudi temelji Hitlerjevega imperija so bili tedaj že dodobra načeti in se je zrušil. Med preživelimi je bil tudi Zdravko. Po mnogih ovinkih je končno le prišel v domači Semič. Prijel je spet za mizarsko orodje, saj je razrušena domovina potrebovala dobrih mojstrov. A vzdušje takrat ni bilo ugodno, zato je pustil obrt in se zaposlil. Zdaj je že nekaj desetletij upokojen.
Marija se je iz Gonarsa vrnila spomladi 1943, ravno na velikonočno soboto. Po vojni sta se z Zdravkom ponovno sešla in tokrat sta se njuni življenjski poti združili. Sad njunega zakona sta dva sinova in dva para vnukov. Zvonovi jim zdaj prepevajo o miru. Ko zleze v cerkvene line Zdravko, pa tudi o Rabu in Dresdenu. “Nikoli ne pozabite!” pojejo.
TONE JAKŠE
ANTON MARENTIČ. UPOKOJENI DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA ČRNOMELJ
Prišel začasno, a ostal dvajset let
Konec preteklega leta se je upokojil Anton Marentič iz Kašče pri Semiču. Nič posebnega, ste najbrž pomislili. Morda res, toda Marentič, sicer univerzitetni diplomirani pravnik, je bil polovico svoje pokojninske dobe, torej dobri dve desetletji, direktor črnomaljskega Zdravstvenega doma, kar je vsaj v zdravstvenih domovih južno od Ljubljane svojevrsten rekord.
Pred tem je bil Anton Marentič sekretar v semiški Iskri ter vmes sekretar takratne črnomaljske občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. “Iz Zdravstvenega doma so me prišli vprašat, če bi prišel k njim za direktorja. Takrat niti v sanjah nisem pomislil, da bom ostal tako dolgo, pač pa sem mislil, da gre zgolj za prehodno službo za en štiriletni mandat. Do takrat sploh še nisem bil v novi stavbi Zdravstvenega doma v Črnomlju, še manj pa sem vedel o organizaciji zdravstva,” pravi Marentič in doda, da je bila takrat srečna okoliščina, da je bil Zdravstveni dom tozd v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske, kar mu je pomagalo, da se je lažje vpeljal v delo.
Potem ko je prišel v Zdravstveni dom za direktorja, je na direktorskem stolčku obsedel kar celih pet mandatov. Ne spominja se, da bi se v tem času za to delovno mesto potegoval še kdo. Imel je srečo, da je pričel z direktorovanjem ravno v času, ko se je fluktuacija zdravnikov začela umirjati. “Prav takrat seje zaključevalo obdobje, ko so se zdravniki, ki so prihajali iz vse tedanje Jugoslavije, zelo hitro menjavali. Kljub temu se je v času mojega direktor-ovanja zamenjalo veliko zdravnikov. Nekaj jih je odšlo na specialistična delovna mesta, zgodilo pa se je tudi, da smo štipendirali študente medicine, ko pa so končali študij, nam jih je speljala novomeška bolnica. Vesel pa sem bil, da se je v zdravstvenem domu zaposlovalo vse več domačinov. Tudi štiri zdravnice, ki so se zaposlile nazadnje, so domačinke. Vendar ne morem reči, da se zdravniški poklic v zadnjem času feminizira. Kar sem bil direktor v Črnomlju, so prevladovale zdravnice,” pravi Marentič.
Prav zaradi mladih zdravnic seje velikokrat dogajalo, da jih je veliko manjkalo. Zgodilo se je celo, da so bile nekaj mesecev odsotne štiri zdravnice in zdravnik, bodisi zaradi porodniških dopustov ali specializacije. To pa je seveda pomenilo, da so bili drugi zdravniki veliko bolj obremenjeni, a ker se takrat ljudje še niso opredeljevali, h komu bodo hodili po zdravje, je bilo veliko lažje razporejati paciente. Sicer pa so, če primerja leta na začetku svojega direktorovanja z zadnjimi leti, ljudje približno enako pogosto iskali pomoč pri zdravniku: v povprečju sedemkrat do devetkrat na leto.
Marentič se spominja, da so se v Zdravstvenem domu velikokrat srečevali s težami pri opremljanju z medicinskimi aparati, ki so bili zelo dragi. Pred leti jim je inšpektor celo izločil iz uporabe rentgen, ker je bil prestar. Nov pa je stal 90 tisoč nemških mark. “Ko smo se pogovarjali o nakupu novega rentgena, so zdravniki ugotovili, da potrebujejo še marsikaj drugega. In smo se odločili za nakup vsega, kar so potrebovali. Kako nam bo to uspelo, pa je bil moj problem. Opremo - v dveh letih smo je
nabavili kar za 500 tisoč nemških mark - smo kupili s posojilom in ga pravočasno odplačali,” je zadovoljen nekdanji direktor, ki pa z žalostjo ugotavlja, da je danes tudi ta oprema že stara. A ko jo bodo zamenjavali prihodnjič, to ne bo več njegova skrb. Predenje zapustil Zdravstveni dom, je želel, da uredijo notranjost doma, kar se mu je uresničilo. Neizpolnjena pa je ostala želja po novi strehi. “Zmanjkalo je denarja, čeprav je bil predračun že narejen. A streha je bila še kako potrebna popravila, saj je bila kot sito. Kadar je deževalo, je puščala na vseh koncih. Nekoč smo imeli podstavljenih celo sedemindvajset kant. Kaže pa, da nam je vsaj za nekaj časa uspelo zamašiti luknje z novo izolacijo,” pripoveduje. Črnomaljski Zdravstveni dom ima sedaj zdravstveni postaji le v Vinici in Semiču, nekdaj pa je imel še obratne ambulante v Beltu, Rudniku Kanižarica in Iskri. Novi zakon tovrstnih ambulant ne predvideva več, sicer
pa tudi Belta in rudnika ni več. Marentič se zaveda, da bi bilo potrebno tudi v Vinici marsikaj postoriti, medtem ko sta za obnovo semiške postaje poskrbeli občina in država, mnogo prepotrebnih aparatur in pripomočkov pa so kupili z izkupičkom od dobrodelnih prireditev in s prispevki darovalcev.
Toda kljub temu, da ve, kaj vse morajo urediti v Zdravstvenem domu, da bodo pacienti čim bolj zadovoljni, Anton Marentič pravi, da je v pokoj odšel
z zadovoljstvom. “Na to sem bil pripravljen in upokojitev ni bila zame nikakršen šok. Pa tudi star sem že,“ se nasmehne in ne taji, da bo letos dopolnil šest desetletij. Predvsem pa je vesel, da se lahko sedaj bolj posveti svojim konjičkom, kot so branje, vrtnarjenje, delo v vinogradu in pohodništvo. Zlasti mu je pri srcu hoja na Smuk nad Semičem, kamor je lani prišel kar stotrikrat, letos pa bo ta svoj osebni rekord gotovo še izboljšal.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Anton Marentič
MODNI KOTIČEK
Stilske ukane (2)
V pretekli modni rubriki sem spregovorila o ukanah, s katerimi lahko brez pretiranega zapravljanja in samokritičnosti izoblikujete usklajen in celostni osebni slog. Dolgujem vam še nekaj besed o izboru barv, vzorcev in tkanin.
Barve: katerakoli barva, ki vas ovija od nog do glave in je ne prekinja nobena druga (dovoljeni so le malenkostni barvni odtenki), bo ustvarila vitko linijo. Črna se sicer ujema z vsemi barvami, a ni vedno najboljša rešitev. Vzorci: enakomerni vzorci ne privlačijo pogleda v eno točko. Majhnim ženskam pristajajo drobni vzorci v barvah, ki niso pretirano kontrastne, visoke ženske (a ne široko-pleče!) si lahko privoščite večje tiske in kontrastnejše barve. Mehki tropski pasteli in temen škotski pled pristajajo vsaki postavi. Večini žensk vzorci pristajajo, če je oblačilo krojeno preprosto. Polnejše ženske si lahko privoščijo močnejše vzorce. A ne pričakujte preveč. Velik vzorec, ki pretesno objema oblo zadnjico, vas ne bo polepšal.
Tkanine: Igrajte se tudi z materiali, saj z njihovo površino (mat, svetlikanje, reliefnost) lahko dosežete posebne učinke. Svetlikanje in groba površina telo otežita, zato bodite pazljive.
Obline lahko pretirano izstopijo. Izbirajte ravne pletenine, ne reliefnih, fino rebraste, džersi, všite žepe brez poklopca, hlače, ki v pasu niso nabrane, a so nekoliko raztegljive, da so udobne, da se v njih lahko gibljete in da se ne mečkajo.
Linija vratu je zelo pomemben element pri sestavljanju lepe podobe. Poudarili boste zgornji del telesa. Ovratnik, ki široko stoji od vratu, je lahko zelo fotogeničen. Puli ovratnik pa izrazito poudari podbradek, torej ga naj nosijo ženske brez podbradka. Zima je čas za hlačne nogavice. Te seveda tudi oblikujejo postavo, stisnejo trebuh in boke. Najbolj učinkovite bodo temne. Bleščeče in močno vzorčaste nogavice pristajajo izložbenim lutkam in ženskam z zelo dolgimi nogami. Mat barvni odtenki so uporabnejši kot svetlikajoči se. Naj bodo vinsko in ne škrlatno rdeči, zeleno modri, ne turkizni. Za videz dolgih nog naj se hlače barvno ujemajo s čevlji.
In še to: Po mnenju poznavalcev sta v igri, ki jo v življenju ženske igra njen slog, le dva glavna igralce, samozavest in zaupanje. In kot je že pred pol stoletja dejala velika modna mojstrica Coco Chanel: “Obleko opaziš, kadar je ženska slabo oblečena, kadar pa je oblečena brezhibno, opaziš žensko. Prepričajte se same!
JERCA LEGAN
Uspešen boj zoper bolezni srca in ožilja
Na Finskem so z državnim programom dokazali, da je zdravo življenje najboljša preventiva pred temi smrtno nevarnimi boleznimi.
Bolezni srca in ožilja predstavljajo večino bolezni, zaradi katerih Slovenci prezgodaj obolevamo in umiramo. Bolnišnično zdravljenje, dolgotrajna, celo dosmrtna raba velikih količin zdravil, pogosta odsotnost z dela ali posledično trajna invalidnost predstavljajo tri četrtine stroškov v zdravstvu in veliko breme za državo. Vse te bolezni pospešuje nezdrav način življenja: nepravilna in preobilna hrana, prekomerno pitje alkoholnih pijač, kajenje, premajhna telesna dejavnost. Preventiva bolezni na nivoju države se izplača, kar dokazujejo izkušnje iz različnih držav sveta. Pomemben primer je finski projekt Severna Karelija, ki sem ga spoznala na enotedenskem bivanju na Finskem.
Projekt je bil sprva namenjen preprečevanju bolezni srca in ožilja in je bil omejen na regijo Severno Karelijo, kasneje pa se je zaradi uspešnosti razširil še na preprečevanje drugih nenalezljivih obolenj (raka, sladkorne bolezni idr.) in na promocijo zdravja, predvsem med otroki in mladostniki. Projekt pa je kmalu zajel celotno Finsko.
Kako je projekt nastal in kakšna je njegova uspešnost? Smrtnost bolezni srca in ožilja je v finski pokrajini Severni Kareliji leta 1970 dosegel najvišjo stopnjo na svetu, zato so dve leti kasneje prebivalci te pokrajine na finsko vlado naslovili petici-
jo, v kateri so zahtevali ukrepanje. V boj za boljšo prihodnost so se združili zdravstveni in šolski delavci, politiki, proizvajalci hrane, trgovine na državni in lokalni ravni ter mediji, ki so z zdravstveno-vzgojni-mi prispevki spodbujali k zdravemu načinu življenja. Osnovni namen je bil sprememba življenjskega sloga ljudi.
Izobraževanje je potekalo na vseh ravneh. V osnovne šole so uvedli pouk zdravstvene vzgoje in pouk gospodinjstva, kjer se učijo pripravljati zdrave obroke. Vsem otrokom so z državnim regresiranjem zagotovili zdravo malico in kosilo v osnovnih in srednjih šolah. V delovnih organizacijah so delavcem omogočili zdrav obrok hrane, prepovedali kajenje v delovnih prostorih in spodbujali k večji telesni dejavnosti.
Država je imela posluh za priporočila strokovnjakov in je bila pripravljena poseči po korenitih spremembah. Ljudi je z izobraževanjem usposobila in jim omogočila zdrav izbor prehrane, ki je na Finskem cenejši od nezdravega. V kmetijstvu so se preusmerili v pridelavo jagodičevja in drugih vrst sadja in zelenjava ter zmanjšali poudarek na živinoreji, ki je bila od začetka projekta glavna finska kmetijska panoga. Maslo, ki je predstavljala narodno jed, je praktično izginilo iz ponudbe, nadomestila gaje zdrava margarina. Na trži-
šču so se pojavili mleko in mlečni izdelki z minimalno vsebnostjo maščob (do 1,5 odst.) Poleg tega pa so z gospodinjskim združenjem Mart-ta učili gospodinje po vaseh in mestih izbirati in pripravljati zdravo hrano.
V Severni Kareliji se je v 20 letih, med 1972 in 1992, znižala smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja med aktivnim prebivalstvom za 50 odstotkov. Prav tako se je znižala umrljivost zaradi raka (za 45 odst.), posebno umrljivost zaradi pljučnega raka (za 63 odst.), kar se ujema z izrazitim padcem dejavnikov tveganja za kronične bolezni. V letih od 1972 do 1992 seje pri ljudeh močno znižala srednja vrednost krvnega sladkorja (od 6,9 mmol/1 na 5,7 mmol/1). Delež kadilcev seje pri moških srednje starosti zmanjšal od 53 na 32 odst.
Finski preventivni programje dober zgled, ki nas lahko prepriča, da je preprečevanje bolezni možno in lahko tudi zelo uspešno. Koristi imajo ljudje in dolgoročno tudi država, ki tako bistveno zmanjša stroške zdravljenja in vseh ostalih posledic zgodnjega obolevanja in umirjanja zaradi kroničnih bolezni.
Finska pokrajina severna Karelija z glavnim mestom Joensuu je postala učna delavnica za zdravnike iz celega sveta, ki želijo spodbuditi ljudi k zdravemu načinu življenja. Zadnjega izobraževanja januarja tega leta seje udeležilo 50 zdravnikov iz 26 držav, med njimi tudi trije iz Slovenije.
LJILJANA SLEJKO, dr. med.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
PETEK, 9.2.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Med valovi; Duhovni utrip; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alpe-Donava-Jadran; Dzien Wielkej Ryby, drama -13.00 Poročila -13.15 Tedenski izbor: Prvi in drugi; Zakon in spolnost; Portreti; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar, nan,-17.45 Humanistika- !8.20Dosežki
-	18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica
-	2U0 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče - 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Tedenski izbor: Simpsonovi; Videospot-nice; Nash Bridges, nan.; Razvedrilna odd.; 9.40 Veleslalom (ž); Biatlon; 13.00 Veleslalom -13.40 Sticky Fingers, film - 14.30 Biatlon - 15.05 Bežno srečanje, film -16.30 Caroline v velemestu, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. - 18.00 Zbogom, prijatelj, film -19.50 Videospotnice -
20.05	Planeti, dok. odd. - 21.00 Grof Monte Cristo, nad. - 21.50 The Proposition. film -23.35 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.25 Slovenski jazz in Big band
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan.
-10.25 Beverly Hills 90210. nan. - 11.50 Ri-cki Lake - 12.45 Pop'n'Roll - 13.45 Bravo, Maestro - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan.
-	18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Film
-	23.50 Najbolj nori zločinci, dok. odd. - 0.20 Policisti, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11,50 Milady, nad. - 13.15 Wil-liam Tell, nan. - 14.10 Otroški zdravnik, nan.
-	15.45 Oprah show - 16.35 Milady, nad. -17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Končna hitrost, ameriški film - 21.50 Teksaški mož Postave, nan. - 22.40 F/X - umori s trikom, nan. - 23.30 Milenium, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film - 17.45 Turistična oddaja - 18.10 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
R30 Poročila - J.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Znanstvena oddaja - I4.15 Poročila -•4.20 Izobraževalni program - 15.00 Program za otroke in mladino -16.00 Svet podjetništva -•6.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Alpe-Donava-Jadran ■ 18.15 Kolo sreče -18.45 Božanska svatba, dok. oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Prijateljski krog, film - 22.55 Odmevi
-	23.20 Gospodar življenja, film - 0.55 Pogovor angelov, film - 2.30 Nočni program
HTV 2
9.50 Poročila - 9.55 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti - 15.15 Dosjeji X. nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Humoristična nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pralca za vse, nan. - 21.15 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.20 Pravi čas - 0.45 Najboljša dela svetovnih muzejev
SOBOTA, 10.2.
SLOVENIJA 1
9.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe ■z školjke; Male sive celice; Don Quixote of La Mancha, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila ->3.20 Mostovi - 14.34x4- 15.00 Ameriški film '16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Ebba in Didrik, nad. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare -18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Lltrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Orion - 21.35 Prasier, nan. - 22.15 Poročila - 22.50 Sopranovi, nad. - 23.45 Painted It Black, ameriški film
SLOVENIJA 2
“■30 Videospotnice - 9.35 V telovadnici, nad. -9.40 Slalom (m) -10.00 Štafeta mladosti -10.45 Biatlon (ž) -13.00 Šport: Slalom; Biatlon; Košarka NBA; Rokomet - 19.30 Videospotnice ' 20.05 Bežno srečanje, angleški film - 21,50 Praksa, nan. - 22.35 Sobotna noč
Kanal a
8-50 Annie, ameriški film -11.00 Kung Fu. nan. ' 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Košarka - Evroliga -16.30 Živalim v pomoč, dok. odd. ' 17.00 Pop n Roll - 18.00 Beverly Hills 90210, uan. -19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Prisega, ameriški film - 22.40 Pobegli kaznjenec, ameriški film - 0.10 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke -10.00 Power Ranger. nan. -10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Prezgodaj rojeni, ameriški film -14.40 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. oddaja -15.00 Orleans, nad. -
17.30	Pri sosedovih, film - 19.15 24 ur - 20.00 V postelji s sovražnikom, ameriški film - 21.50 Mafijski sin, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mun-dial - 18.00 Dolenjski obzornik - 18.30 Rezerviran čas - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Iz združenja lokalnih TV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Svobodna žena, film -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja -13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Hruške in jabolka -15.30 živali in ljuje, nan. -16.05 Zlata dekleta, nan. -16.35 Risanka -17.05 Glasbena odd. - 18.40 Kulturna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Trije moški in ena ženska, film - 22.50 Poročila -
23.05	Forenzičanka Halofax, nad. - 0.45 Dna, ameriški film - 2.25 Nočni program
HTV 2
8.55	Ponovitve oddaj -13.40 Dok. odd, -14.30 Bit, infor. odd. -15.00 Briljantina -15.50 Mel-rose Plače, nan.-16.35 Črno-belo vbarvi -17.20 Kolač sreče, budalo, film -19.30 Policija, nan.
-	20.10 Družina Soprano L. nad. - 21.05 Triler
-	22.10 Seks in mesto - 22.35 Zabavni program
-	0.05 Najboljša dela svetovnih muzejev
NEDELJA, 11.2.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga: Pika nogavička; Miki Makin črkopis -10.00 Tekmovanje slovenskih godb -10.35 Pomagajmo si -11.05 Svet divjih živali, dok. nan. - H.30 Obzorja duha -
12.00	Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.20 Orion -14.45 Garači, nad. -15.30 Parada plesa
-	16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Razgledi slovenskih vrhov - 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -
19.05	Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Intervju - 22.40 Poročila - 23.00 Prešernove Gazele v skladbi L. M. Škerjanca -23.25 Balet
SLOVENIJA 2
8.20	Videospotnice - 9.25 Noro zaljubljena, nan.
-	9.50 Prava stvar. nan. -10.10 Emily z mesečeve domačije, nad. - 10.40 Biatlon -11.00 Policija
-	13.00 Šport - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota. dok. nad.
-	20.50 Trend - 21.25 Končnica - 22.25 Arija, angleški film
KANAL A
9.00	Sladka milost, ameriški film -11.00 Kung fu.nan,-12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Komedija zmešnjav -13.30 Pop'n’Roll - 14.30 Otrokovo srce, film -16.20 Mestni divjak, dok. odd. -17.10 Divja zemlja, nad. -18.00 Merlose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Rosvvell. nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Ledena steza, ameriški film - 22.45 Stilski izziv -
23.20	oddaljeni krik, angleški film
POP TV
8.30 Risanke-10.00 Povver Ranger, nan,-10.30 Navihanka,nan. - 11.00 Mladi učitelj, nan. -. 11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Dežela pred časom, nan. -14.20 Sto najpomembnejših ljudi revije Time
-	14.40 Prva izdaja, nan. -15.30 Zadnji veliki bojevnik, film -17.20 Obalna straža, nan. -18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Nevarna razmerja, film - 22.10 Športna scena - 22.55 Ljubezen in zmešnjava, avstralski film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od so-botedo sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 22.00 Športna scena
PONEDELJEK, 12.2.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4 x 4; Zares divje živali, dok. odd.; Pravljičar; Odprava zelenega zmaja; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu; Parada plesa -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Gibljive slike -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.55 Telebajski - 17.20 Radovedni Taček - 17.45 Volja najde pot - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan, - 21.00 Aktualne teme -
22.00	Odmevi - 22.50Tartuffe, predstava Mestnega gledališča Ljubljana
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Nash Bridges, nan. - 10.40 Grof Monte Cristo, nad. - 12.35 Dok. film -13.30 Trend -
14.00	Sobotna noč - 16.00 Policija -16.30 Caroline v velemestu, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan, -18.00 Regionalni program -18.30 Jasno in glasno -19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnost vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00
South Park, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Hudomušna prikazen, angleški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke -
12.45	Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije -
14.45	Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet. nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Piš, ameriški film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. - 13.15 Športna scena - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.45 Oprah shovv -16.35 Milady, nad. -17.25 Moja usoda si ti, nad. -18.20 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Gospod Magoo, ameriški film - 22.30 Jag, nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 16.30 Posnetek dogodka-18.30 Športni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled
TOREK, 13.2,
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Volja najde pot; Pomagajte si; Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 13.00 Poročila -
13.15	Aktualne teme -14.05 Taftuffe, predstava Mestnega gledališča Ljubljana - 16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila -16.45 Spehodi v naravo - 17.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici. nad. - 17.45 Zibelke svetovnih kultur - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Peta hiša na levi, nan. - 20.35 Sprehodi z dinozavri - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi -22.50 Trust, angleška drama
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.20 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Vesoljske kolonije; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. odd.; 13.30 Rokoborba s krokodili, film; Studio City; Metropolis -16.30 Caroline v velemestu, nan. -17.00 Nash Bridges, nan. -
18.00	Preskus ljubezni, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festival - 20.35 Liga prvakov v nogometu - 21.00 Les Doigts Dans laTete, francoski film - 22.35 Aliča, dok. film - 23.05 Svet poroča
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n'Roll - 13.45 Stilski izziv -14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Conan barbar, ameriški film - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.15 William Tell,, nan.-14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.45 Oprah show -16.35 Milady, nan. -17.25 Moja usoda si ti, nad. -18.20 Večna ljubezen, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Prazna zibelka, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.30 Jag, nan. -23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 17.45 Pokličite župana!, ponov. - 18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Prazna zibelka, ameriški film - 21.35 Novice -
22.00	Športni pregled
Nagrade v Dolenjske Toplice, Sevnico in Novo mesto
Žreb je izmed reševalcev 4. nagradne križanke izbral Tilna Gorkiča iz Dolenjskih Toplic, Gabrijelo Pavkovič iz Sevnice in Lilijano Smole iz Novega mesta. Gorkiču je pripadla denarna nagrada, Pavkovi-čeva in Smoletova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. februarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 6”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 4. križanke
Pravilna rešitev 4. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ATOMIKA, ROSOMAH, TRIREMA, NAPRSTEC, IME, ELI, PRISAD, SKAJ, ROMA NOVA, OLANO, ALOST, SEM, VRTAVKA, ITALCI, MARS, TATLIN, ALBA.
SREDA, 14.2.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan. Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Sprehodi v naravo; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo; Zibelka svetovnih kultur: Peta hiša na levi, nan.; Sprehodi z dinozavri -13.00 Poročila -13.15 Obzorja duha -13.45 Don Ki-hotizLaManche.film-15.15 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Nosorog in prijatelji, nan. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.00 Frankie and Johnny, film - 22.05 Odmevi -
23.05	Gospodarski izzivi - 23.35 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Les doigts dans la tete, francoski film; 14.10 Aliča, dok. film; Jasno in glasno - 15.35 Glasba in človeški um - 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Nash Bridges, nan. -18.00 Ocean Tribe, film -19.40 Videospotnice - 20.05 Liga prvakov v nogometu - 23.30 Ženska z vlaka, nad.
-	l.OO Kako obračati ženske, ameriški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan.
-	18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 19.05 Košarka - Evroliga - 20.00 Ko si spal, nan. - 21.45 Družinsko pravo, nan. - 22.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Mesto greha, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady. nad. - 13.15 William Tell, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.45 Oprah show -16.35 Milady, nad. -17.25 Moja usoda si ti, nan. -18.20 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Blizu nevarnosti, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Jag, nan. - 23.20 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Mamine maže, film -18.30 Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ičSlršai
s Trdinovega vrha
na kanalu
A4AN4P
tutiitiend (ZcjencLjcc
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
Prijatelji, Mestna občina je ob letošnjem kulturnem prazniku pripravila koncert novomeškega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil Zdravko Hribar. Mirnopeški rojak, pesnik in častni občan Tone Pavček je z duhovitim in ognjevitim slavnostnim nagovorom popestril sinočnji večer, župan dr. Anton Starc pa je podelil priznanja in nagrade Mestne občine Novo mesto. Za tiste, ki niste bili v Športni dvorani Marof, smo dogodek tudi posneli. Verjemite, vreden je ogleda. Na Vašem kanalu ga bom,o predvajali v soboto ob 21.30. Ne zamudite enkratnega kulturnega doživetja ob glasbi in lepi kleni besedi ter tako tudi vi počastite 8. februar, slovenski kulturni praznik.
Seveda ne pozabite na oddajo Iz naših občin. V ponedeljek, 12. februarja, ob 20. uri bo namreč naš in vaš gost krški župan Franci Bogovič, s kateri, se bo pogovarjala Melita Skušek. Če vas zanima karkoli iz te lepe posavske občine, lahko zavrtite telefonsko številko 07/3930 868, pokličete v studio in župana povprašate, kako bi rešil to, kar vas žuli.
Mlajši in nekoliko manj mladi pa boste v torek lahko prišli na svoj račun. Ob petih popoldne bomo namreč predvajali risanko Aliča v čudežni deželi. Ogleda vreden bo tudi ameriški celovečerni film Prazna zibelka.
Na sporedu Vašega kanala je seveda še mnogo več. Morda samo opozorilo tistim, ki jih zanima avtomobilistični šport: v petek bomo predvajali kar dve oddaji: Avtomobilistično zrcalo bo na sporedu ob 17. uri, Moto šport pa ob pol desetih zvečer.
BREŽICE
RADIO
na 88,9 in 95,9 MHz
Mo
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104,5	105,9
qlsnjski DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Marti Sternad, Puščava 13, Mokronog. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
L (2) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
2.	(1) Atov valček - ansambel Korenine
3.	(3) Vsak klasje zlat - ansambel Tonija Verderberja
4.	(6) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
5.	(8) Dekletova pesem - ansambel Rog
6.	(4) Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
7.	(5) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
8.	(7) Potpouri risank - ansambel Mesečniki
9.	(10) Moj dom - ansambel Slavček
10.	(-) Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk Predlog: Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
IN---------
Kupon št. 6 Glasujem za: Moj naslov:
■-H
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 6
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
ČISTO
ZNANSTVENO
SPOZNANJE
AVTOR:
JOŽE
UDIR
HLpBEC
RUMENA
KRAVA
HUNSKI
POGLAVAR
ŽUPAN
POD
FRANCOZI
SODOBNI
HEBREJSKI
KNJIŽEVNIK
(HAJIM
NAHMAN)
grško -
RIMSKI
STARI
VEK
SHRANJE-
VANJE
RUMENO BARVILO V JAJČNEM BELJAKU
DESNI
PRITOK
DONAVE
ARABSKA
KNEŽEVINA
KANADSKI
PISATEU
(ERNEST
THOMPSON,
1860-1946)
IZVLEČEK
IZ
RŽENIH
ROŽIČKOV
IZDELOVALEC COPAT
KEM. SIMBOl ZA LITIJ
KRAJ PRI OPATIJI
NAPAKA
VINA
DEL OBREDNIKA V VZHODNI CERKVI
VELIK ORSKI VR
DESNI
PRITOK
VOLČE
PODATKI,
DEJSTVA
OČEM
REČNA
RIBA
FRANCOSKI
PISATEU
(1740-1814
SADIZEMI)
KLIČNO ZRNO TAJNO-CVETK
ŠPANSKA
BIKOBORBA
RIBJA
KOŠČICA
ŽENIN ALI MOŽEV OČE
GRŠKA
DEŽELA
OSEBNI
ZAIMEK
INDIJSKA
LUTNJA
SILOVIT
VRTINČAST
VIHAR
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ŠKORPIJONA
TEDENSKA
PRILOGA
DNEVNIKA
DELO
< E* KRKk
KRKA ZDRAVILIŠČA d.o.o. NOVO MESTO
V Zdravilišču Dolenjske Toplice
vabimo k sodelovanju
sodelavce s končano srednjo šolo za opravljanje dela
REŠEVALCA IZ VODE
na notranjih in zunanjih bazenih
Od kandidatov pričakujemo ustrezno zdravstveno stanje, pripravljenost za usposabljanje in pridobitev ustrezne licence. KRKA Zdravilišča bodo sodelavcu omogočila pridobitev licence in mu po njeni pridobitvi zagotovila zaposlitev.
Vse, ki vas delo reševalca zanima in ustrezate zahtevam, vabimo, da pošljete pisne prijave z dokazili v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d. Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto.
Dodatne informacije dobite na telefon: 07/30 312-566.
CAT LOGISTIC TRANSPORTNA, d.o.o.
Belokranjska cesta 4 8000 Novo mesto
Groupe CAT
Iščemo novega sodelavca za
NABAVO - METODE logističnih aktivnosti
Od kandidata poleg ustrezne strokovne izobrazbe in končane najmanj VI. stopnje pričakujemo:
•	izkušnje na logističnem področju v domačem in mednarodnem okolju
•	poznavanje carinskih predpisov in poslovanja
•	znanje francoščine ali nemščine ter pasivno angleščine
•	dobro poznavanje računalniških orodij
•	vozniško dovoljenje B-kategorije
•	sposobnost dela v skupini, komunikativnost in organiziranost
•	minimalno 5 let izkušenj
Ponujamo vam kreativno in ustvarjalno delo v mednarodnem okolju, dodatno izobraževanje in stimulativno nagrajevanje.
Če ustrezate našim pričakovanjem, pošljite prijave v 8 dneh na naš naslov.
pos
sflovno oeled
pos#lovno ogledalo
K sodelovanju vabimo
MULTIMEDIJSKE ZASTOPNIKE
za delo na terenu.
Ponujamo:
•	stimulativen zaslužek
•	šolanje in podporo pri delu
Pričakujemo:
•	izkušnje na terenu
•	lasten prevoz
Vaše pisne prijave z življenjepisom pričakujemo na naslovu:
SZT, d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1117 Ljubljana
Osnovna šola Šmarjeta, Šmarjeta 1 8220 Šmarješke Toplice
razpisuje prosta delovna mesta:
•	SVETOVALNEGA DELAVCA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
•	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in bodo opravljali poskusno delo 3 mesece.
Nastop dela: marec 2001
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov šole 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.

4 I R A O E HOLOQRAPHY STUDIO DO. O
Cards Processing Sectirifv
Mirage, holography studio, d.o.o., Novo mesto,
zaposli mlajše sodelavce pri izdelavi in personalizaciji novih slovenskih potnih listin.
Iščemo:
•	sistemskega administratorja z odličnim poznavanjem Microsoftovih operacijskih sistemov;
•	sito tiskarja, zaželene so izkušnje na avtomatiziranih strojih in z varnostnim tiskom;
•	upravljalce strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov s
srednjo ali poklicno izobrazbo strojne oziroma kovinarske ali elektro smeri;
•	operaterje v personalizaciji potnih listin s srednjo ali poklicno izobrazbo elektro smeri in osnovnim poznavanjem Microsoftovih operacijskih sistemov in programov za obdelavo fotografij,
•	grafične pomočnike, zaželene so izkušnje v grafični industriji.
Nudimo:
-	dobre delovne pogoje,
-	stimulativni zaslužek.
Prvo pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za šest mesecev in smo jo pripravljeni podaljšati še za šest mesecev ali pa vas zaposliti za nedoločen čas.
Dodatne informacije so vam na voljo tudi na tel. št. 07/ 393 17 00. Cenjene ponudbe pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov:
Mirage, holography studio, d.o.o., Novo mesto, Rozmanova 38.
BME
INVESTICIJSKI INŽENIRING IN NEPREMIČNINE, d.o.o.
Defranceschijeva 2, 8000 Novo mesto
razpisuje naslednja delovna mesta
1.	TRGOVSKI POSLOVODJA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	V. stopnja izobrazbe z opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti (zaželena VI. stopnja izobrazbe!)
-	znanje nemškega jezika
-	poznavanje programskih orodij najmanj 5 let delovnih izkušenj
poznavanje materialov za zaključna gradbena dela
2.	PRODAJALEC (dva delavca)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
IV. stopnja izobrazbe poznavanje programskih orodij najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	zaželeno poznavanje materialov za zaključna gradbena dela
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: BME, d.o.o., p.p. 284, 8001 Novo mesto.
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz
e-mail: info@univox.*i
|žr I
ZAPOSLIMO DIPLOMIRANEGA ' EKONOMISTA
Od kandidatov pričakujemo večletne delovne izkušnje na področju trženja, komunikativnost in poznavanje osnov računovodstva.
Nastop dela po dogovoru.
Ponujamo visok, stimulativni OD in dinamično delo.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
ORION LTD, d.o.o.
Prušnikova 106,1210 Ljubljana
RENAULT
Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d. d., Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto
v proizvodnji, zaradi povečanih aktivnosti na izdelavi vozila CLIO, takoj zaposli
3 avtoličarje 2 orodjaja
in več mlajših delavcev za delo v presernici, karosernici, lakirnici in montaži.
Delo je izmensko, organizirano v dveh oziroma štirih izmenah.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas in z 1-mesečnim poskusnim delom. Vloge z osebnimi podatki in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati naslovijo: REVOZ d. d.. Direkcija človeških virov. Vodenje razvoja zaposlenih, Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto.
.0 MHZ
TECHNI-CAL - vrhunska kanadska hrana za vaše ljubljence na policah novomeške trgovine Agro Sejalec.
Za vse, ki jo poznate in za vse, ki jo boste spoznali še posebej ugoden nakup v februarju - popust pri nakupu in nagradno žrebanje.
Izpolnite kupon in ga oddajte pri nakupu hrane TECHNI-CAL v novomeški trgovini Agro Sejalec.
_________________________________________________Ug
- TECHNI-CAL - KVALITETA - POPUST -NAGRADNO ŽREBANJE 27. FEBRUARJA 2001
Ime in priimek:______________________________________
Naslov:__ ______
Doma imam (obkrožite):	PSA
Hrano Techni-Cal poznam (obkrožite): Datum:
Poštna številka: MAČKO DA	NE
Nagrade:
1 vikend paket v Dolenjskih Toplicah za dve osebi 5 enakovrednih nagrad -7,5 kg Techni-Cal hrana za psa ali mačko 5 majic Techni-Cal 10 lončkov Techni-Cal
Pri žrebanju bodo upoštevani v celoti izpolnjeni kuponi, ki bodo oddani v trgovini Agro Sejalec, Novo mesto, Prešernov trg 10, ali poslani po pošti do vključno sobote, 24. februarja 2001. Žrebanje bo v torek, 27. februarja. Izžrebanci bodo obveščeni pisno.
V nagradni igri ne morejo sodelovati zaposleni v podjetjih Agro in Hana-Ana.
novoles
RAZPIS
• Ste človek vedno novih zamisli in idej?
• Imate občutek za lepe stvari?
• Ste dinamični in komunikativni?
V kolikor ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno in imate VII. stopnjo izobrazbe, vas vabimo, da se pridružite skupini Novoles.
K sodelovanju vabimo mlajše, izzivov željne kandidate za opravljanje del in nalog
NA PODROČJU MARKETINGA.
Pisno vlogo pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov:
NOVOLES lesna industrija Straža, d.d., Na žago 6, 8351 Straža, kadrovsko-pravni sektor, z oznako “za razpis”.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
k


KZ Krka, z.o.o., prodaja jabolka sorte idared, jonagold, gloster in melrose I., II., III. klase. Maloprodaja poteka na Klevevžu pri Šmarjeti od 9. do 16. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. Jabolka so pridelana na naravi prijazen način z zaščitno znamko SIPS. Informacije: od 7. do 15. ure na tel. št. 050/646-280
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto

V SPOMIN
23. januarja je preteklo 20 let od smrti naše drage mame
KAROLINE MATJAŠIČ
iz Rakovca 8
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Hvaležni: hčerka in sinovi z družinami
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je umrl naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za tehnično oskrbo in energetiko
MARTIN ZUPANČIČ
iz Češnjic 25, Otočec
Zadnje slovo je bilo 6. februarja 200I na pokopališču v Šentpetru. Ostal bo spomin nanj.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
v_________________________________y
Bo občina odkupila Slomškov dom?
SEVNICA - Sevniški župnijski urad načrtuje obnovo župnišča in v bližnji bodočnosti izgradnjo večnamenskega objekta za družabna srečanja. Občina Sevnica za potrebe strank in zaposlenih uporablja parkirne prostore pri Slomškovem domu, ki so v lasti župnije, zato se je župan Kristijan Janc z župnikom Cirilom Slap-šakom pogovarjal o možnostih in pogojih za pridobitev Slomškovega doma s pripadajočimi zemljišči v občinsko last.
AMALIJA SIMIČ _
Za vedno je zaspala naša draga mama. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v njenem življenju z njo dobri, ste jo spoštovali in se od nje poslovili na njeni zadnji poti.
sinovi Marjan, Miran in Peter z družinami
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra mama, stara mama, prababica, tašča in teta
IVANA SLAVIČ
roj. Plut
iz Grma 9, Trebnje
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma počitka Metlika za skrb in nego v zadnjih štirih letih, g. župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo jo imeli radi
IZ PORODNIŠNIC
'A'
iz (MOV, »rv, » skl
poreod Ni^lMtCF
V času od 22. do 4. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Stare z Ravnika - Laro, Janja Mržljak iz Kanižarice - Tino, Vivina Štefanič s Štrekljevca - Evo, Simona Režonja iz Sevnice - Miha. Dragica Durjava iz Šentjerneja - Anžeta in Andraža, Romana Popovič Kambič iz Metlike -Saro, Slavica Radenovič iz Rosalnic -Marina, Marica Gazvoda iz Konca -Suzano, Diana Pevec iz Ljubljane -dečka, Blaženka Plut z Božič Vrha -Mio, Ljiljana Jankovič iz Črnomlja -Katjo, Alenka Movrin Vučič iz Črnomlja - Luka, Marjeta Golob iz Ždinje vasi - Mitja, Anamarija Barkovič iz Tribuč - Žana, Mateja Bučar z Vel. Cikave - Lariso, Jerneja Rozman z Vrha - Lejo, Mateja Zofič iz Turopolja
-	Kristjana, Cvetka Lamut s Sel -Gašperja, Vesna Koželj z Viher - Nika, Jožica Lenič iz Kostanjevice - Janjo, Katarina Vintar iz Šentjerneja - Jana, Lucija Razdevšek z Lešnice - Tima, Mojca Kalin iz Dol. Gradišča - Marušo, Andja Bilješkovič iz Črnomlja -Anamarijo, Albina Dragan iz Tržišča
-	Luka, Maja Vesel iz Kočevja -Gašperja, Mojca Kerin iz Krškega -
Roka, Nikica Jacmenovič iz Črnomlja - Luka, Tanja Jerič z Malega Vrha -Nastjo. Silvija Težak iz Slamne vasi -Blaža, Tatjana Deželan Burkat iz Vel. Brusnic - Viviano Tinkaro, Rosana Šobar z Uršnih sel - Ano, Alenka Robida iz Kočevja - Grega, Darja Gliha iz Vel. Loke - Lavro, Jožica Glavan iz Rebri - Majo, Sonja Rozman iz Krmelja - Tamaro, Renata Potočnik iz Gradca - deklico. Mojca Štefanič iz Dragovanje vasi - Vesno, Majda Bevk iz Dol. Stare vasi - Dejana, Jana Pavlin Recelj s Košenic - Brino, Ksenja Kostelec iz Hrasta - Antona, Mateja Kerne iz Gor. Globodola - Majo, Suzana Bartolj iz Dečje vasi - Rebeko, Mojca Groblar iz Dragomlje vasi - Marka, Vida Kočevar z Rožanca - Petro, Stanka Bojane z Broda - Anžeta, Irena Vizlar s Postaje - Anjo, Jožica Prešern iz Stopič -Majo, Brigita Cvelbar iz Grmovelj -deklico.
Iz Novega mesta: Damjana Lavrič, Jakčeva 10 - Lavro, Zdenka Kralj, Danila Bučarja 20 - Mašo,Marija Senica, Slavka Gruma 90 - Gašperja, Brigita Strašek, Mestne njive 4 - Niko, Andreja Hvalec Žitnik, Milana Majcna 13 - Tina, Liljana Košiček, Koštia-lova 30 - Laro, Renata Srebrnjak, Ragovska 16 - Žana.
Čestitamo!
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ate, tast, stari ate in pradedek
RUDI
KRESEVIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žičkar, godbi in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Tončka, hčerke Nevenka, Zdenka, Silva in Vlasta z družinami, vnuki in pravnukinja
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil ljubi mož, ata, dedo, brat, tast in stric
ALOJZ
KAPLAN
iz Slakove ul. 8 v Trebnjem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala družinama Vidmar, sodelavcem Krojaškega podjetja in Akripolu Trebnje, ZSSS KNG, KO RK Trebnje, Trebanjskemu oktetu, g. župniku za lepo opravljen obred in g. Kotarju za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki boste pokojnika ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, tast in stric
ANTON
LAVRIČ
iz Novega mesta, Šmihel 66
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja GD Šmihel in pevskemu zboru GD Šmihel, Zvezi borcev Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in pogrebni službi Komunala Novo mesto.
Žalujoči: vsi njegovi
Misel
• Študij je bil zame najučinkovitejše zdravilo zoper vse tegobe življenja. Po dobri uri branja me je minilo vsako neugodje.
(Charles Montesquieu, francoski filozof)
V SPOMIN
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata: al dneva ne pove nobena pratka.
(F. Prešeren)
8. februarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi in dobri mož, oče in dedek
ANTON
ŽONTA
(1928 - 1996)
Marjana Kozine 3, Novo mesto
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
ALOJZ
BLATNIK
Križe 199
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denar za sv. maše. Posebna zahvala osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto ter Pljučnemu oddelku, vaškim pevkam, ge. Manci Lokar za ganljivi govor, pogrebni službi Oklešen ter patru Gregorju lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nekje v njem je bol bila, a zamahnil je z roko, češ, zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
V 54. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
KAROL KMET
z Gor. Sušic 37
Prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in denar ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, govornikoma za ganljive besede slovesa, GD Dobindol in ostalim kolegom gasilcem, dobrim sosedom za nesebično pomoč, Zvezi upokojencev Novo mesto, pevcem KUD Ruperčvrh, g. kaplanu za opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožica, hčerki z družinama, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Odšel si tja, kjer ni gorja le večna luč je upanja.
.Zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 47. letu starosti zapustil dragi mož, brat in stric
ANTON BRATKOVIČ
iz Grmovelj 42 pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Blatnik, Šentjernejskemu oktetu, g. Bucotu za ganljive zvoke trobente. Posebej se zahvaljujemo PGD Grmovlje, vsem praproščakom PGD in RD Novo mesto ter g. Marinčiču za poslovilne besede ob grobu. Iskrena zahvala tudi prijateljem NK Grmovlje in NK Brezovica, sodelavcem Revoza, obrat 4, ter družinam Marinčič, Cvelbar in Bregar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija z mamo, sestra Marija z družino, brata Janez in Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Utihnil, draga mama, je tvoj glas,	da se ne vrneš več.
obstalo tvoje je srce.	Odšla si tja, kjer ni gorja,
ostali so sledovi pridnih rok	kjer le večna luč je upanja,
in kruto spoznanje,
Nepričakovano in prezgodaj nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča
MARIJA KRHIN
z Rateža 18
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam blažili bolečino z izrekanjem iskrenega sožalja, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Interne bolnišnice Novo mesto, ki se je trudilo ohraniti njeno življenje. Zahvala pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela in izvajalcu Tišine. Prisrčna zahvala govorniku Zvonetu Turku za izrečene poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Iskrena hvala sodelavcem Revoza, še posebej departemaja Presernica, sodelavcem Krke, tovarne zdravil Novo mesto, Mercatorja in Mizarstva Bajt. Hvala tudi vsem tistim, ki se od nje na njeni zadnji poti niste mogli posloviti, pa vendar ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Vsi njeni
TPM mmram WM^	TEDENSKIK°LEDAR * KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
ULnl U LjL^LjI-NJ UL-lAC/ Z-J/jtALNJUlAAj/jtA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 8. februarja - Hieronim,
slovenski kulturni praznik Petek, 9. februarja - Polona Sobota, 10. februarja - Viljem Nedelja, 11. februarja - Marija Ponedeljek, 12. februarja - Damijan Torek, 13. februarja - Katarina Sreda, 14. februarja - V alentin
Lunine mene
8. februarja ob 8.13 - polna luna
kino
BREŽICE: Od 9. do 12.2. (ob 18. uri) Prava frekvenca. Od 9. do 12.2. (ob 20. uri) Nezlomljivi. 14.2. (ob 18. uri) Dajmo, punce. 14.2. (ob 20. uri) Krik 3.
ČRNOMELJ: 9.2. (ob 20. uri) in 10.2. (ob 19.30 in 21.45) Njeni ta-stari.
GROSUPLJE: 9.2. (ob 19. uri) Vesoljski kavboji.
KOČEVJE: 11.2. (ob 19. uri) Vesoljski kavboji.
KRŠKO: 9. in 10.2. (ob 20. uri) in 11.2. (ob 18. uri) Charlijevi angelčki. 13. in 14.2. (ob 19. uri) Možje X.
METLIKA: 9.2. (ob 20. uri) Glasba mojega srca. 11.2. (ob 18. in 20. uri) Njeni tastari.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 9. do 11.2. (ob 20. uri) Gladiator. Od 9. do 11.2. (ob 18. uri) ter od 12. do 14.2. (ob 18. in 20. uri) Nezlomljivi.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 9. in 12.2. (ob 20. uri) ter 10. in 11.2. (ob 18. in 20. uri) Celica. 14.2. (ob 20. uri) Gladiator.
RIBNICA: 10.2. (ob 21. uri) Vesoljski kavboji.
TREBNJE: 9.2. (ob 20. uri) in 11.2. (ob 17. uri) Krik 3.
VELIKE LAŠČE: 10.2. (ob 19. uri) Vesoljski kavboji.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
Naročnikom oglasov za delo, dejavnost ali potrebo po delavcih
Lani sredi aprila je bil sprejet zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon točno določa, kdaj se kako opravljanje dejavnosti oz. dela šteje za delo na črno, v 6. členu pa zakon prepoveduje tudi naročanje in objavljanje oglasov za delo na črno. Za prekrške po tem členu je predpisana visoka denarna kazen, med.drugim bi kazen lahko doletela tudi Dolenjski list, če ne bi od naročnikov oglasov zahteval podatkov o njihovi identiteti. Četudi nekateri oglaševalci menijo, da neupravičeno zahtevamo določene podatke, naj poudarimo, da se bomo poslej še bolj dosledno držali “črke” omenjenega zakona in od naročnikov oglasov za kakršnokoli delo, dejavnost ali potrebo po delavcih terjali podatke o firmi in sedežu firme ter ime in priimek odgovorne osebe oz. ime in priimek ter naslov stalnega bivališča
naročnika oglasa.	_ .
Oglasna služba Dolenjskega lista
S SUZUKI
prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto tr 07/30 24 791
AKCIJA!
Novo testno vozilo BALENO 1.3 HB za 1,778.260 SIT + 4 gume + 4 platišča + avtoradio
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn. Pave! Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev),-za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR IMT 542, letnik 1988, 1500 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodam. B (07)3064226.	270
TRAKTORSKE GRABLJE UTO prodam. S (07) 3053191.	280
PLUG IMT, 12 col, malo rabljen, in mešalec za beton, 200-litrski, prodam. "B (031)888-701.	299
KUPIM
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator centerNovo mesto, B (07)3930262.	237
MOTORNA VOZILA
MAZDA 323 P, letnik 1997, prva registracija 4/98, 29.000 km, prodam. B (07)3073864. VWGOLFB 1.3. letnik 12/87, lepo ohranjen, registriran do 2/02, prodam. B (07)4975492 ali (041 >649-096.	271
MEGANE 1.6 RN, letnik 1996, prodam. B (07)3050475.	273
MOTOR, 4 prestave, prodam. Vidmarjeva 3, Novo mesto.	281
RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri. B 041/412 532.
ŠKODO FAVORIT, letnik 1995, rdečo, ugodno prodam. B (041)717-164.	283
AUDI 80, letnik 1989, registriran do 1/02, prodam. B (07)3073282.	288
VW JETTO, registrirano do 6/01, karambo-lirano, in prašiča, 160 kg, prodam. B (07)3071394.	298
BMW 316, letnik 1983, z dodatno opremo, ugodno prodam ali menjam. B (07)4927438. TERENSKI AVTO Daewoo korando, letnik 1994, registriran do 12/01, prodam. B (031)556-057.	308
LADONIVO 1700Triglav, registrirano do 12/ 01, dobro ohranjeno, s petimi gumami in platišči, prodam. B (031)363-543.	309
POSEST
HIŠO ali vikend, cca 150 m!, v okolici Novega mesta najamem. B (041)944-459.	155
V TREBNJEM, v neposredni bližini centra, prodamo stanovanjsko hišo na lepi in mirni lokaciji, 1000 m:. B (040)629-087 ali (07)3044808.	274
VINOGRAD v Golobinjku prodam ali dam v najem. Vidmar, Češence 2, Mirna Peč. 276
VINOGRAD, 8 a, 170 cepljenih trt v Straški gori prodam. B (07)3083383.	278
VINOGRAD z vikendom v Golobinjku prodam. B (07)3078237.	285
MANJŠI VINOGRAD v okolici Šentjerneja (Vanjdol), prodam. B (031 >304457.	286
2 ZAZIDLJIVI gradbeni parceli v Dolenjskih Toplicah prodam. B (041)613-965.	304
PRODAM
SPALNICO ugodno prodam. B (07)325455 ali (041)342161.	113
MAŠKARADNE kvalitetne kostume za otroke, nekaj modelov za odrasle, pošljem. Cena od 1500 SIT dalje. B (01)4231761 ali (050)626226, od 9. do 18. ure vsak dan. 164
KROMPIR SORTE kondor, frizija, jerla, car-lingford, provinto za seme prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj. B (031)311-924.	203
KUHINJO, še zapakirano, prodam. B (07)3059612 ali (07)3058380.	219
KOSTANJEVO KOLJE različnih dolžin prodam. B (041 >808-702.	282
KROMPIR, več sort, za nadaljnje sajenje ter za krmo prodajam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64. B (01 >7885-097.	287
VEČ RABLJENIH oken in balkonska vrata različnih dimenzij prodam. B (041 >809-091.
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, 7 cm, prve in druge klase, z dostavo, prodam. B (041)622-700.	293
ŽELEZEN gumi voz večjih dimenzij, primeren za težja bremena, nakladalko za seno, 17 m3, domače žganje in kozla prodam ali menjam. B (041)537-105.	294
KORUZO ugodno prodam. B (07)4968615 ali (07)4968565.	296
SENO, razsuto in v balah, prodam. B (07)3085665.	297
SUHO koruzo v zrnju. 45 ton, prodam. B (07)4987004 ali (041 (738-324.	306
VINO. dolenjsko rdeče, in prašiče, 20 kg, prodam. B (041)519-323.	307
RAZNO
POSLOVNI LOKAL v Brežicah, 76 m\ ugodno prodamo. B (041)642-556.	305
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
GOTOVINSKA
POSOJILA
SAS, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
garancija: plačilne kartice
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
REALIZACIJA
TAKOJ !!!
Sprejem za POP TV. Kanal A, Vaš kanal in druge programe uredim ter izboljšam. Elektronske meritve in izdaja predračunov. Analogne in digitalne satelitske antene (celotna nekdanja Jugoslavija). ANTENE Zupančič, tel. 041/ 542 020
NEMŠČINO, angleščino za osnovno in srednjo šolo inštruiram. B (07)3326819 ali 3023652.	99
KERATOP keramičarstvo, B (041)553-873.
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762. 172
NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m!. Možnost gostinskega lokala. B (041 >208-773.	266
MALO HIDROELEKTRARNO v obratovanju. lahko tudi v slabšem stanju, kjerkoli v Sloveniji kupim. B (041 >757-610.	302
SLUŽBO DOBI
Z IZDELKI za vsakogar in s ceno za vsak žep vam omogočamo dober zaslužek in hitro izplačilo. B (02)3203079.	92
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
V OKREPČEVALNICI MINUTKA. Vida Kalem, s.p., Topliška 1, Novo mesto, iščemo dekle za strežbo. B (031)343-227.	265
REDNO ZAPOSLIMO prodajalca v maloprodaji v Črnomlju za štiri ure. Delovni čas: od 15. do 19. ure. Pisne prijave na naslov: M&MT, d.o.o., Otočec ob Krki, Skalna ul. 23, 8222 Otočec ob Krki.	275
ROLETARSTVO
8000 Novo mesto Šentjernejska cesta 13 Tel.: 07/39-30-930 Redno zaposlimo nove sodelavce v proizvodnji. Kandidati s poklicno šolo strojne, elektro ali lesne smeri naj oddajo prošnje v roku 8 dni na gornjem naslovu.
Smo uspešen kolektiv, ki se ukvarja s prodajo nemških izdelkov.
Informacije 01/500-41-62.
Delavca v proizvodnji kovinske smeri zaposlimo
Tel.: 07/33 46 111.
MAJK, d.o.o.. Bar čriček, Mirana Jarca 33, Novo mesto, potrebuje natakarico za delo v izmeni (redna zaposlitev) in osebo za čiščenje lokala po 22. uri. Plačamo dobro. Informacije na B (07)3328197.ali (041)392-898.
STANOVANJA
MARLJIVI dolenjski študentki iščeta sostanovalko v Ljubljani. B(07)3328652. 290 GARSONJERO v Novem mestu prodam. B (031)508-448.	301
ŽENITNE PONUDBE
31-LETNI FANT, urejen in komunikativen, na delu v tujini, išče dekle, staro 25 do 32 let, za resno zvezo. Sreča, ženitna posredovalnica, B (031)570-403.	277
LEPO JE IMETI ob sebi nekoga, ki ti nudi varnost, toplo besedo, stisk roke, ne glede na letni čas! Agencija Evrina, Celje, B (040)396-365, (03)491-59-90 ali (041 )463-605.	310
ŽIVALI
2 PRAŠIČA, cca 30 kg, prodam, B (07) 3071247.	284
OVCO z mladiči prodam. B (07)3088396. 2 ČRNO-BELI TELIČKI, stari 10 dni, prodam. B (07)3089670, popoldan.	292
PRAŠIČA, 160 kg, prodam. B (07)3076571. VALILNICA na Senovem obvešča, za zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. B (07)4971375. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu na B (07)3323141 in v trgovini Popotnik, d.o.o., Telče 6, Škocjan. B (07)3081133. 55
2	TELIČKA, stara 1 teden, prodam. B
(07)3078414, Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna Peč.	268
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-haste jarkice. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
PUJSKE in hlevski gnoj prodam. B (07) 3073317 ali (07)3076696.	300
JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, ter gra-haste jarkice naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (07)3380360.	184
NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavtavas, B (07)3084111.	241
ODOJKE, težke 25 do 35 kg, prodam. B (07)3071554.	269
3	PRAŠIČE, 100 do 130 kg. krmljene z domačo krmo, prodam. B (07 )4920509. 279
//- -■ ==^\
•S 07/33 24 377
^	.. V
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži;
•	VIKENDE: v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
•	KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu in Krškem.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Vabimo na PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKI SEMINAR (7 dni) - priprave na opravljanje delovodskih, poslovodskih in mojstrskih izpitov (IV. del izpita) in za vse inštruktorje in mentorje vajencev v podietiih in obratovalnicah.
Cena seminarja z vsemi učnimi gradivi znaša 31.500,00 SIT (vključno z DDV). Termin: 22.2. do 7.3.2001 (2x na teden popoldne in soboto dopoldne) v Novem mestu.
Prijave in informacije: CTU, Ljubljana, Dimičeva 9, ali po tel. 01/58-97-652.
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
■H
Ime in priimek:_________________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________________________________________________________
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
VVESTERN
UNION
ljubljanska banka
Mednarodna denarna nakazila
INFORMACIJE: Nova Ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto, tel. 07 / 332 4810
Vemo, kako težko je dokazovati odličnost. Ponosni smo s smučarji skupaj na vrhu. Vedno znova. Vedno znova.
ljubljanska banka
Nov* ljublj*n*k* bank* d.d., Ljubljana
Sponzor moške alpske smučarske reprezentance
Z NISSANOM DO POL MILIJONA!
OB NAKUPU NEKATERIH VOZIL LETNIK 2000 PRIVARČUJETE!
VnašmSSRbnih vas čakajo Nissanova vozila: Micra, Almera, Primera, Patrol inTerrano, ki smo jim znižali ceno. Tudi do 500.000 tolarjev.
I------------------------------------------------—-----------------------------------------------
NISSAN Mffitt tu, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Slovenili, httpTmmnissan.si
PaoMaštan trtna; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389: OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
VlTARlJ
KRAJ UGODJA IN SPROSTITVE /
Vitarij - več kot savna
V	svojem bivalnem in delovnem okolju smo vsak dan izpostavljeni številnim škodljivim dejavnikom. Z zaužito hrano, zrakom, ki ga vdihavamo, in skozi kožo v telo vdirajo različne škodljive snovi. Poleg tega obrambne sisteme telesa slabi nenehni stres in premajhna količina gibanja. Človeško telo ima na voljo različne mehanizme, da se tem škodljivim dejavnikom upre.
Savna blagodejno deluje na obrambne mehanizme, ki nas varujejo pred škodljivimi dejavniki. Je učinkovit postopek za trening žilnega sistema, krepi pa tudi imunski sistem. Različne oblike savne -rimska, turška in finska - pa so le eden od segmentov Vitarija, poimenovan tepidarij.
Vitarij je zasnovan na delovanju štirih temeljnih življenjskih prvin, ki so: zrak, voda, ogenj in zemlja. Izdelan je po načelu starih rimskih term in združuje: tepidarij (tople zračne kopeli), kaldarij (tople vodne kopeli), frigidarij (hladne vodne kopeli), solarij (različni svetlobni žarki) ter bio klimatski oksigenarij.
V	tepidariju lahko izbirate med rimsko savno z zmerno toplim suhim zrakom, turško savno z vlažnim toplim zrakom in finsko savno z vročim suhim zrakom. Učinek toplih zračnih kopeli je poživljajoč za srčnožilni sistem in presnovo. Tople vodne kopeli in masažni curki delujejo poživljajoče na krvni in limfni pretok. Hladne vodne kopeli pa pomirjajo srčni utrip in pretok krvi. Solarij predstavljajo različni svetlobni žarki s specifičnim učinkom na telo. UV žarki temnijo polt, povečajo zagorelost; zeleni in modri imajo pomirjajoč učinek in obenem krepijo življenjsko energijo; infra in rumeni žarki pa delujejo poživljajoče, krepijo vitalnost in mišični tonus. V bio-klimatskem vrtu je topel in vlažen zrak nasičen s poživljajočimi negativnimi ioni in eteričnim aerosolom, ki okrepi zlasti dihalni in srčnožilni sistem.
Vitarij je kraj, v katerem se boste zagotovo prijetno počutili in se dodobra sprostili. Z obiskom Vitarija boste nagradili svoje telo in občutili zadoščenje, da ste naredili nekaj koristnega zase.
«•> rimska savna ** turška savna finska savna » solarij
biokllmatski vrt masažna bazena
Delovni čas: delavnik od 13. do 21 ure; sobota, nedelja, prazniki od 10. do 21 ure.
Vsi, ki boste obiskali Vitarij v iasu od ponedeljka do ietrtka, in boste oddali spodnji kupon boste lahko do 15. marca brezplalno uporabili tudi solarij
Z oddanim kuponom boste sodelovali v nagradni igri.
(ime in priimek)
.?«**«**&.	(naslov)
I n formacije.
07 30 73 230, 30 73 030	(pošta)
DOLENTSKE TOPLICE
GOSTILNA ROG
Gostilna Rog vabi na kosila ob koncu tedna po ugodni ceni 1.200 SIT. Oba dneva je na voljo več pripravljenih jedilnikov, ta teden pa še posebej priporočajo:
Sobota. 10.2.
Goveja juha z ribano kašo Dušena junetina po topliško Kruhovi cmoki Sestavljena solata Rezina Emona
Nedelja. 11.2.
Goveja ali zelenjavna juha Z zelenjavo nadevana plečka Pražen krompir, zelje po poljsko Sestavljena solata Topliška ali kostanjeva rezina
Seveda pa vas Gostilna Rog vabi tudi ostale dneve. Lahko vam pripravijo slovesnosti za zaključene skupine kot so rojstni dnevi, obletnice, poroke, srečanja kolektivov.
Gostilna Rog, kjer sta doma dobra hrana in prijazna postrežba za ugodno ceno.
REZERVACIJE IN INFORMACIJE: 07/ 39 19 400
KRKKZDRAVILIŠČK
PORTRET TECjA TEdlNA
Stanka Mržljak
Stanka je kot petošolka začela plesati v folklorni skupini v podzemeljski osnovni šoli. Čeprav niso imeli glasbene spremljave, narodne noše pa so si sposojati pri metliških vrstnikih, jih je mentorica Sonja OmerzeI znala tako navdušiti za ohranjanje lepega belo-kranjkega ljudskega izročila, da so mnogi peli in plesati še potem, ko so zapustili osnovnošolske klopi. Tako tudi Stanka. Ko so mladi predvsem zaradi šolanja zapustili rodni Gradac, je folklora v kraju zamrla, a Stanka je ljubezen do nje, ki ji jo je vcepila Omer-zelova, še vedno nosita v srcu.
Leta 1992, ko je začela učiti otroke na razredni stopnji na črnomaljski osnovni šoli Loka, je Mržljakova, ki je dotlej od folklore poznala le pesmi in plese, kakršne pojejo in plešejo odrasli, začela dojemati folkloro še na drugačen način. Ko je videla, da v otroških folklornih skupinah otroci ne oponašajo odraslih, ampak se igrajo, kot so se v rosnih letih njihovi predniki, se je tudi v njej prebudilo nekaj tistega otroško iskrenega, kar je v svoji duši med odraščanjem sicer nekoliko potlačita, a nikoli prav pozabila.
Tako je pred devetimi leti pričela voditi folklorni krožek ter hkrati raziskovati nekdanje otroške igre v Beli krajini. A ni ji zadostovala le literatura, ampak je spodbujala otroke, da so doma povprašali, kako so se nekdaj igrali njihovi starši, stari starši. Prinašali so igrače in pripomočke, ki so jih z veseljem po spominu izdelovali očetje. Ob tem so otroci spoznavali, kako so se igrice razliko-
vale od vasi do vasi. Še največ težav je bilo z narečjem, saj se je zaradi priseljencev iz vasi in celp iz drugih republik govorica že precej premešala.
Mržljakova priznava, da je potrebovala veliko domiselnosti, potrpežljivosti, igralskih in pevskih sposobnosti, da je v današnjem času računalnikov in drugih sodobnih igrač znala na pravi način predstaviti nekdanje igre in seveda otroke spodbuditi, da so se jih začeli igrati. To ji je odlično uspelo, saj so otroci vedno radi hodili k njenemu krožku. Nekoč jih je bilo celo 35, vendar ni nikogar zavrnila. "Le kako bi lahko komu rekla, da nima posluha ali je preveč neroden! Koliko truda je potrebno vložiti v osemminutni nastop na odru, pa vedo le tisti, ki so ga že pripravljali. A z otrokije zelo lepo delati, saj so prisrčni, se odlično vživijo v igre in veliko bolje znajdejo na odru kot odrasli. Spominjam se, da bi eden od nastopajočih skoraj vrgel krepelce v snemalca, ker je povsem pozabit, da ne gre za pravo igro, ampak za nastop," se nasmehne Stanka. S tira jih ni spravila niti nesreča, ko se je tik pred nastopom v Semiču eden od otrok po nerodnosti usedel na violino, ki naj bi jih spremljala. So pač nastopili brez spremljave, in to povsem brez treme.
Letošnje šolsko leto Mržljakova poučuje tretji razred na adlešiški podružnici. Tako je šota Loka ostala brez otroške folklorne skupine. A ker imajo v Adlešičih že dve tovrstni skupini, ki ju vodi Tončka Starešinič, Stanka pa ni mogla iz svoje kože, je postala mentorica dramsko-recitatorske-ga krožka. Z dvajsetimi otroki raziskuje in primerja otroške igrice nekoč in danes, kar jo je mikalo že od nekdaj. Prizna, da ima tokrat še bolj proste roke, hkrati pa srečo, da dela v Adlešičih, kjer je ohranjenih še veliko starih običajev. Dela pri raziskovanju, zapisovanju in obujanju navad iz bogate ljudske zakladnice, da pa znajo njeno požrtvovalnost ceniti tudi drugi, so nedavno dokazali v Črnomlju, saj je na predvečer slovenskega kulturnega praznika prejela Župančičevo diplomo.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Ni več dvoma - pustni karneval bo!
Generalno pokroviteljstvo 6. srečanja etnografskih skupin je tudi letos prevzela ribniška občina - Zadnji rok za prijavo skupin je 15. februar
ZAHVALA - Na občnih zborih Pustnega društva Goriča vas iz leta v leto več tudi predstavnikov različnih pustnih skupin od drugod. Na posnetku: Že običaj je postal, da se gostje gostitelju zahvalijo za povabilo z darilom. (Foto: M. L.-S.)
Videospot za Starega vrana
SEMIČ - Desert fox bo v kratkem z režiserjem Sasom Dukičem posnel videospot za skladbo Stari vran, kije konec leta izšla na zgoščenki Obstoj in se je že dobro usidrala na radijskih valovih. Poleg tega bodo člani belokranjske skupine nastopili na festivalu Črtica v Kopru, za Sobotno noč na TV Slovenija pa bodo posneli koncert.
Valentinov pohod
TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje vabi v soboto, 17. februarja, na Valentinov pohod. Zbor bo ob 9. uri v Rodinah pri preši. Za pohod boste odšteli 1000 tolarjev, v ta znesek pa sta všteta spominski kozarček in malica.
RIBNICA - Pustno društvo Goriča vasje imelo minulo soboto svoj redni letni občni zbor. Na njem so brez razprave sprejeli poročilo o delu društva v preteklem letu, hkrati pa se seznanili tudi s pripravami na letošnji pustni karneval, ki bo potekal v soboto, 24. februarja.
“Pustni karneval letos bo!” je že v uvodu občnega zbora, ki so se ga
Vrtiljak za otroke
TREBNJE-Včeraj, 8. februarja, je bila v Trebnjem na sporedu 5. abonmajska predstava za otroke z naslovom Vrtiljak, delo lutkarja Cveta Severja iz Kranja. Predstava je bila tudi za izven.
Akcija branja v Nami
LJUBLJANA - V ljubljanski Nami bo v soboto, 17. februarja, prireditev V Nami niste sami - knjige so z vami, na kateri bodo članice krožka prenašalke bralnega virusa iz Novega mesta predstavile zadnjo knjigo Ivanke Mestnik Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Škrate iz knjige bodo igrali dijaki iz novomeškega dijaškega doma, kijih pripravlja vzgojiteljica Majda Okroglič s pomočjo Staše Vovk. Sicer pa bo branje odlomkov iz knjig potekalo na vseh oddelkih v Nami, v otroškem bo na primer klovnesa Eva Škoflič Maurer brala svojo knjigo Črkolada.
JOŽE KOTAR V VARŠAVI - Novomeški slikar Jože Kotar (levi) je slovenskemu veleposlaništvu v Varšavi podaril sliko Vinogradi pri Podbočju. Iz teh krajev je namreč doma slovenski veleposlanik v Varšavi Zvone Dragan. Sliko je v ponedeljek, 5. februarja, v galeriji Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, kjer ima Kotar razstavo svojih novejših del, prevzel znani slovenski polonist dr. Niko Jež (desni), ki prav danes, na slovenski kulturni praznik, v Varšavi predava o Prešernu. (A. B.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Nekateri v Kostaku se smejejo - Dragi poslanci in poceni država - Dolenjci v Ljubljani Kje bodo pokopani Novomeščani? - Res gasijo samo Metličani? - Sahara v Podzemlju
Če so prejšnji četrtek tudi drugje telefoni tako zvonili kot pri dežurnem novinarju Dolenjskega lista, bo država s privatizacijo Telekoma naredila dober posel. Ker pa je prostor v našem časopisu za to rubriko omejen, bo vse skupaj bolj v telegrafskem stilu.
Jože iz Krškega pravi, da Slovenija ni pravna država, ker je lani direktor krškega Kostaka Cveto Bahč delavcem prepovedal prodajati delnice te firme in jim zagrozil, da bo, kdor tega ne bo upošteval, izgubil službo. “Tisti, ki so se na to požvižgali in delnice prodali, so iztržili po 10.000 in več mark in imajo kljub temu še danes delo tako kot mi, ki smo se podelali v hlače in imamo danes ničvreden papir. Pa še smejejo se nam. Upravičeno!”
"Prvoborec” te rubrike, učitelj
Mirko Čadonič iz Črnomlja, se
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
zgraža nad moralo bivših poslancev, ki bodo mirno še leto dni za svoje nedelo dobivali polno plačo, ki, mimogrede povedano, znaša toliko kot tri njegove v najvišjem plačilnem razredu po 36 letih dela z vsemi dodatki. “Kje je tista poceni država, katere so je imeli prej polna usta?” se sprašuje.
Bralec Tone s Trebelnega opozarja na nevaren odsek ceste med Knežijo in Karteljevim. "Kljub prepovedi tu še vedno vozijo tudi tovornjaki, cesta pa je tako ozka, da se težko srečata dva osebna avtomobila, zaradi strmine pa je že ob normalnih razmerah zelo nevarna, kaj šele pozimi. Naj kdaj pride kakšen policist, še bolje pa bi bilo, ko bi cesto razširili in posodobili.”
Anici s Čistega Brega pri Šentjerneju se je močno zameril oddelek ORL v novomeški bolnici. Zarad hude krvavitve iz nosu je splošna zdravnica hčerko v torek, 30. januarja, popoldne napotila na ta oddelek, tam pa so več kot dve uri zaman čakali na zdravnika. K sreči seje krvavitev medtem ustavila. “Kaj pa če se ne bi?” se sprašuje Anica.
Oglasila se je 83-letna Minka Muhič iz Ljubljane, ena naših najstarejših naročnic. “Sem ena od Selakovih otrok z Bučke in po zaslugi mojega ljubega Dolenjca sem vzpostavila stik z Alojzom Kopino iz Tomačevega, ki se je zanimal za podatke o mojem pokojnem bratu, ki je padel med vojno. Čeprav že 45 let živim v Ljubljani, moje srce vedno bolj bije po dolenjsko. Takih nas je v Ljub-Ijan veliko, in prav bi bilo, ko bi Dolenjski list kdaj za nas pripravil izlet na Dolenjsko. Prepričana sem, da bi bil odziv velik.”
Novomeščanki iz stare novomeške družine ni prav, da nameravajo prepovedati pokope na ločen-skem pokopališču. “Tam so pokopani moji stari starši, starši, sestra. Ali naj dam vse prekopati na novo pokopališče v Srebrničah, ali bom tam ležala sama? Po moje bi morali pustiti pokopavanje v obstoječe grobove na obeh sedanjih pokopališčih, v Ločni in v Šmihelu, namesto da uvajajo dvojna merila in da bo šmihelsko ostalo, ločensko bodo pa zaprli.”
Martin Gosenca z Radoviče seje oglasil zaradi neupravičene hvale metliških gasilcev pri gašenju požara v Bojanji vasi. "V časopisu je pisalo, da so požar pogasili metliški gasilci, v resnici pa smo bili prvi na kraju požara radovški gasilci in smo z dvema vodoma gasili, še preden so Metličani sploh prišli. In to ni prvič. Vedno, kadar v metliški občini gori, poročajo tako, kot da so gasili samo metliški gasilci. To pa ni res in je krivično do drugih.”
V Podzemlju pa ne bi mogli gasiti niti metliški gasilci. V zgornjem delu vasi pod Kučarjem 9 hiš nima vode že od 22. decembra. Na metliški Komunali na prošnje, pritožbe in obupane klice na pomoč le zmigujejo in se na vse mogoče načine izgovarjajo, nesrečni prebivalci pa se tudi ob hudi moči počutijo kot v Sahari. “Če v Metliki nekaj ur ni vode, po časopisih piše, daje tako kot v Jugoslaviji, če ne teče v ciganski Borihi, je vse narobe in je novinarka takoj tam, za nas, ki smo vse sami delali in plačali - Komunala je prišla samo števce montirat - pa nikomur nič mar,” se pritožuje eden “suhih” prebivalcev pod Kučarjem. . ..
A. D.
0 spolni zlorabi otrok
GOTENICA - V Vadbeno-oskrbnem centru je pretekli teden potekal seminar z naslovom Spolna zloraba otrok, ki so se ga udeležili tudi tuji strokovnjaki. Teme so bile usmerjene predvsem na medinstitucionalno sodelovanje pri obravnavi tovrstne problematike in preiskovanju kaznivih dejanj, poudarek pa je bil na vodenju pogovora z žrtvijo. Seminar so popestrili z delavnicami in študijami primerov.
Valentinovo na Studiu D
NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D ob letošnjem godovanju svetega Valentina za poslušalce zopet pripravlja nekaj nagrad. Lanska Valentinova nagradna igra je naletela na izreden odziv, letos pa bo potekala po naslednjih pravilih. Ves dan od 10. do 24.ure bodo ob rednem radijskem sporedu prebirali sporočila, ki jih bodo poslušalci pošiljali v okviru SMS glasbenih želja, v poštev bodo prišla le sporočila poslana na ta dan. Poleg tega bodo popoldan ob 16.30 Valentinovemu namenili še posebno oddajo, v kateri bodo med pošto izbrali pet najboljših Valentinovih voščil in jih posebej nagradili. Voščilo lahko namenite ljubljeni osebi, staršem, prijateljem, sosedom in tako naprej. Prvo nagrado - prenosni telefon Mobi-reglja prispeva podjetje Kobra iz Šmarij pri Šentjerneju.
Za letošnji praznik zaljubljencev pišite na Studio D, upoštevali bodo pošto, ki bo do 13. februarja poslana na naslov: Studio D, p.p. 103, 8001 Novo mesto, pripis “Valentinovo”.
poleg številnih članov društva udeležili tudi predstavniki 13 skupin iz različnih krajev Slovenije, ki ohranjajo in negujejo pustne običaje, povedal predsednik Pustnega društva Goriča vas Cveto Marinšek. Izvedba karnevala je bila namreč zaradi pomanjkanja denarja tudi letos kar nekaj časa vprašljiva. Vendar je tako kot lani tudi letos generalno pokroviteljstvo prireditve, ki jo bodo kot karneval organizirali že 16-ič zapovrstjo, prevzela ribniška občina. Zato ni tri tedne pred pustno soboto nobenega dvoma več, kot je povedal Marinšek in je potrdil tudi ribniški župan Jože Tanko, da karneval bo.
Koliko skupin bo letos sodelovalo v pustnem sprevodu, ki se bo pričel ob 14. 01 na Marofu in se
tako kot lani vil preko mostu in nato naprej po Škrabčevem trgu, še ni znano. Skupine se riamreč lahko, kot je povedal Marinšek, prijavijo še vse do 15. februarja. Zato ne morejo skupnega števila mask napovedovati, upajo pa, kot je dodal, da jih bo več kot lani. Na to lahko potihem računajo, saj je poleg skupin, ki sodelujejo na ribniškem karnevalu že od samega začetka, na primer denimo kurenti iz Spuhlja pri Ptuju in številni drugi, ki so se jim pridružili tekom zadnjih 5 let, odkar poteka v okviru karnevala tudi “Srečanje etnografskih skupin iz Slovenije in tujine”, svojo udeležbo na letošnjem karnevalu napovedalo tudi nekaj novih skupin.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RADO REŠIL SULČJO SEZONO - Če ne bi bilo prekaljenega ribiča sulčar-ja Rada Štavsa iz Podturna, dolenjski ribiči in gostje od drugod v štirih mesecih sulčje sezone ne bi videti merskega sulca. Ribiška sreča se je namreč sredi januarja nasmejala Radu Štravsu, ki je v Krki pod gradom v Žužemberku ujel 109 cm dolgega in H. 70 kg težkega kralja naših voda. Kot pravijo izkušeni sulčarji, letošnje lovne razmere niso bile ugodne zaradi nihanja vodostaja. (Tekst: S. D., Foto: Roman Zupančič)
Zadnja trgatev na svečnico
Prusovi s Krmačine so v vinogradu v Vidošičih 2. februarja kot zadnji v Beli krajini potrgali grozdje lanskega letnika
VIDOŠIČI - V letošnji vse prej kot mrzli zimi so belokranjski vinogradniki še bolj kot prejšnja leta pohiteli z rezjo vinske trte. Ne čudi torej, da so bili tudi vinogradi metliške Kmetijske zadruge v Vidošičih pri Metliki že pretekli mesec obrezani, medtem ko je bilo v vinogradu Prusovih s Krmačine tik ob njih še vedno grozdje.
Čeprav vreme konec lanskega leta ni bilo ravno najprimernejše, da bi grozdje na trtah ostalo v pozno jesen ali celo zimo, so Prusovi prav z namenom, da bodo imeli trgatev na svečnico, torej 2. februarja, pustili grozdje na 800 trtah sovinjona. V prelepem sončnem vremenu in pri nekaj stopinjah pod ničlo so torej pred tednom dni nabrali 45 gajbic grozdja, iz katerega so stisnili 130 litrov mošta suhega jagodnega izbora. Čeprav lanska jesen, kot rečeno, ni bila naklonjena posebnim trgatvam, pa gospodar Jože pohvali, da jim je uspelo pridelati šest predi-katnih vin lanskega letnika: pozni
trgatvi rumeni muškat in laški rizling, izbora kerner in rumeni muškat ter suha jagodna izbora kerner in sovinjon. Sicer pa veljata Anica in Jože Prus tudi za najuspešnejša belokranjska vinogradnika v preteklem letu, saj sta na ocenjevanjih vin Vinovita v Zagrebu, na Ljubljanskem sejmu, Radgonskem sejmu ter na metliški Vinski vigredi prejela najžlahtnejša priznanja, tudi šampione.
Prusova trgatev na svečnico je bila zadnja letnika 2000 v Beli krajini. Prusovi so bili pred dvema letoma prvi Belokranjci, ki so trgali šele februarja, in sicer prav tako na svečnico v istem vinogradu kot letos. Ugotovili so namreč, daje prav lega vidošiškega vinograda zelo primerna za posebne trgatve. Ker pa so se očitno tudi živali navadile, da se je prav tam mogoče posladkati še pozno v zimo, so morali poleg mreže, kije obranila grozdje pred ptiči, napeljati okrog vinograda električnega pastirja, ki je odganjal kune, lisice in jazbece.	M. B.-J.
FEBRUARSKA TRGATEV- Terezija (prva z desne), mama gospodarja Jožeta Prusa, si gotovo ni nikoli mislila, da bodo v vinogradu hkrati rezati in trgali. Pa vendar se to dogaja prav pri njih. Sicer pa imajo Prusovi, ki so prvi in še vedno edini v Beli krajini stisnili vino iz sušenega grozdja, tudi svojevrsten rekord: v vinogradih, v katerih raste 11.000 trt, letos pa jih nameravajo dosoditi še 3.000, so imeli Ib.febraurja 1999, na pustni torek torej, najbolj pozno trgatev v zgodovini belokranskega vinogradništva sploh. (Foto: M. B.-J.)