Poštna logistika Avtor Andrej Lisec December 2022 Naslov Poštna logistika Title Logistics in Post Avtor Andrej Lisec Author (Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko) Recenzija Tone Lerher Review (Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko) Zvonko Kavran (Univerza v Zagrebu, Faklteta prometnih znanosti) Lektoriranje Language editing Anita Šiško Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Andrej Lisec Cover designer (Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko) Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafika na ovitku Modern female in office applying shipping label to parcel; Cover graphics Stock photo ID:1321120213, istockphoto.com, 2021 Grafične priloge Graphics material Lisec, 2022 Založnik Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru Issued by Fakulteta za logistiko Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, Slovenija https://www.fl.um.si, info.fl@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Vrsta publikacija Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/606 Izdano Published Maribor, Slovenija, december 2022 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba University of Maribor, University Press Besedilo / Text © Lisec, 2022 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. / This license al ows reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as at ribution is given to the creator. The license al ows for commercial use. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. / Any third-party material in this book is published under the book’s Creative Commons licence unless indicated otherwise in the credit line to the material. If you would like to reuse any third-party material not covered by the book’s Creative Commons licence, you wil need to obtain permission directly from the copyright holder. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 656.8 LISEC, Andrej Poštna logistika [Elektronski vir] / Andrej Lisec. - 1. izd. - E-knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/606 ISBN 978-961-286-672-3 (PDF) doi: 10.18690/um.fl.2.2022 COBISS.SI-ID 131819523 ISBN 978-961-286-672-3 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fl.2.2022 Cena Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Lisec, A. (2022). Poštna logistika. Univerza v Mariboru, Attribution Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fl.2.2022 POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec Kazalo Predgovor.................................................................................................................... 1 1 Uvod ................................................................................................................ 3 2 Poštna logistika ............................................................................................... 5 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti ................................................... 11 3.1 Pošta skozi čas ...................................................................................................................... 11 4 Poštni promet ................................................................................................. 19 4.1 Faze prenosa poštnih pošiljk .............................................................................................. 27 4.1.1 Sprejem ................................................................................................................................... 28 4.1.2 Odprava ................................................................................................................................. 29 4.1.3 Prevoz ..................................................................................................................................... 30 4.1.4 Usmerjanje ............................................................................................................................. 31 4.1.5 Vročitev .................................................................................................................................. 31 5 Paketna in pisemska logistika ....................................................................... 35 6 Izzivi poštne logistike .................................................................................... 49 7 Trajnostni razvoj in pošta prihodnosti ........................................................... 77 7.1 Energetska učinkovitost v Skupini Pošta Slovenije ........................................................ 79 7.2 Trajnostno naravnan vozni park ........................................................................................ 79 Zaključek .................................................................................................................. 83 Literatura .................................................................................................................. 85 POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec Pogosteje uporabljene oznake in kazalo simbolov Oznake: PLC – Poštni logistični center PPP – Paketno pretovorna pošta TV – Tovorno vozilo SDV – Srednje dostavno vozilo PS – Pošta Slovenije ULDV – Ultra lahka električna vozila APU – Avtomatski pisemski usmerjevalnik DWS – Avtomatska naprava za sprejem pošiljk LC – Standardizirana pisemska pošiljka AO – Navadna pisemska pošiljka ERGP – Skupina evropskih regulatorjev za poštne storitve iv POŠTNA LOGISTIKA. Simboli: v – Hitrost transportiranja m – Masa paketa a – Razmik med paketi mpu – Zmogljivost paketnega usmerjevalnika s – Pot t – Čas Kred – Koeficient rednosti vožnje Ropr – Opravljeni transport Rpr – Predpisane pošten linije (poštni vozni red) Kprev – Koeficient pravilnosti vožnje Topv – Čas trajanja opravljene vožnje Tprč – Dosežen povprečni čas predpisane vožnje Tsk – Velikost voznega parka TSd – Transportna sredstva, ki so prav tedaj na vožnji (v transportu) TSr – Transportna sredstva, ki so v rezervi TSn – Transportna sredstva, ki so tehnično pomanjkljiva Kraz – Koeficient tehnične razpoložljivosti transportnih sredstev Dk – Dnevi po knjigovodski evidenci Dn – Dnevi tehnične pomanjkljivosti transportnih sredstev Kizk – Koeficient izrabe voznega parka Du – Dnevi, ko so transportna sredstva v uporabi Dn – Dnevi po knjigovodski evidenci n – Število lokacij tn – Čas prehojene poti s skeniranjem in manipulacijo L – Dolžina regala vp – Hitrost poštnega uslužbenca ap – Pospešek ts – Čas za skeniranje lokacije tm – Čas za manipulacijo POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec Predgovor Učbenik Poštna logistika je v prvi vrsti namenjen študentom logistike, zanimiv pa bo tudi za bralce, ki jih zanima področje poštne logistike. Vsebina učbenika se začne z opredelitvijo obeh ključnih pojmov – pošta in logistika. Sledi poglavje o delovanju poštnih organizacij v preteklosti in razvoju pošte skozi čas. Ker je temeljna naloga pošte kot organizacije opravljanje poštnega prometa, je temu namenjen osrednji del učbenika. Predstavljene so faze prenosa poštnih pošiljk, kot so: sprejem, odprava, prevoz, usmerjanje in vročitev. Sledi poglavje o paketni in pisemski logistiki ter o izzivih poštne logistike. V zaključku je izpostavljen pomen trajnostnega razvoja, kjer so na primeru Pošte Slovenije prikazane možne rešitve, z upoštevanjem energetske učinkovitosti in skrbjo za okolje. Zadnje poglavje se dotakne pošte prihodnosti, z možnostjo uporabe dronov pri raznašanju pošte in paketov manjše teže. Za pomoč pri nastanku bi se rad zahvalil posameznikom in organizacijam, ki so mi kakorkoli pomagali pri zbiranju informacij in pridobivanju znanj. Še zlasti Gregorju Korene, Kristijanu Perčiču, Branki Leskovšek, Marku Šaleharju, Alenu Kahvedžiću, red. prof. dr. Darji Topolšek, Damjani Zupančič Lisec ter obema recenzentoma, red. prof. dr. Tonetu Lerherju s Fakultete za logistiko in Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in red. prof. dr. Zvonku Kavranu s Fakultete prometnih znanosti Univerze v Zagrebu. Posebna zahvala gre tudi lektorici Aniti Šiško. Uporabnikom 2 POŠTNA LOGISTIKA. želim, da bodo pri študiju učbenika našli potrebne informacije ali usmeritve za nadaljnje raziskovanje tega področja. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 1 Uvod Logistika se prilagaja glede na potrebe gospodarstva in prebivalcev. Pomembno je, da je prilagajanje procesno. Cilj 'učinkovite' logistike je, da se nenehno izboljšuje; enako velja za poštno logistiko. Če pošto razumemo kot prenos sporočil na velike razdalje, potem lahko, zgodovinsko gledano, rečemo, da je poštna logistika izrazito napredovala. Iz preteklosti je znano dejstvo, da so se ljudje v primeru nevarnosti obveščali z vnaprej dogovorjenimi signali ali pa so na pot odposlali posebne sle, ki so prenesli pomembno sporočilo. Kasneje je pošta prenašala pisma, z razvojem računalništva in interneta pa primarna naloga pošte ni bila več toliko prenos kratkih sporočil, ampak je v ospredje prišel na primer prenos paketov in drugih digitalnih storitev. Danes podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom pošiljk, razvijajo dodatne storitve, nekatera podjetja se ukvarjajo tudi z dostavo hrane. Epidemija, ki je zaznamovala zadnja leta, je pripomogla, da smo spet več pozornosti namenili področju dostave blaga od ene točke do druge, kar se da hitro, učinkovito in ekonomsko sprejemljivo. Prihodnost poštne logistike se vse bolj kaže v uporabi dronov, ki bodo verjetno kmalu omogočali hitrejši in rentabilnejši prenos paketnih pošiljk. A klasična pošta bo do neke mere ostala. Res je, da se v zadnjem času zmanjšuje število pisemskih pošiljk, a se na ta račun povečuje število paketov, ki se pošiljajo praktično iz celega sveta. V zadnjem desetletju je naraščalo število paketov s Kitajske, ki pa se je v času epidemije drastično zmanjšalo in se je tok paketov preusmeril 4 POŠTNA LOGISTIKA. znotraj Evrope in posameznih držav. V zadnjem času vsakodnevno prejemamo različne promocijske letake na dom, kar zahteva spremenjene logistične procese v poštnih logističnih centrih, saj je to volumensko (prostorninsko?) težek tovor. Konkurenca na področju paketnih storitev je zelo huda, kar je za nas potrošnike izrazito dobro, saj je s tem praviloma cena prenosa paketov nižja in kakovost storitve naj bi bila na višji ravni. To ne velja samo za klasične pakete, ampak tudi za pakete večjih dimenzij, ki so v zadnjem času zelo pogosti in terjajo izkušen kader za obvladovanje logističnih verig. V pričujočem delu bomo spoznali pošto in njeno logistiko, zgodovinski razvoj, poštni promet, prenos paketov in pisem, faze prenosa poštnih pošiljk, pogledali si bomo, kaj se dogaja v poštnih logističnih centrih in se seznanili s pogledom poštne logistike v prihodnosti tudi v luči trajnostnega razvoja voznega parka in energetske učinkovitosti. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 2 Poštna logistika Pošta je specifični prometni sistem, ki je del transportnega in komunikacijskega sistema na državnem in mednarodnem nivoju – tako prostorske (fizične) zasnove kot tudi organizacije. Ta prometni sistem opravlja prenos pošiljk od pošiljatelja do naslovnika. Poštno omrežje je ena najpomembnejših komunikacijskih povezav vsake države, tudi Slovenije, njenega gospodarskega, ekonomskega, političnega, socialnega in kulturnega življenja (Lisec, 2006). Slika 1: Poštni rog Vir: Osebni vir 6 POŠTNA LOGISTIKA. Konkurenca je na področju poštne logistike v Sloveniji in svetu izrazito velika. S tem lahko dosežemo nižje cene in višjo kakovost storitve v prenosu paketov. Poštne storitve se hitro razvijajo. To je posledica pritiskov znotraj sektorja in vpliva z njim tesno povezanih sektorjev komunikacij, oglaševanja in prometa, ki so vsi odprti konkurenci in v procesu hitrega razvoja, predvsem na področju prenosa paketov (Lisec, 2006). Poštne organizacije opravljajo dejavnost prenosa poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika v notranjem in mednarodnem poštnem prometu. Pri tem so vezane na značilnosti prostora, njegove naravne in ustvarjene danosti. Organizacijsko in prostorsko strukturo prilagajajo svojim celicam aktivnosti, značilnostim pošt in drugih vozlov, svojim mrežam in prostorski strukturiranosti področij. Pošta je tipičen prostorsko-transportni sistem. Zakon o poštnih storitvah v Sloveniji loči univerzalne, rezervirane in druge poštne storitve (Andric, 2000). Praviloma imajo poštne organizacije svoje enote razvejane po vsej državi. S svojo mrežno razvejanostjo poštnih enot ta seže do naslova vsakega prebivalca (Lisec, 2006). Pri organizaciji na prostor vezane dejavnosti se pošta srečuje z mnogimi problemi optimalnega odločanja na strateškem in operativnem nivoju. Pri reševanju problemov optimalnosti na strateškem nivoju gre najpogosteje za vprašanja lokacij in kapacitet njenih objektov in poti v prostoru. S tem morajo odgovorni za politiko vodenja tega sistema poseči po metodah teorije lokacije in nekaterih drugih metodah operacijskih raziskovanj (Bogataj, 2000). Omrežje poštne logistike je ključnega pomena za vsako poštno organizacijo. Opredelimo jo lahko z vozli 𝑛𝑛, ki lahko predstavljajo (Lisec, 2006): - 𝒗𝒗𝒊𝒊; 𝒊𝒊 = 𝟏𝟏, 𝟐𝟐, . . . , 𝒏𝒏𝟏𝟏; začetni vozel (pošta); 𝒗𝒗𝒊𝒊 ∈ 𝑽𝑽𝒊𝒊; - 𝒗𝒗𝒋𝒋; 𝒋𝒋 = 𝟏𝟏, 𝟐𝟐, . . . 𝒏𝒏𝟐𝟐; končni vozel (pošta); 𝒗𝒗𝒋𝒋 ∈ 𝑽𝑽𝒋𝒋; - 𝒗𝒗𝒍𝒍; 𝒍𝒍 = 𝟏𝟏, 𝟐𝟐, . . . 𝒏𝒏𝟑𝟑; paketna pošta; 𝒗𝒗𝒍𝒍 ∈ 𝑽𝑽𝒍𝒍; - 𝒗𝒗𝒎𝒎; 𝒎𝒎 = 𝟏𝟏, 𝟐𝟐, . . . 𝒏𝒏𝟒𝟒; regijski paketni center; 𝒗𝒗𝒎𝒎 ∈ 𝑽𝑽𝒎𝒎; - 𝒗𝒗𝒌𝒌; 𝒌𝒌 = 𝟏𝟏, 𝟐𝟐, . . . 𝒏𝒏𝟓𝟓; poštni logistični center; 𝒗𝒗𝒌𝒌 ∈ 𝑽𝑽𝒌𝒌. 2 Poštna logistika 7 vi vj vl vl vm vm vk vk' vm' vm' vl' vl' vi' vj' Slika 2: Shema poti iz sprejemne do dostavne pošte Vir: Lisec, 2006 Vsa podjetja s področja dostave se odzivajo na konkurenco, saj širijo spekter storitev, v zadnjem času tudi elektronskih, in dvigujejo kakovost posameznih opravil na različnih področjih. Danes se poleg osnovne dejavnosti prenosa pošiljk ukvarjajo tudi z ovijanjem pošiljk v folijo in drugimi načini paketiranja, tiskanjem položnic, naslavljanjem poštnih pošiljk, revij in časopisov. Poštna ponudba in povpraševanje se tako z razvojem lastne logistike prilagajata tržišču (Lisec, 2006). Poštni sistemi različnih držav so prestrukturirali svoje mreže za uspešnejše delovanje le-teh v času, ko državne pošte izgubljajo svoj monopolni položaj ob hitro se razvijajočih tehnologijah prenosa informacij in blaga v poštnih tokovih pri velikem številu konkurenčnih družb (Lisec, Jerneič, 2003). Upravljanje logističnih verig je eno tistih področij strateškega, predvsem pa operativnega menedžmenta, ki predstavlja izziv za vsakega, ki se ukvarja z logistiko (Usenik, 2003). Več ali manj vse organizacije v katerem koli sektorju gospodarstva, pa tudi v javnem sektorju, vstopajo v oskrbovalne sisteme lokalnega, regijskega, državnega in globalnega gospodarstva. Delovanje posameznih celic aktivnosti (poštni sistem) v verigi je navezano na transportne koridorje (skozi Slovenijo potekata peti in deseti koridor ter prečkata Ljubljano kot glavno mesto Republike Slovenije), ki skupaj sestavljajo zapleten, dinamični, praviloma stohastični sistem, kakršen je tudi pošta (Lisec, 2006). 8 POŠTNA LOGISTIKA. Povprečni logistični stroški predstavljajo okoli 15 odstotkov celotnega svetovnega bruto domačega proizvoda. Logistično tržišče je največje tržišče v vseh razvitejših državah sveta. Povprečni deleži stroškov logističnih storitev na logističnem trgu se razporedijo na transport (3 – 5 odstotkov), skladiščenje (2 – 2,5 odstotka), sprejemanje naročil (0,5 – 1 odstotek), administracijo (0,5 – 0,8 odstotka) in stroške zalog (2,5 – 3,5 odstotka) (Lisec, 2006). Stroški logistike imajo pomemben vpliv pri končni ceni proizvoda (Požar, 2002). Za primerjavo poglejmo rezultate ankete, v kateri je sodelovalo 200 evropskih podjetij, ki so ovrednotili stroške logistike med 7,7 odstotka in 22 odstotkov končne cene proizvoda (Požar, 2002). S pomočjo izboljšanja logističnih procesov lahko zmanjšamo stroške logistike. Pošta je del globalnih logističnih verig. Predstavlja povezavo med ponudniki storitev in potrošniki ter je istočasno tudi prenašalec različnih informacij. Usmerjanje ali predelava poštnih pošiljk sodi med logistične aktivnosti, ki pa morajo biti usklajene in opravljene na najboljši možni način. Zadnje čase se pošta ukvarja tudi s pakiranjem pošiljk in s tem nudi strankam še kvalitetnejšo in celovitejšo ponudbo na tržišču logističnih storitev. To pa je za končne potrošnike najpomembnejše (Lisec, 2006). V zadnjem času z elektronskim trženjem, ki zahteva za blago, kupljeno na daljavo, dostavo na dom, obseg poštnih storitev, predvsem paketnih pošiljk, skokovito narašča. Kako slediti potrebam storitev na trgu prenosa paketnih pošiljk, je danes eno ključnih vprašanj podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom pošiljk. Nove, vendar drage tehnologije v poštnem prometu omogočajo posodobitev poštnega sistema in logistike v njem ter narekujejo uporabo matematičnih optimizacijskih modelov tako v strateškem smislu, ko gre za lokacijo in kapaciteto objektov v poštni mreži, kot v samem operativnem smislu, ko gre za obvladovanje ' časovnih oken'' kot časovnih intervalov, v katerih se storitev opravi, kar je vezano tudi na problem človeških virov (Rihter, 2003, str. 10). Logistika je veda, ki proučuje množico aktivnosti, ki so povezane s spremljajočimi dejavnostmi pri prenosu blaga iz ene točke v drugo, kot je planiranje, implementacija in kontrola tokov blaga, oseb, informacij, idej in finančnih tokov s ciljem zagotoviti elemente teh tokov ob pravem času, na pravem mestu, v ustrezni količini in kvaliteti (Ballou, 1999). Pri tem mora biti planiranje in upravljanje takšno, da ustreza vnaprej 2 Poštna logistika 9 določenim kriterijem optimalnosti. Ti pa so lahko različni: minimalni stroški delovanja sistema, maksimalna neto sedanja vrednost donosov, dodanih vrednosti ali še bolje profita. Te cilje je mogoče praviloma doseči ob pozornem upravljanju vseh dejavnosti v oskrbovalnih sistemih (Lisec, 2006). V primeru logistične oskrbe strank v podjetjih, ki se ukvarjajo s prenosom različnih vrst blaga ali kosovnih pošiljk, to pomeni, da želijo oskrbovati stranke tako, da bo razlika med prihodkom storitve in stroški poslovanja čim višja, pri čemer pa so pogosto omejeni s predpisanimi standardi ali s standardi, ki jih zagotavlja konkurenca (Lisec, Bogataj, 2002). Oskrbovanje pomeni zagotavljanje dobrine ali storitve uporabnikom ob pravem času in na pravem mestu (Lisec, Rihter, Radinja, 2005; Logožar, 2004). Logistika je tesno povezana z različnimi aktivnostmi v prostoru. Tu gre predvsem za aktivnosti, za katere poznamo njihove kraje in lokacije, kjer se odvijajo. Te lokacije so dejanski generator prometnih tokov. Uspešno planiranje logističnih procesov temelji na prostorskih sistemih in interakcijah prostora in transporta (Lisec, 2006). Poštna logistika je izrazito pomembna v gospodarstvu vsake države. Veliko se lahko naučimo tudi iz zgodovine, saj je zgodovina učiteljica življenja. 10 POŠTNA LOGISTIKA. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti Danes redkokdaj nalepimo znamko na pismo, dopisnico in jo pošljemo naslovniku (sorodniku, znancu ali prijatelju). Običajno nas ne zanima zgodovina razvoja poštnega prometa. Število pisem je v upadanju, se pa povečuje število paketov. Delovanje poštnih organizacij je povprečnemu uporabniku neznano, a je v resnici zelo zapleteno in hkrati zahteva visoko usposobljenost zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo s prenosom poštnih pošiljk, kot tudi tistih, ki kakorkoli neposredno izvajajo storitve prenosa poštnega prometa. Že od začetka človeštva je človek premagoval prostor in čas. Skozi zgodovino se je način komuniciranja in prenašanja sporočil ter blaga spreminjal, zato bomo v nadaljevanju na kratko predstavili glavne značilnosti razvoja poštne službe (Lisec, 2006). 3.1 Pošta skozi čas Beseda pošta je nastala v 14. stoletju v naši soseščini, v Italiji. Izvira iz latinskega izraza 'Posita statio', kar pomeni stalna postaja, v italijanskem jeziku posta, francoskem le poste, nemškem die Post (Hozjan, 1997). 12 POŠTNA LOGISTIKA. Simbol večine poštnih uprav je poštni rog. Z njim so v preteklosti postiljoni (poštni uslužbenci) oznanjali prihod na poštno postajo ali sklicevali potnike pred odhodom kočije. Z različnimi melodijami so lahko napovedali vrsto vožnje ali pošiljke ter s tem oznanili zahtevo po obravnavi na postaji (Hozjan, 1997). Vedno so ljudje imeli željo sporočati drug drugemu različne informacije na daljavo. Najstarejša poštna služba je delovala na Kitajskem, v Egiptu in Asiriji. Med Egiptom in Sirijo, ter med vladarji Asirije in Babilona je delovala za takrat zelo dobro organizirana poštna služba (Hozjan, 1997). Prve oblike organizirane poštne službe so se pojavile v Egiptu, v času XIX. dinastije faraonov (Javornik, 1997). Glasniška služba je bila organizirana za potrebe države oziroma za vojaške potrebe. Opravljali so jo peš, s konji in kamelami, tako da so na razmakih šestih ur hoje ali jahanja obstajala postajališča, na katerih so se izmenjavali glasniki. Tudi na Kitajskem je obstajala glasniška služba z ' relejnimi'' postajami že v času dinastije Chana (Hozjan, 1997). Ravno tako je bila tudi v Perziji glasniška služba dobro organizirana. Največjo in najbolj organizirano glasniško organizacijo pa so imeli Rimljani ''Cursus Publicus' , katere hitrost prenosa je bila tudi do 270 km na dan. Takšno učinkovitost izkazujejo rimski ostanki tudi na naših tleh (Hozjan, 1997). Razvejana poštna organizacija se je na naših tleh uveljavila šele v obdobju rimskega imperija (Hozjan, 1997). Rimska pošta je nastala deloma po vzoru perzijske, deloma po vzoru egipčanske, za katero je bilo značilno, da je potekala v rednih časovnih intervalih in da jo je vzdrževalo prebivalstvo naselbin ob poteh, nasprotno pa je v Perziji pošto finančno vzdrževala država. Leta 1852 so v starem rimskem zdravilišču Vicarello izkopali štiri odlično ohranjene čaše iz rimskega obdobja, znane pod imenom Apolinarijske vaze. V njihove robove so vgravirana imena izmenjalnih poštnih postaj med Kadizom in Rimom ter razdalje med njimi. Torej je to prvi znani daljinar v zgodovini pošte (Hozjan, 1997). Fevdalne države v srednjem veku niso imele niti sredstev niti interesa za takšno državno prometno organizacijo, kot je bila 'Curcus Publicus'. Z razvojem trgovine in obrtništva in predvsem z razvojem univerz v večjih krajih pa se je povečala potreba po prenosu pisem in pošiljk. Zainteresirane skupine so organizirale glasniške 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti 13 službe predvsem zaradi zadovoljevanja svojih potreb, kasneje tudi za potrebe drugih. Po razpadu rimskega cesarstva so nastale in delovale naslednje glasniške službe (Hozjan, 1997): − cerkvena glasniška služba; − trgovske glasniške službe; − obrtniške glasniške službe; − glasniške službe univerz; − glasniške službe mest. Nekoč so sporočila prenašali s konji. Če si hotel komu poslati pismo, si ga dal jezdecu s prošnjo, da ga odnese do naslovnika. Marsikdaj je bilo potrebno poslati pismo zelo daleč, zato so bile ob poti postavljene postaje, kjer si je jezdec lahko odpočil in zamenjal konja (Lisec, 2006). Tudi pri nas na Slovenskem je bilo tako. Sel je prijahal na konju in trobil v rog. Ko so ljudje slišali rog, so se zbrali na trgu, kjer jim je postiljon (tako so takrat imenovali pismonoše) razdelil pošto in sprejel novo (Lisec, 2006). Pismo so lahko oddali tudi kočijažu, ki je prejel denar od prejemnika pisma, ko je pismo vročil, saj takrat še ni bilo znamk. Koliko denarja je moral prejemnik pisma dati kočijažu, je bilo odvisno od teže pisma ter od tega, kako daleč je bilo treba pismo prenesti. Kasneje so pošto prevažali s poštnimi kočijami (Lisec, 2006). Prva sodobna pošta je bila ustanovljena leta 1305 v Benetkah in v nekaterih velikih italijanskih mestih za potrebe visokega plemstva (Hozjan, 1997). Konec 15. stoletja je italijanska družina Taxis organizirala hitre in redne poštne aktivnosti od Dunaja do vseh večjih naselij na ozemlju Habsburške monarhije. Družina Taxis se je kasneje združila s trgovinsko družino Thurn in razširila svoje delovanje na Francijo (Hozjan, 1997). Na razvoj pošte, ki je postajala vse bolj stalna ustanova z značajem javnosti, je na Slovenskem vplivala turška nevarnost in organizacija obrambe pred Turki. Ta je zahtevala razvoj sistematičnega obveščanja o smereh gibanja in o obsegu turške vojske (Hozjan, 1997). 14 POŠTNA LOGISTIKA. Novo obdobje v poštnem razvoju na naših tleh se je začelo, ko je postal po delitvi habsburških dežel leta 1564 deželni knez Notranje Avstrije nadvojvoda Karel II. Za prestolnico svojih dežel (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Trst) je izbral Gradec, skrb za organizacijo poštnih povezav v njih pa je zaupal J. K. Paaru. Nenehna nevarnost Turkov in težnja po izhodu na morje sta spodbudila začetek popravila cest in vzpostavitev stalne poštne smeri sever – jug (med Ljubljano in Dunajem), ki je bila vzpostavljena leta 1573. To je bila na Slovenskem prva trajna poštna zveza z natančno določeno smerjo, s točno določenim časom prihoda in odhoda ter s poprej zagotovljenimi sredstvi (Hozjan, 1997). Poleg družine Thurn - Taxis je bilo tudi nekaj drugih družin, ki so opravljale službo na določenih področjih. Družina Paar je leta 1624 dobila koncesijo za organiziranje rednega poštnega prometa na področju dela Hrvaške, Slovenije in Vojvodine. Ista družina je imela tudi koncesijo za področje Češke in del Avstrije. Poleg lastne organizacije javnega potniškega prometa je lahko družina Paar izdajala koncesije tudi drugim osebam, ki so nudile poštne storitve na posameznih teritorijih. To je kasneje privedlo do oblikovanja 'pogodbenih pošt' (Hozjan, 1997). Sredi 18. stoletja je pošta začela vpeljevati tudi vozove za potnike, kar je povečalo povpraševanje po prevozih in omogočilo začetek rednega potniškega prometa. V času vladanja Marije Terezije so bili uvedeni poštni žigi oziroma njihovi predhodniki. V začetku 19. stoletja pa so uvedli tudi tako imenovane hitre poštne kočije (Eilpost) (Hozjan, 1997). Plačevanje poštnih storitev je bilo potrebno poenotiti. Pojavile so se poštne znamke. Prva je uvedla poštno znamko Anglija leta 1840 in tako omogočila plačevanje poštnine z enotnimi in nizkimi tarifami. Slovenec Lovrenc Košir je že pred tem predlagal enostavnejše plačevanje poštnih storitev, a njegovega predloga niso sprejeli (Lisec, 2006). Tako uradno velja za izumitelja znamke Anglež Rowland Hill. Med dosežki industrijske revolucije sta na razvoj pošte odločilno vplivala gradnja železnic in izum električnega telegrafa. Graditev železnice je zagotovo pomemben mejnik v razvoju poštnega prometa. Poštna uprava je sprva nasprotovala železnici. Ker je bil vlak hitrejši kakor jezdec ali kočija, pošte pa je bilo vedno več, so začeli pošto voziti z vlaki (Hozjan, 1997).Tako so se občutno znižali prevozni stroški, to pa je vplivalo na znižanje poštnih tarif in pošta je postala dosegljiva večini 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti 15 prebivalcev. Skozi Slovenijo sta začeli prvi potujoči pošti voziti leta 1857, in sicer na progi Dunaj – Trst (Hozjan, 1997). Pred razpadom Avstro-Ogrske so bile dežele, v katerih so živeli Slovenci, pod upravo petih poštnih direkcij: direkcija za Kranjsko in Primorsko je bila v Trstu, za Štajersko v Gradcu, za Koroško v Celovcu, za Prekmurje pa sta bili pristojni direkciji v Szombathelyu in Pescu (Hozjan, 1997). Po razpadu Avstro-Ogrske in razglasitvi države SHS 29. 10. 1918 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Poštno in brzojavno ravnateljstvo. 3. 1. 1919 so bile po zgledu iz tujine tudi pri nas izdane prve slovenske znamke (Hozjan, 1997). Nemška poštna uprava je bila ob okupaciji leta 1941 dobro pripravljena na prevzem poštnih uradov na okupiranih območjih. Na Štajerskem so jih prevzeli uslužbenci poštne direkcije iz Gradca, na Koroškem in Gorenjskem pa uslužbenci direkcije iz Celovca (Hozjan, 1997). Prva leta po 2. svetovni vojni je bila pošta organizirana centralistično, saj so bile vse odločitve sprejete v Beogradu. V Beogradu je bila leta 1954 ustanovljena Skupnost gospodarskih podjetij jugoslovanske PTT (Pošta, telegraf in telefon), splošna direkcija pa kot izvršno telo. Ljubljanska direkcija se je preimenovala v Podjetje za PTT promet. Leta 1961 je bila Splošna direkcija za PTT promet preimenovana v Skupnost jugoslovanske PTT, Podjetje za PTT promet v Ljubljani pa je bilo razdeljeno na 9 podjetij s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti in Trbovljah. Podjetje se je preoblikovalo v Skupnost PTT podjetij Socialistične republike Slovenije. V Združeno PTT podjetje Ljubljana je bilo preimenovano leta 1965. Od leta 1971 je bil poštni promet zasnovan na poštnih centrih s pet številčnimi poštnimi kodami. Ustanovljen je bil elektronski računalniški center, ki se je postopno preoblikoval v informacijski sistem PTT Slovenija s terminalskim omrežjem. Do leta 1979 so se v skladu s spreminjajočo se zakonodajo pošte kot delovne enote preimenovale v TOZD-e (Temeljna organizacija združenega dela) in se združile v delovne organizacije – podjetja za PTT promet na svojem območju, le-te pa v Združene PTT organizacije Slovenije. Območne in republiške SIS (Samoupravna interesna skupnost) za PTT promet so bile ustanovljene leta 1976. 16 POŠTNA LOGISTIKA. 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti 17 Ekonomska kriza konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je odpravila samoupravne interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. Leta 1989 so se TOZD-i preoblikovali v poslovne enote podjetja in niso bili več pravne osebe. Odpravljene so bile interesne skupnosti, Združene organizacije PTT Slovenije pa so bile preoblikovane v Sestavljeno PTT podjetje z devetimi PTT podjetji leta 1990 (Hozjan, 1997). 1 Slovenci smo se 23. decembra 1990 na plebiscitu odločili za samostojno državo. V samostojni Sloveniji so bili začetki poštnih aktivnosti zelo težki. Od 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila samostojnost, do mednarodnega priznanja samostojnosti leta 1992 je bilo najtežje. Po osamosvojitvi Republike Slovenije v letu 1991 in pozneje je prišlo do velikih statusnih in organizacijskih sprememb (Hozjan, 1997). V Avstriji je bila ilegalno natisnjena prva znamka z namenom začetka njene uporabe 26. junija 1991, ko se je pri nas začela desetdnevna vojna. Sestavljeno PTT podjetje Slovenije je 8. 10. 1991 izstopilo iz Skupnosti jugoslovanskih PTT in prevzelo pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije. V tem času je bilo treba znotraj in zunaj države povsem na novo organizirati delovanje pošte (Lisec, 2004). Poštna banka Slovenije je bila ustanovljena 1. julija 1992. leta. Novembra 1994 je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Zakon o Pošti Slovenije, ki je začel veljati s 1. 1. 1995. S 1. januarjem 1995 je Pošta Slovenije pričela s samostojnim poslovanjem, ločeno od Telekoma Slovenije (Lisec, 2004). Vlada Republike Slovenije je 5. februarja 1998 sprejela Sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije v javno podjetje, 22. 7. 2002 pa Sklep o preoblikovanju javnega podjetja v družbo Pošta Slovenije. Tako se je javno podjetje Pošta Slovenije 21. 8. 2002 preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (skrajšano APEK) določa cene za rezervirane poštne storitve in regulira trg poštnih storitev (Ljubec, 2003). Vsi poštni operaterji morajo upoštevati priporočila in direktive Evropske unije. Slika 3 (levo): Gotthardpost Vir: Koller, 1873 18 POŠTNA LOGISTIKA. Z reorganizacijo in uspešnim vodenjem podjetja je Pošta Slovenije postala kos vsem zahtevam konkurenčnega okolja ter zrasla v močno in uspešno podjetje. Liberalizacija poštnih storitev je omogočila večjo konkurenco in vstop na trg tudi ostalim ponudnikom storitev na področju poštne logistike tako v Sloveniji kot v tujini. Zgodovina pošte je zelo pestra in iz nje lahko črpamo smernice za razvoj novih poštnih storitev, razvoj poštnega prometa pa zahteva smernice in zakonitosti, ki jih bomo spoznali v naslednjem poglavju. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 4 Poštni promet Temeljna naloga pošte kot organizacije je opravljanje poštnega prometa. Poštni promet je dejavnost prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu. Dejavnost pošte se navezuje na prometno infrastrukturo, ki omogoča uspešnejše premagovanje prostora in časa, ter je temeljni dejavnik prostorskega povezovanja. Pomembna je tudi optimalna vzpostavitev prostorske hierarhije (Lisec, 2004). Poleg osnovne naloge, prenosa sporočil (novic, informacij) v obliki pisnih pošiljk, pošta opravlja tudi prenos blaga v poštnih paketih, nakazniške storitve in storitve plačilnega prometa ter druge storitve preko svoje razvejane poštne mreže (Podgorelec, 1987). V raziskovanju poštnega prometa je potrebno upoštevati vrsto specifičnosti (Bošnjak, 1998): − promet kot pojem je potrebno razumeti v nekem širšem smislu, vključujoč tokove pošiljk (pisem in paketov) kot logistično podporo le-tem; − pošta sama kot taka nima lastne prometne infrastrukture, saj uporablja prometno infrastrukturo, pogosto pa tudi prometna sredstva drugih prometnih vej; 20 POŠTNA LOGISTIKA. − upoštevati je potrebno raznovrstne lokacijske probleme velikega števila enot poštne mreže, na območju posameznih držav, saj izhajajo iz problema dostopnosti do enot višjega reda in dostopnosti do končnih naslovnikov; − operacije na poštah in poštnih logističnih centrih ali ostalih enotah zahtevajo več delavcev in sredstev kot pa sam transport; − avtomatizacija in obračun (tudi preko znamk) zahtevata določeno tipizacijo in standardizacijo pošiljk in opreme; − izvajanje poštnega prometa je v javnem interesu. Funkcionalne karakteristike poštnega prometa so (Lisec, 2006): o javna namembnost: − vsaka fizična ali pravna oseba lahko opravi storitev; − pošta ne sme zavrniti pošiljke, ki odgovarja predpisanim pogojem; − pošta brez diskriminacije in ob sorazmernem nizkem plačilu izvrši storitev; o dostopnost: − pošta je dostopna uporabniku v času kot tudi v fizičnem pogledu; − razvejanost poštne mreže; − pomembna sta dva kazalca: število prebivalcev in število km2 na organizacijsko enoto (pošta); o rednost in stalnost (nivo storitve): − poštni promet se odvija redno in stalno; − prenos pošiljk se opravlja po vnaprej določenem voznem redu, linijah in času, ne glede na število pošiljk (v sklepu); o določena cena (tarife) že vnaprej: − ni možnosti pogajanj pri sprejemu; − cene so javno izobešene, tudi vrednotnice – tržna zahteva; − cene se lahko sklepajo posamično z velikimi uporabniki; o varovanje: − prenos pošiljke mora biti v takem stanju, kot je bila sprejeta; 4 Poštni promet 21 − varovanje (poštne) tajnosti – to je zagotovljeno z Ustavo Republike Slovenije vsem državljanom; o hitrost: − za prenos poštnih pošiljk se uporabljajo najhitrejša in najmnožičnejša sredstva; − kombinacija prevoza, da so pošiljke v najkrajšem času pri naslovniku; o mednarodnost: − delo pošt po svetu je povezano; − pošiljko je možno poslati z enega na drug kontinent; − pošiljatelj pisemske pošiljke lahko v kateri koli državi zahteva – ne glede na državo naslovnika – vrnitev pošiljke in spremembo naslova; − določeni poštni dokumenti imajo mednarodni in univerzalni značaj (poštna izkaznica, mednarodni kupon za odgovor); − v mednarodnem poštnem prometu je interes uporabnikov poštnih storitev zaščiten; pošiljateljev pri sprejemni in naslovni poštni upravi ter naslovnikov pri naslovni državi. Organiziranost poštnega omrežja v Republiki Sloveniji je urejena s Pravilnikom o organizaciji poštnega omrežja za izvajanje univerzalne poštne storitve (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Z njim se določa: − organizacijske oblike kontaktnih točk; − poštni logistični center; − druge organizacijske oblike poštnega omrežja; − dostavni okoliš; − dostavni okraj; − izročilni okoliš. Poštno omrežje je množica poštnih enot in množica linij, ki povezujejo med seboj pošte in poštne logistične centre. S svojimi dostavnimi potmi sega do vsakega naslova v sistemu hiš iz informacijskega sistema, ki ta sistem podpira (EHIŠ – Evidenčne hišne številke). Predstavlja komunikacijsko povezavo vsake države in 22 POŠTNA LOGISTIKA. zahteva stalno tehnološko izpopolnjevanje. Poštno omrežje mora biti organizirano tako, da je vanj vključen sleherni kraj v državi. Poštno omrežje sestavljajo enote poštnega omrežja. To so: pošte, poštni centri, posebni organizacijski deli pošt in poštnih centrov ter sredstva poštnega omrežja (Lisec, 2006). Organizacijske oblike kontaktnih točk za izvajanje univerzalne poštne storitve so (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016): − pošta; − pogodbena pošta; − premična pošta. Poznamo tudi pošto na kolesih. Pošte so lahko glede na nabor aktivnosti, ki jih opravljajo v procesu prenosa pošiljk (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016): − dostavna pošta; − logistična pošta; − prevzemna pošta; − izročilna pošta. Pošta je enota poštnega omrežja, ki ima svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in določeno dostavno območje. Okoliš pošte je geografsko območje, v katerem pošta opravlja dostavo poštnih pošiljk. Je funkcionalna celota dostavne pošte. Poštni okoliš se deli na ožji in širši dostavni okoliš ter vključuje vsa gospodinjstva (Priročnik za pismonoše, 2000). Za optimizacijo se lahko uporablja tudi orodja Geografskega informacijskega sistema. 4 Poštni promet 23 Slika 4: Pošta Vir: Osebni vir Dostavna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in določeno dostavno območje. Lokacijsko lahko deluje na eni ali več lokacijah (dislocirane enote). Dostavna pošta izvaja sprejem, dostavo in izročitev vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk. Izvaja lahko dostavo določenih vrst pošiljk tudi v dostavnem okolišu drugih pošt. Dostavna pošta lahko izvaja sprejem pošiljk (na primer paketnih pošiljk) od velikih strank, koncentracijo pošiljk, dostavo pošiljk naslovnikom, posreduje sklepe poštam in organizira druge prevoze (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Logistična pošta ima vse lastnosti dostavne pošte, dodatno pa pripravlja in deli pošiljke po linijah ter glede na razpoložljive prostorske in tehnične kapacitete izvaja dostavo paketov večjih dimenzij, palet, tovora in ostalih logističnih tovorkov na večjem dostavnem območju (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Pretovorna pošta ima vse lastnosti dostavne in logistične pošte, dodatno pa glede na razpoložljive prostorske in tehnične kapacitete skladišči blago ter v povezavi s poštnim logističnim centrom izvaja organizacijo in transport do poštnega logističnega centra in/ali druge logistične/dostavne pošte ter organizira direktne prevoze med regijami, kjer količine pošiljk to upravičujejo (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). 24 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 5: Paketno pretovorna pošta v Celju Vir: Osebni vir Prevzemna pošta lahko lokacijsko deluje na eni ali več lokacijah (dislocirane enote). Prevzemna pošta izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk ter izroča pošiljke, za katere so uporabniki poštnih storitev izbrali lokacijo pošte kot naslov za prevzem (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Izročilna pošta ima vse lastnosti prevzemne pošte, dodatno pa izvaja izročitev vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk za naslovnike, ki spadajo v dostavno območje te pošte. Dostavo pošiljk na območju izročilne pošte izvajajo dostavna ali logistična pošta, poštni logistični center ali dostavna točka (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Ožji dostavni okoliš obsega praviloma strnjeno območje naselja, v katerem ima pošta sedež. Izjemoma lahko ožji okoliš pošte obsega dvoje ali več naselij, ki predstavljajo celovito in neprekinjeno prostorsko območje z naseljem, v katerem je pošta. Širši dostavni okoliš obsega naselja, ki niso zajeta v ožjem okolišu. V ožjem okolišu se dostava opravlja vsak delovni dan, v širšem dostavnem okolišu pa najmanj petkrat tedensko (Lisec, 2006). 4 Poštni promet 25 Dostavno območje je praviloma sestavljeno iz več dostavnih okrajev. Dostavno območje in dostavni okraj se lahko določita po metodologiji GIS-a z namenom optimizacije poti. Dostavni okraj je območje, ki ga pismonoša obhodi ali prevozi z enim ali več izhodi v enem delovnem dnevu zaradi dostave pošiljk in opravljanja drugih storitev. Pri tem uporablja lastno podatkovno bazo naslovov, saj imajo poštne organizacije bolj ažurne podatke, kdo živi v hiši in kdo ne, kot na primer Geodetska uprava Republike Slovenije oziroma kot ga vodi Register prebivalcev in EHIŠ, saj poštarji vsakodnevno spremljajo prebivalce na svojem območju (Lisec, 2004). Okenska pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo. Je pošta, ki nima svojega dostavnega območja (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Sezonska pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo, lahko ima tudi določeno dostavno območje. Storitve opravlja v času turistične sezone (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Začasna pošta ima svojo poštno številko in ime, poštni žig ter lokacijo. Odprta je določen čas, ob posebnih priložnostih. Opravlja lahko vse vrste ali omejen obseg univerzalnih poštnih storitev (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Pogodbene pošte so: − stalne pogodbene pošte; − začasne pogodbene pošte. Pogodbena pošta je organizacijska oblika kontaktne točke, pri kateri poštno dejavnost v okviru svoje registrirane dejavnosti opravlja pogodbeni partner, ki praviloma ne izvaja Pošti Slovenije konkurenčnih dejavnosti. Pogodbena pošta opravlja storitve na podlagi pogodbe s poštno organizacijo. Lahko ima svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo ali pa uporablja poštno številko, ime pošte in poštni žig pošte, na katero je obračunsko vezana. Dostavo na območju pogodbene pošte izvaja dostavna, logistična ali pretovorna pošta, poštni logistični center ali dostavna točka. Te so se v zadnjih letih v Sloveniji zelo dobro uveljavile (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). 26 POŠTNA LOGISTIKA. Posebne organizacijske oblike pošt za opravljanje poštnih storitev s strankami so (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016): − premične pošte; − izpostavljena okenca; − pismonoške postaje. Premična pošta posluje v ustreznem prevoznem sredstvu. Izpostavljeno okence uporablja ime in poštni žig pošte, ki ji organizacijsko pripada. Organizira se v blagovnicah, na sejmiščih, v večjih podjetjih in na drugih lokacijah. Na pismonoški postaji lahko pismonoša ob določenem času opravlja vse vrste ali omejen obseg univerzalnih poštnih storitev, lahko pa opravlja tudi druge poštne storitve. Premična pošta praviloma izvaja sprejem, dostavo in izročitev pošiljk (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). Slika 6: Mobilna pošta Vir: Osebni vir Druga organizacijska enota javnega poštnega omrežja je poštni logistični center, v njegovem sklopu pa so lahko: carinska (posreduje poštne pošiljke za in iz mednarodnega poštnega prometa v kontrolo pristojni carinski izpostavi) in izmenjalna pošta (prevzema in odpravlja poštne pošiljke v mednarodnem poštnem prometu) (Uradno glasilo Pošte Slovenije, 2016). 4 Poštni promet 27 Neposredna proizvodnja (proizvodni proces v ožjem smislu) se realizira v delovnem oziroma v tehnološkem procesu, ki sta med seboj tesno povezana (soodvisna). V delovnem procesu medsebojno učinkujejo delo in delovna sredstva, ki se v zadnjem času tehnološko izredno hitro razvijajo, s tem pa zahtevajo vse bolj poglobljeno znanje delavcev v tem procesu (Lisec, Drobne, 2004). 4.1 Faze prenosa poštnih pošiljk Prenos poštnih pošiljk mora biti urejen in organiziran tako, da je zagotovljeno redno, hitro in pravilno opravljanje poštnega prometa na celotnem območju države in zunaj nje v vseh fazah tehnološkega procesa prenosa poštnih pošiljk (Lisec, 2006). Vsaka faza je izvedena po posebnem tehnološkem postopku. Metode, pravila in včasih celo cilji se pri tem s prostorom in časom spreminjajo. Ta pravila so vezana na kategorijo pošiljke. V strukturi dela po posameznih fazah igra sam prevoz včasih celo manj pomembno vlogo, oziroma je nanj vezanega manj dela kot na druge aktivnosti v zaporedju posameznih faz. Nove tehnologije, ki so se razvile v posameznih PLC-jih, kakor tudi organizacija, ki vodi v hierarhično prostorsko strukturiranje pošte s povečano koncentracijo aktivnosti v poštnih logističnih centrih, ter nove prevozne tehnologije dvigujejo učinkovitost pošte. V poštnem prevozu se uporabljajo vsa prevozna sredstva, s katerimi se lahko ustvarja hiter, ekonomičen, reden in varen prenos – od cestnih vozil (avto, motor, kolo, furgon – tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk) do poštnih vlakov, letal in tudi ladij (Rihter, Lisec, Radinja, 2005). Slika 7: Poštni logistični center Vir: Osebni vir 28 POŠTNA LOGISTIKA. Prenos poštnih pošiljk poteka od pošiljatelja do naslovnika po različnih korakih. Koraki so lahko: sprejem, odprava, prevoz, prispetje, vročitev (Kosovac, 2020). Med korake pa lahko prištevamo tudi usmerjanje. Vse faze prenosa imajo z vidika logistike poštne dejavnosti velik pomen. Prenos poštnih pošiljk lahko v nekem smislu enačimo s tokom materiala v gospodarstvu ali v podjetju, faze prenosa pa s fazami logističnega procesa v podjetju. Za izvajanje posameznih faz prenosa poštnih pošiljk potrebujemo določena sredstva ter razdelane tehnološke postopke (Koler, 2010). sprejem odprava prevoz usmerjanje vročitev Slika 8: Potek prenosa poštnih pošiljk Vir: Osebni vir Pri več nivojih nastopata prevoz in usmerjanje lahko tudi večkrat. 4.1.1 Sprejem Sprejem poštnih pošiljk je prva faza tehnološkega procesa prenosa pošiljk od pošiljatelja do naslovnika. Sprejem se deli na (Lisec, 2006): − sprejem; − delitev; − odpravo pošiljk s pošte. Sprejem se začne s sprejemom poštne pošiljke od pošiljatelja ter konča z žigosanjem pošiljk pri navadnih pisemskih pošiljkah in z izdajo potrdila pri sprejemu knjiženih pošiljk (Lisec, 2006). Sprejem je lahko organiziran v različnih posrednih ali neposrednih načinih (Lisec, 2006): − sprejem pošiljk neposredno na pošti; − sprejem pošiljk preko poštnih nabiralnikov; − sprejem pošiljk preko pismonoše; 4 Poštni promet 29 − avtomatski sprejem pošiljk; − sprejem pošiljk v poslovnih prostorih strank. Pri sprejemu pošiljk upoštevamo tri načela (Lisec, 2006): − načelo čim večje dostopnosti (ustrezno število delovnih mest, poštnih nabiralnikov in drugih naprav poštnega omrežja); − načelo ekspeditivnosti (uporabniku poštnih storitev je potrebno nuditi pravilne in točne informacije in ga usmerjati k pravilni izbiri poštne storitve); − načelo racionalizacije sprejema (v čim večji meri uvajati in uporabljati sprejemne stroje in drugo opremo; tudi sodobne računalniške sisteme, ki omogočajo hitrejši in kakovosten sprejem pošiljk). 4.1.2 Odprava Odprava pošiljk s pošte sledi po opravljenem sprejemu pošiljk. Odprava pošiljk pomeni pripravo pošiljk za prevoz. Le-te so pripravljene za prevoz, ko so pripravljeni sklepi. Sklep je enkratna odprava pošiljk s pošte. Dolžnost vsakega poštnega operaterja je, da odpravi vse sprejete pošiljke, ki jih ne more dostaviti. Zadržijo lahko le pošiljke za dostavni okoliš lastne pošte. Odprava je lahko redna ali izredna. Redne odprave so določene s poštnim voznim redom in pregledom sklepov. Izredne odprave se organizirajo v primeru motenj na rednih poštnih zvezah in v primeru velikih količin pošiljk. Začne se pri navadnih pisemskih pošiljkah z njihovim razdeljevanjem po skupinah in pri knjiženih pošiljkah s popisovanjem v ustrezne odpravne listine. Konča se s formiranjem sklepa in s predajo le-tega na prevozno sredstvo (Lisec, 2006). Odprava je priprava sprejetih pošiljk za prevoz po predpisanih odpravnih zvezah. Naloga odprave je, da vse sprejete pošiljke čim prej, še v istem dnevu, odpotujejo proti naslovnemu kraju. Način izvedbe je odvisen od organizacije in avtomatizacije odpravne službe na lokaciji odprave (Lisec, 2006). 30 POŠTNA LOGISTIKA. 4.1.3 Prevoz Prevoz poštnih pošiljk je proces, ki poteka od lokacije sprejema do prispetja na naslovno destinacijo. Začne se, ko delavec od prevoznika prevzame sklep, konča pa z izročitvijo sklepa delavcu naslovne enote poštnega omrežja (Lisec, 2006). Vsaka pošiljka je praviloma v prevozu vsaj dvakrat; prevoz iz sprejemne pošte v Poštni logistični center (v nadaljevanju PLC), prevoz iz PLC-ja do naslovne pošte. Poznamo različne poti prevoza poštnih pošiljk. Te so (Lisec, 2006): − od pošiljatelja do pošte; − prevoz poštnih pošiljk iz pošte v PLC (odprava pošiljk iz pošte v PLC); − iz PLC-ja (Ljubljana ali Maribor) v PLC (Maribor ali Ljubljana); − iz PLC-ja do pošte (prispetje pošiljk iz PLC-ja na samo pošto); − od pošte do pošte (za manjše pošte poštno vozilo furgon dostavi pošto na večjo pošto, manjše okoliške pošte pa prevzamejo pošto v jutranjih urah ali oddajo pošto v popoldanskih ali večernih urah na večji pošti); − od pošte do naslovnika; − iz tujine do PLC-ja in obratno. Poštni prevoz je sestavljen sistem, ki predstavlja proces premeščanja prevoznih entitet z uporabo različnih vozil in prometnic. V poštnem sistemu ločimo (Lisec, 2006): − notranji prevoz znotraj poštnega objekta; − prevoz pošiljk v poštni mreži (koncentracija in difuzija); sem spada tudi prevoz v fazi sprejema in vročitve. Poštni logistični center je enota poštnega omrežja in opravlja vse logistične dejavnosti na področju poštnega prometa. PLC zbira (koncentracija), usmerja (predelava, razvrščanje, oblikovanje prevoznih enot, skladiščenje) in odpravlja (difuzija) poštne pošiljke (Lisec, 2006). 4 Poštni promet 31 4.1.4 Usmerjanje Usmerjanje poštnih pošiljk pomeni sortiranje poštnih pošiljk na namembno pošto ali na naslov, ki je naveden na pošiljki. Usmerjanje je tretja faza prenosa poštnih pošiljk. Deli se na (Lisec, 2006): − prispetje v PLC; − usmerjanje v PLC; − odprava iz PLC. Usmerjanje poštnih pošiljk se začne s prevzemom sklepov in pošiljk v PLC-ju in konča s formiranjem sklepov. Sklep je enkratna odprava poštnih pošiljk s pošte v PLC, iz PLC-ja v PLC, iz PLC-ja do pošte in s pošte do pošte. Večina dela v poštnem logističnem centru se opravi ponoči (Lisec, 2006). Potem, ko se pošiljke usmerijo na posamezne dostavne in logistične pošte, morajo le-te tekom noči opraviti delitev po posameznih dostavnih okrajih. Te enote morajo pripraviti 'teren' za dostavljavce. Pošiljke se usmerijo do dostavnega okraja. Reorganizacija se uporablja na podlagi sledenja in z uporabo GIS-ov. 4.1.5 Vročitev Vročitev kot zadnja faza prenosa poštnih pošiljk se deli na: dostavo in izročitev na pošti (Lisec, 2006). Vročitev pomeni prevzemanje prispelih sklepov na poštah in v poštnih logističnih centrih ter pripravo pošiljk za vročitev. Prispetje poštnih pošiljk na naslovno pošto ali v naslovni PLC se začne s prevzemom sklepa s prevoznega sredstva in konča s prevzemom pošiljk na naslovni poštni enoti. Znotraj prispetja je potrebno razlikovati dve osnovni podskupini tehnoloških postopkov: prevzemanje sklepov in predelava prispelih pošiljk (Lisec, 2006). 32 POŠTNA LOGISTIKA. Odvisno od postavljenih pravil predelave pošiljk in organizacije tokov pošiljk v poštni logistični mreži lahko posamezne pošiljke na poti do cilja potujejo skozi prispetje (in odprave) tudi večkrat. Vsak PLC sprejema naslednje sklepe (Lisec, 2006): − drugega PLC; − izmenjalne pošte (prevzem in odprava poštnih pošiljk za mednarodni promet); − pošt svojega prometnega območja. Prispele pošiljke se na pošti razdelijo za (Lisec, 2006): − dostavo; − izročitev; − obračun porto poštnine (neplačana ali premalo plačana poštnina). Vročitev je proces, ki se opravlja med (naslovno) pošto in naslovnikom. Začne se z razdeljevanjem pošiljk za dostavo, konča pa z vročitvijo pošiljke naslovniku na domu, v poslovnem prostoru oziroma z izročitvijo na pošti (pooblaščenim osebam) preko poštnih predalov, delovnih mest za izročanje poštno ležečih pošiljk, pošiljk, katerih naslovniki so bili obveščeni, da so zanje prispele pošiljke ali če na kakršen koli način ni bila uspešno opravljena vročitev v dostavi. Pošte dostavljajo vse poštne pošiljke, razen tistih, ki jih s splošnimi pogoji izročajo na pošti (Lisec, 2006). Danes tehnologija omogoča sledenje pošiljk, to velja tako za pakete kot tudi pisma. Podjetja se poslužujejo različni načinov sledenja. Sledenje preko črtne kode kot ga prikazuje spodnja slika, je najpogostejše. 4 Poštni promet 33 Slika 9: Sledenje pošiljk Vir: Zajem zaslona, Pošta Slovenije, 2022 Platforma za sledenje paketov in pošiljk omogoča sledenje na enem mestu za več ponudnikov storitev. To so: − DHL Express, − USPS, − UPS, − Deutsche Post (DHL), − China Post, − FedEx, − Singapore Post, − TNT Express, − Brazil correios, − Royal Mail, − Canada Post, − Russian Post, − Poste Maroc, − Amana, − 4PX, 34 POŠTNA LOGISTIKA. − China Post EMS (ePacket), − Yanwen, − SonYou, − Poslaju, − DHL eCommerce US, − DHL eCommerce Asia, − Posten Norge, − Hong Kong Post, − Australia Post. Slika 10: Platforma za sledenje paketov in pošiljk Vir: Zajem zaslona, platforma za sledenje paketov in pošiljk, 2022 Poštni promet je zelo razvejan in pomemben za vsako državo, predvsem na področju paketov in pisem, saj zagotavlja nemoteno dostavo od naslovnika do prejemnika. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 5 Paketna in pisemska logistika Paket je pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi ter ima lahko označeno vrednost (Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, 2006). Paket, ki ima označeno vrednost, mora biti praviloma zaprta pošiljka. Pisemska pošiljka je lahko evidentirana ali pa je oddana brez evidence. SPREJEM PAKETOV na pošti ali sprejem pri stranki PREVOZ PAKETOV iz pošte do PLC-ja ali PPP-ja USMERJANJE PAKETOV v PLC-ju ali PPP-ju 36 POŠTNA LOGISTIKA. PREVOZ PAKETOV iz PLC-ja ali PPP-ja do pošte VROČITEV PAKETOV na naslovu doma ali na pošti Slika 11: Potek prenosa paketov Vir: Osebni vir Navadna paketna pošiljka je navadni paket. Knjižene paketne pošiljke so (Pošta Slovenije, 2022): − paket; − poslovni paket; − poslovni paket večjih dimenzij; − paleta. Kaj pomeni sprejem paketnih pošiljk? Paketne pošiljke se od pošiljatelja sprejmejo z namenom, da se jih prenese in dostavi naslovniku. Pri sprejemu pridejo poštni delavci v neposreden stik z uporabniki (Pošta Slovenije, 2022). V primeru, da se sprejem pošiljk opravi s pomočjo naprav poštnega omrežja, kot je na primer poštni nabiralnik, pa gre seveda za posreden stik. Običajno gre tu za pisemske pošiljke (Pošta Slovenije, 2022). 5 Paketna in pisemska logistika 37 Slika 12: Poštni nabiralnik Slika 13: Poštno okence za oddajo pošiljk Vir: Osebni vir Vir: Osebni vir Pri poslovanju s poslovnimi paketnimi pošiljkami se sodelovanje med velikimi uporabniki in poštnim operaterjem sklene dogovor oziroma pogodba. Ta pogodba natančno opredeljuje pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki (Pošta Slovenije, 2022). Za vsakega uporabnika je pomembno, da so pošiljke prenesene hitro, kvalitetno in gospodarno, s ciljem, da ne pride do poškodb pošiljk. Pomembna je tudi dostopnost uporabnikom za lažjo oddajo pošiljke v prenos (Pošta Slovenije, 2022). Za čim boljšo dostopnost se lahko sprejem izvaja na različnih lokacijah, to so poslovni prostori poštnih operaterjev ali pošt, v poslovnih prostorih uporabnikov storitev ali v poslovnih prostorih pogodbenih izvajalcev poštnih storitev (Pošta Slovenije, 2022). Paketi se praviloma dostavijo ločeno od ostalih vrst pošiljk. Za ta namen se uporabljajo večja dostavna vozila oziroma tovorna vozila. Nekatere paketne pošiljke pa se dostavijo skupaj z ostalimi pošiljkami z manjšimi dostavnimi vozili. 38 POŠTNA LOGISTIKA. Edini pogoj, ki ga mora izpolniti vsak uporabnik je, da paket opremi s spremnico (spremnimi listinami, ki jih izpolni pošiljatelj), ki vsebuje vse podatke o naslovniku, pošiljatelju, plačanih paketnih storitvah in teži paketa. Paketi se lahko sprejmejo tudi s spremnico in popisom oddanih pošiljk. Izjemoma se lahko sprejme paket, na katerega pošiljatelj ne želi napisati svojega naslova (ne velja za paket v mednarodnem prometu, poslovni paket, poslovni paket večjih dimenzij in paleto) (Pošta Slovenije, 2022). Spremnica je sestavljena iz treh delov, od katerih je (Pošta Slovenije, 2022): − 1. del – naslovnica, − 2. del – potrdilo o oddaji za pošiljatelja, − 3. del – potrdilo o oddaji za sprejemno pošto. Navadni paket je paket brez označene vrednosti. Vsebuje lahko nelomljive predmete in pisno sporočilo. V nadaljevanju sledi pregled tipov paketov na Pošti Slovenije. Pošta Slovenije ponuja na trgu naslednje vrste paketov (Pošta Slovenije, 2022): − mali poslovni paket, − poslovni paket, − poslovni paket večjih dimenzij, − paleta, − tovor. V nadaljevanju navajamo dimenzije posameznih paketov (Pošta Slovenije, 2022). Dimenzije malega poslovnega paketa: − minimalno: 16,5 cm x 23,5 cm, − maksimalno: 40 cm x 30 cm x 15 cm, − teža: do 500 g. 5 Paketna in pisemska logistika 39 Slika 14: Mali poslovni paket Vir: Pošta Slovenije, 2022 Dimenzije poslovnega paketa (Pošta Slovenije, 2022): − najdaljša stranica: do 150 cm; − seštevek dolžine in obsega na najširšem mestu prečno ne sme presegati 300 cm; − teža: do 50 kg. Slika 15: Poslovni paket Vir: Pošta Slovenije, 2022 Dimenzije večjega poslovnega paketa (Pošta Slovenije, 2022): − 150 cm – 200 cm po katerikoli stranici; − seštevek dolžine in obsega na najširšem mestu prečno ne sme presegati 550 cm; − teža: do 100 kg. 40 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 16: Poslovni paket večjih dimenzij Vir: Pošta Slovenije, 2022 Dimenzije palete (Pošta Slovenije, 2022): − maksimalna dimenzija osnovne ploskve: 120 cm x 100 cm; − maksimalna višina: 150 cm; − teža: do 600 kg. Slika 17: Paleta Vir: Pošta Slovenije, 2022 Dimenzije tovora (Pošta Slovenije, 2022): − seštevek dolžine in največjega obsega, ki ne sme biti merjen po dolžini, ne sme presegati 650 cm; − najdaljša stranica: do 400 cm; − teža: do 600 kg. 5 Paketna in pisemska logistika 41 Slika 18: Tovor Vir: Pošta Slovenije, 2022 Možne so tudi drugačne dimenzije. Za ovojnino paketa se uporablja škatla, zaboj ali druga primerna ovojnina (Lisec, 2006). Knjiženi paketi so običajno vsi paketi razen navadnega paketa. Knjiženi paketi se prvič zabeležijo na sprejemnem okencu poštnega operaterja ali preko aplikacije, ki omogoča sprejem paketa v paketomat (v aplikacijo UPO – univerzalno poštno okence, v oddajno knjigo ali v spremnico – paketni spremni dokument). Številčno se zapišejo v zapisnik izmenjave ter posamično v karto (Lisec, 2006). Knjiženi paketi se sprejmejo (prevzamejo) v logističnih centrih, se tu predelajo in usmerijo. Paketi se evidentirajo v prevzemu in odpravi iz logističnega centra. V primeru prevoza paketov v drug logistični center poteka enak postopek zapisovanja v karto in zapisnik izmenjave kakor med sprejemnim okencem in logističnim centrom (Lisec, 2006). Pri prevozu knjiženih paketov iz logističnega centra na pošto ali mesto odprave se paketi posamično zapišejo v karto (priporočeni paketi nad določeno vrednostjo in vsi mednarodni paketi) in številčno v zapisnik izmenjave (Lisec, 2006). Običajno se pošiljke transportirajo v transportnih enotah kot je lahko pismarnica ali zabojnik. Ob prispetju vozila v PLC se vse pošiljke razložijo iz vozila na valjčni transporter. Vse prevozne enote s paketnimi pošiljkami, katere se lahko strojno usmerjajo, se transportirajo z viličarji ali drugimi sredstvi notranjega transporta do transportnih trakov (Koler, 2010). 42 POŠTNA LOGISTIKA. Vsi paketi se naložijo na transportni trak in zapeljejo do kodirnega mesta, kjer jih ročno ali s pomočjo RFID tehnologije strojno usmerijo v nadaljnjo obdelavo. Usmerjanje paketnih pošiljk se izvaja pri poštni operaterjih strojno ali ročno. Ročno se praviloma usmerja predvsem tiste pakete, ki so večjih dimenzij, nepravilnih ali nenavadnih oblik, so pretežki, imajo občutljivo vsebino ali pa so na paletah ter se zato ne morejo strojno usmerjati. Vse pošiljke se usmerjajo po naslovih, označenih na pošiljkah. Vse pošiljke se pošljejo na naslovnikovo poštno številko oziroma pošto, ki je zadolžena za naslovnikovo ulico. Delovno mesto, kjer se strojno usmerjajo vse pošiljke, je sestavljeno iz nakladalno razkladalnih transporterjev, miz in ramp. Včasih so bili teleskopski tračni transporterji integrirani v sistem paketnega usmerjevalnika, danes pa so valjčni transporterji povezani s transporterji in paketnim usmerjevalnikom, ki skupaj tvorijo hrbtenico logističnega sistema v poštnem logističnem centru. S transporterji se usmeri velika večina pošiljk v poštnem logističnem centru. Transportni trak zapelje vse nanj naložene pakete do kodirnega mesta na paketnem usmerjevalniku, kjer se izvede strojno branje naslova naslovnika. Naslov naslovnika je zapisan v črtni kodi na spremnici paketa, s pomočjo katere računalnik prebere naslov in ga pravilno uvrsti. Paketi se zapeljejo po traku takoj, ko je znana informacija o naslovniku. To velja tudi za pismarnice, ki se strojno usmerjajo, saj so opremljene z nazivnicami, ki imajo informacijo o ciljni pošti. Na dostavni enoti oziroma pošti se paketi skenirajo. Iz črtne kode je razvidna številka paketa in sprejemna enota oziroma pošta (Lisec, 2006). Dostavo opravljajo delavci dostavnih podjetij (v Sloveniji so to: Pošta Slovenije, TNT, DPD, GLS, Intereuropa, Slovenske železnice, Gold expres, Ekdis, TINE Express in manjši ponudniki teh storitev) po celotni Sloveniji. 5 Paketna in pisemska logistika 43 Slika 19: Primer ponudnika dostave Vir: Osebni vir Ponudniki prenosa paketov se poslužujejo tudi paketomatov, ki omogoča prevzem paketov ali ostalih pošiljk 24 ur na dan. Slika 20: Prevzem ali oddaja paketa na Paketomatu Vir: Osebni vir 44 POŠTNA LOGISTIKA. Konkurenca na področju dostave paketov v Sloveniji je izrazita. Pošta Slovenije TNT DPD TNT 19,3% DPD 15,5% GLS GLS 16,8% Intereuropa Pošta Slovenije 37,8% Slovenske železnice Gold ekspres Intereuropa Ekdis 1,6% Bona J 0,8% Gold ekspres Bona J Kurirček 0,1% Tine 0,4% 3,2% Tine Ekdis 2,9% B&F storitve - Mestna dostava B&F storitve - Mestna Slovenske 0,1% dostava železnice 1,3% Kurirček Slika 21: Paketni trg v Sloveniji Vir: Interni vir Pošte Slovenije, 2021 Pri največjem slovenskem ponudniku paketnih storitev se paketi prevzamejo na podlagi zapisnika izmenjave. Po ugotovitvi, da so paketi nepoškodovani in se številčno ujemajo, delavec potrdi prevzem s podpisom in odtisom poštnega žiga na desni strani zapisnika izmenjave. V primeru neujemanja števila prispelih paketov z zapisnikom izmenjave se v zapisnik izmenjave vpiše dejansko število prispelih paketov. Popravek s podpisi potrdita delavca, ki opravljata predajo in prevzem pošiljk (Lisec, 2006). Paketi, namenjeni za dostavo, se razdelijo po dostavnih okrajih. Pri pošiljkah v notranjem prometu se kot sprejemna pošta vnese poštna številka; pri pošiljkah, prispelih iz mednarodnega prometa, pa naziv sprejemne pošte in država sprejema (Lisec, 2006). 5 Paketna in pisemska logistika 45 Za zapiranje paketa z označeno vrednostjo se sme uporabiti varnostna nalepka, lepilni trak ali drugo učinkovito zapiralno sredstvo. Če se za zapiranje paketov brez označene vrednosti v mednarodnem prometu uporabi lepilni trak, ga mora pošiljatelj označiti s podpisom ali drugo svojo oznako tako, da so deli oznake vidni na traku in ovitku (Lisec, 2006). Če se za zapiranje paketa z označeno vrednostjo uporabi varnostna nalepka ali lepilni trak, mora pošiljatelj, ki je pravna oseba, na pošiljko odtisniti štampiljko ali faksimile podpisa ali jo kako drugače overiti, fizična oseba pa se mora podpisati. Deli odtisa oziroma podpisa morajo biti vidni na varnostni nalepki ali lepilnem traku in ovitku (Lisec, 2006). Pri oddaji paketa lahko pošiljatelj pričakuje dodatne storitve, ki jih nudi Pošta Slovenije (Lisec, 2006). Med pomembnejše sodijo: − povratnica, − pazljivejše ravnanje, − odkupnina, − označena vrednost, − prednostno (v mednarodnem prometu). Odkupnina (ODK) pomeni, da se lahko vsak paket pošlje s storitvijo odkupnina. Paketu se priloži izpolnjen vplačilni dokument. Pošiljatelj, ki istemu naslovniku pošilja več odkupnih paketov hkrati, izpolni le en vplačilni dokument, ki je priložen enemu od paketov (Lisec, 2006). Paketi, v katerih so občutljivi predmeti in mehanizmi, tekočine, hitro topljive stvari in podobno, se vedno oddajo s pazljivejšim ravnanjem. Potrebno je tudi poskrbeti za ustrezno notranjo opremo pošiljke (Lisec, 2006). Paleta je knjižena paketna pošiljka, katere masa lahko znaša največ 600 kg. Pošiljatelj, ki redno ali občasno oddaja v prenos večje število knjiženih paketov, lahko odda pakete v prenos z obrazcem Popis oddanih pošiljk. Popis oddanih pošiljk ali Spremnico lahko pošiljatelj tiska oziroma računalniško izpiše sam, pod pogoji, ki jih določi pošta (Lisec, 2006). 46 POŠTNA LOGISTIKA. Paketa z živimi živalmi se ne sprejme v prenos dan prej, ko pošta ne posluje (Lisec, 2006). Poznamo tudi osebno vročitev, ki mora biti opravljena v skladu s posebnimi zakoni. Naraščajoča uporaba e-trgovine je povzročila razcvet storitev dostave 'zadnje milje', kar je zadnji korak v dobavni verigi in pogosto najdražja. Zato je potrebno stremeti k optimizaciji dostave na zadnji milji, saj s tem lahko znižamo stroške izdelka. Ocene kažejo, da vozniki porabijo veliko časa za iskanje paketa za naslednjo dostavo. Z učinkovitim in inteligentnim nalaganjem ter pravilnim usmerjanjem lahko dosežemo razpored paketov na način, ki omogoča dostavo paketov brez nepotrebne izgube časa. Za dostavo pisem se uporabljajo kolesa ali motorna kolesa. Dostava paketov je mogoča: − z dostavnimi vozili; − s kolesi za prevoz tovora. Še nikoli ni bilo toliko velikih sprememb za dostavo v 'zadnji milji'. Potrošniki naročimo veliko stvari preko spleta in pričakujemo več nadzora in hitrejše dostave. Tehnologije kot so droni pretresajo celotne dostavne verige. Dostava v 'zadnji milji' je najbolj kritična v celotni logistični verigi e-trgovine (Wolff, et al., 2022): − končne stranke prejmejo več - večinoma majhne – paketov, dostavljenih z majhnimi dostavnimi vozili na svojih vratih; − veliko število postankov; − nizko število dostavljenih paketov na postanek. Nastajajoči tehnološki igralci spreminjajo dinamiko konkurenčnega okolja. Vendar pa ima ta razvoj tudi slabe strani, notranjost mest se spopada s prometnimi zastoji in onesnaževanjem zraka zaradi vse večjega števila dostavnih vozil in potreb po parkiranju. Zato je potrebno spodbujati javno-zasebna partnerstva in pospeševati razvoj in izvajanje učinkovitih operacij z namenom učinkovitosti dostave v urbanih 5 Paketna in pisemska logistika 47 mestih, tudi z uporabo okolju prijaznih vozil, saj to zahtevata porast e-trgovine in tehnološki napredek (Glockner, 2014). Slika 22: Kolo Vir: Osebni vir Slika 23: Motorno kolo Vir: Osebni vir 48 POŠTNA LOGISTIKA. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 6 Izzivi poštne logistike Proces digitalizacije v svetu je drastično pripomogel k nenehnem spreminjanju poštne logistike. Osnovna naloga pošte ostaja enaka, to je izmenjava sporočil, dobrin. Z že obstoječo, bogato razvejano infrastrukturno mrežo se je pošta lažje prilagajala potrebam trga. Mnogi poštni operaterji doma in v tujini so svoje tradicionalne poštne urade ponudili kot možnost franšize, ter znotraj svojih prostorov ponujajo na primer še bančne ali zavarovalniške storitve, ter nakup izdelkov, ki tradicionalno nimajo nič skupnega s pošto (sladkarije, knjige, oblačila). Novi izzivi pa se pojavljajo zlasti na področju digitalizacije. Poštni sektor se je primoran čedalje bolj prilagajati dejstvu, da ljudje čedalje več komuniciramo digitalno. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo razvoj poštnega sektorja skozi zgodovino, kar prikazuje spodnja slika (Kosovac, 2020). 50 POŠTNA LOGISTIKA. 2020 Digitalna transformacija Digitalizacija obstoječih Ustvarjanje novih osnovnih 1990 digitalnih uslug proizvodov in uslug Avtomatizacija Slika 24: Faze digitalizacije poštnega sektorja Vir: Kosovac, 2020 V začetku 90-ih let so bili napori usmerjeni v glavnem v racionalizacijo in avtomatizacijo centrov za sortiranje (prva faza). V drugi fazi so se ustvarjale nove digitalne storitve, kot so elektronska komunikacija, elektronsko preverjanje identitete, plačilo preko interneta, podpora državnim službam. V tretji fazi se je osnovni poštni promet spremenil. Cilj poštnih operaterjev je bil razširiti poštne storitve in ustvariti nove, digitalne storitve. Temeljni problem pri poštnih storitvah, s katerimi se ukvarjajo podjetja, ne samo pošta, je izbrati ustrezno število območij (poštnih) logističnih centrov, njihovo lego in velikost, znotraj teh pa določiti optimalno fiksno lokacijo manjših paketnih centrov in paketnih pošt (centrov) po naslednjih kriterijih: − učinkovitost sprejema; − stroškovno sprejemljiv prevoz z vozili primerne kapacitete; − kvalitetno usmerjanje in − dovolj zanesljiva vročitev; tako da so skupni stroški pri vnaprej postavljenem nivoju storitve minimalni (Lisec, Bogataj, 2006). 6 Izzivi poštne logistike 51 Pri modeliranju ekonomskih učinkovitih interakcij v logističnih mrežah moramo upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na uspešno poslovanje podjetja. Ti so predvsem: o infrastrukturni problemi – problem strateške logistike: − lokacija in kapaciteta središč; − problem povezav med distribucijskimi središči; − lokacija in kapaciteta transportnih poti; o organizacijski problemi – problem operativne logistike: − problem načrtovanja poti (v literaturi so znani primeri: problem trgovskega potnika, problem kitajskega poštarja in drugi problemi), katerih rešitve so omejene z rešitvami strateške logistike (Lisec, 2006). Na Pošti Slovenije se je v zadnjem obdobju veliko pošt preoblikovalo v pogodbene pošte, to pomeni, da zunanji izvajalec opravlja storitve pošte za Pošto Slovenije. Teh je trenutno 160, Pošta Slovenije jih ima namen preoblikovati še 35. Slika 25: Pogodbena pošta Vir: Osebni vir 52 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 26: Notranjost pogodbene pošte Vir: Osebni vir Poštne poslovalnice se poleg osnovni storitev ukvarjajo tudi s prodajo najrazličnejših izdelkov in dostikrat izgledajo že kot trgovine, kar prikazuje spodnja slika 28. Slika 27: Pošta in prodaja izdelkov Vir: Osebni vir Zaradi potreb po večjih količinah strojnega usmerjanja poštnih pošiljk, predvsem paketov, je največji slovenski poštni operater leta 2018 z zamenjavo starega paketnega usmerjevalnika z novim zagotovil novo hrbtenico celotnega logističnega procesa v PLC Ljubljana (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). 6 Izzivi poštne logistike 53 Prvi paketni usmerjevalnik je PLC Ljubljana podarila nemška poštna uprava že leta 1997. Imel je 56 drč in 3 vhodna mesta s transporterji ter 4 kodirna mesta. Paketni usmerjevalnik s krožno linijo z nagibnimi pladnji je deloval v Bremnu 7 let (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Zaradi rasti spletne trgovine rastejo paketne in logistične storitve, zato v skladu s svojimi strateškimi usmeritvami Pošta Slovenije pospešeno vlaga v širitev kapacitet poštnih logističnih centrov, izgradnjo dodatnih skladiščnih kapacitet ter modernizacijo in avtomatizacijo strojnega usmerjanja paketnih in pisemskih pošiljk. Rast paketnih storitev je izjemna (Posel danes, 2019). Z modernizacijo strojnega usmerjanja paketnih pošiljk v PLC Ljubljana je Pošta Slovenije začela aprila 2017. Nova naprava, ki predstavlja hrbtenico celotnega logističnega procesa v PLC Ljubljana, je s tekočimi trakovi povezana s prvim nadstropjem zgradbe, kjer potekajo ključne aktivnosti usmerjanja pisemskih pošiljk. Naprava nudi najsodobnejšo IT-podporo obdelavi podatkov ter avtomatizacijo usmerjanja in nadzora nad logističnim procesom. Z vključitvijo naprave v logistični proces je Pošta Slovenije povečala zmogljivosti usmerjanja paketnih pošiljk ter poenotila tehnologijo usmerjanja in transporta pisemskih pošiljk na območju celotne države. Na ta način bosta višja tudi kakovost usmerjanja pošiljk ter nivo humanizacije dela (Posel danes, 2017). Poštne pošiljke se na Pošti Slovenije prevažajo s tovornimi vozili (furgoni), srednjimi dostavnimi vozili (kombiji) in lahkimi dostavnimi vozili. Na vsak furgon lahko naložimo glede na gabarite in vrsto zabojnikov maksimalno od 12 zabojnikov (stari tipi zabojnikov) ali maksimalno 19 zabojnikov (novi tipi zabojnikov) (TV + P). V en zabojnik se naloži v povprečju 55 paketov. Pošta Slovenije razpolaga z različnimi napravami ter mobilnimi in drugimi sredstvi, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto, ki jih uporabljajo za izvajanje poštnih storitev. Pismonoše imajo na terenu na razpolago 2.703 dostavnih spravilišč za hrambo tvarine za dostavo, pošiljke pismonoše razporejajo oziroma zlagajo po naslovih v 1.988 potovnikov, za dostavo in vročanje pošiljk je aktiviranih 3.484 mobilnih aparatov. Uporabniki imajo na razpolago 1.683 poštnih nabiralnikov za oddajo pošiljk, za prevzem pošiljk na poštah je v uporabi 11.547 poštnih predalov, ki jih uporablja 25.928 naslovnikov (več naslovnikov uporablja isti poštni predal). 6.428 pogodbenih strank uporablja različne spletne 54 POŠTNA LOGISTIKA. servise in eSpremnico za opremo pošiljk (priprava naslovnice za pošiljko, z vsemi atributi za prenos na pošti) ter posredovanje elektronskih podatkov o pošiljkah pošti, ki opravi sprejem pošiljk. Pošiljke zlagajo, delijo in usmerjajo z 31 strojnimi napravami (Pošta Slovenije, 2020). Slika 28: Zabojnik Vir: Osebni vir Uporabljajo številna transportna sredstva za notranji in zunanji transport. V notranjem transportu uporabljamo 11.497 transportnih sredstev (transportnih vozičkov in viličarjev), v zunanjem transportu pa 3.585 transportnih sredstev (avtomobilov, tri- oziroma štirikolesnikov, dvokoles, koles ter prikolic) (Pošta Slovenije, 2020). Konec leta 2020 je poštno omrežje v Sloveniji obsegalo 488 kontaktnih točk različnih organizacijskih oblik, kar Pošto Slovenije uvršča med države EU z višjo dostopnostjo uporabnikov do poštnega omrežja (Pošta Slovenije, 2020). Poštno omrežje je dinamično in se spreminja. 6 Izzivi poštne logistike 55 V okviru optimizacije poštnega omrežja, katere namen je vzpostavitev omrežja, ki bo, upoštevajoč velike strukturne spremembe na trgu poštnih storitev, omogočalo dolgoročno stabilnost uspešnega poslovanja družbe, so v letu 2020 v pogodbene pošte preoblikovali šestnajst pošt, zaprli pa niso nobene pošte. Tako je poštno omrežje sestavljalo 206 pošt, s katerih se opravlja dostava (od tega 166 dostavnih in 40 logističnih), štiri prevzemne pošte, 107 izročilnih pošt, 143 pogodbenih pošt in 26 premičnih pošt. Poleg navedenih organizacijskih oblik poštno mrežo sestavljajo še: dva poštna logistična centra, 52 pismonoških pošt, ena dostavna točka ter alternativna sprejemno-izročilna mesta (210 na Petrolovih bencinskih servisih, 41 na Molovih bencinskih servisih, ena samopostrežna pošta, dve samopostrežni enoti PS 24/7, 24 paketomatov in 450 paketnikov Direct 4me) (Pošta Slovenije, 2020). Slika 29: Paketnik: Direct 4me Vir: Osebni vir V letu 2020 je povprečna pošta (upoštevane so dostavne, logistične, prevzemne, izročilne in pogodbene pošte) pokrivala 42 km2 in 1.637 gospodinjstev. 50 odstotkov gospodinjstev je bilo vključenih v šestkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike je pošiljke prejemalo 0,15 odstotka gospodinjstev (Pošta Slovenije, 2020). 56 POŠTNA LOGISTIKA. Tovorno vozilo (furgon), srednje dostavno vozilo (kombi) ali lahko dostavno vozilo pripelje poštne pošiljke (pakete, standardizirana pisma, pisma večjih dimenzij in svežnje) v PLC Ljubljana do vhodnih vrat, kjer delavci razložijo pošiljke na transportni trak ali se transportirajo preko dvigal na severni strani stavbe za raztovarjanje vozil (SDV) od večjih pogodbenih strank). Paketi se usmerjajo ročno in na paketnem usmerjevalniku, pisma vseh dimenzij pa se usmerjajo v nadstropju avtomatsko ali ročno. V večernih ali zgodnjih jutranjih urah se na enak način pošiljke vračajo v pritličje, kjer se usmerijo po ciljnih destinacijah. V PLC Ljubljana je 21 nakladalno razkladalnih mest. Nakladalno razkladalne rampe so samo na vhodih, na južni strani objekta in sicer št. 27, 26, 25, 24, 23, 22, 21, 20a in 20b. Na drugih mestih so samo dvižna vrata za razkladanje oziroma nakladanje predvsem srednje dostavno vozilo (SDV) in lahko dostavno vozilo (LDV). Slika 30: Tovorno vozilo Vir: Osebni vir Slika 31: Srednje dostavno vozilo Vir: Osebni vir 6 Izzivi poštne logistike 57 Slika 32: Lahko dostavno vozilo Vir: Osebni vir Slika 33: Električno vozilo Vir: Osebni vir Največja koncentracija poštnih pošiljk v PLC Ljubljana je med 21.00 uro zvečer in 01.00 uro zjutraj (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). V PLC Ljubljana so nadomestili uporabo usmerjevalnika vreč in razbremenili dvigala s primerno avtomatizacijo transporta z uvedbo transportnih trakov, s katerimi (tudi med nadstropji) zmanjšajo vertikalen transport z uporabo dvigal. Dvigala se še vedno uporabljajo za transport masovnih pošiljk, vreč pošiljk iz tujine do 1003 IP, transportnih in delovnih sredstev in bodo predstavljala bistven element intralogističnih procesov (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). 58 POŠTNA LOGISTIKA. Rešitev je naravnana tako, da se vse transportira po transportnih trakovih preko paketnega usmerjevalnika. Paketi so transportirani direktno na/preko paketnega usmerjevalnika medtem, ko so pisma in pisma večjih dimenzij transportirana po transportnih trakovih v drugo nadstropje (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Sprejem pošiljk poteka tako, da se vse pošiljke odlagajo na transportne trakove z električnim pogonom. Celotno usmerjanje pošiljk poteka preko transportnih trakov in paketnega usmerjevalnika, avtomatskega pisemskega usmerjevalnika ter avtomatskega pisemskega usmerjevalnika večjih dimenzij. Kar ni mogoče usmeriti avtomatsko, se usmerja ročno (na površini 2.603,9 m2). Na tej kvadraturi poteka celotno ročno usmerjanje (LC, AO pošiljk, svežnjev, večjih pisemskih pošiljk in pismarnicah) ter tudi žigosanje pošiljk (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Pismarnice prispejo do naprav za strojno usmerjanje standardiziranih pisemskih pošiljk, ki se nahajajo v drugem nadstropju in ravno tako do lokacije za ročno usmerjanje pošiljk. Isto velja za usmerjanje pisemskih pošiljk večjih dimenzij z uvedbo avtomatskega usmerjanja pisemskih pošiljk večjih dimenzij. Ko so te pošiljke usmerjene, se po transportnih trakovih vrnejo nazaj do paketnega usmerjevalnika v pritličju, kjer se na paketnem usmerjevalniku usmerijo po smeriščih, skupaj s paketi in svežnji. Do sedaj se je vsa manipulacija opravljala ročno, z uporabo dvigal in spiralnih drč (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Slika 34: Pismarnica Vir: Osebni vir 6 Izzivi poštne logistike 59 Z namenom celovitega logističnega sistema je nov paketni usmerjevalnik povezan preko transportnih trakov s pisemskimi usmerjevalniki standardiziranih pisemskih pošiljk in pisemskima usmerjevalnikoma standardiziranih pisemskih pošiljk in pisemskih pošiljk večjih dimenzij (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Slika 35: Paketni usmerjevalnik Vir: Osebni vir Nivojski transport je avtomatski s transportnimi trakov. Vse pošiljke so avtomatsko pripeljane do mesta usmerjanja pošiljk in v nasprotni smeri. Slednje velja za napravo za usmerjanje pisemskih pošiljk standardiziranih dimenzij in napravo za usmerjanje pisemskih pošiljk večjih dimenzij (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Transportni trakovi so v izvedbi z električnim pogonom. Povezujejo paketni usmerjevalnik v pritličju z drugim nadstropjem s pisemskimi usmerjevalniki v drugem nadstropju, ročno usmerjanje AO in LC ter usmerjanje priporočene in vrednostne pošte. Transportni trakovi se nato po drugi poti vračajo nazaj v pritličje na paketni usmerjevalnik, kjer se usmerijo (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). LC ima bolj procesni pomen in izhaja iz Letters and cards, v poštni terminologiji predvsem PLC-jih pa se uporablja za usmerjevalni segment manjših pošiljk okoli 50-100 g, ki pa niso nujno standardizirana pisma in se usmerjajo na LC omarah. AO izhaja iz Autres Objets in ima procesni pomen, kjer se pošiljke usmerjajo na tako imenovani AO omari v PLC-jih in je po splošnih pogojih ni možno enačiti z navadno pisemsko pošiljko (usmerjajo se tudi knjižene (R) AO pošiljke na ločenih AO omarah). 60 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 36: Transportni trakovi Vir: Osebni vir Za lažje razumevanje bo prikazana zmogljivost (poenostavljenega) paketnega usmerjevalnika. Slika 38 prikazuje pakete na paketnem usmerjevalniku, ki se usmerijo levo ali desno. Paketi so lahko nameščeni tudi na pladnjih, ki se nagibajo levo ali desno. Med paketi oziroma pladnji je razmik ( G). paket v transporter L g a Slika 37: Paketi na paketnem usmerjevalniku Vir: Osebni vir v – hitrost transportiranja g – razmak med soležnimi paketi a – razmik med paketi Zmogljivost paketnega usmerjevalnika ( mpu) izračunamo z izrazom 6.1 in 6.2, in sicer: 𝑚𝑚′𝑝𝑝𝑝𝑝 = 𝑣𝑣 [𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝/𝑠𝑠] (6.1) 𝑎𝑎 6 Izzivi poštne logistike 61 𝑚𝑚′𝑝𝑝𝑝𝑝 = 3600 𝑣𝑣 [𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝/ℎ] (6.2) 𝑎𝑎 Kot primer bo podana zmogljivost paketnega usmerjevalnika, če je hitrost v = 0,8 m/s in razmik a = 0,3 m. 0,8 𝑚𝑚′𝑝𝑝𝑝𝑝 = 3600 [ 0,3 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑠𝑠𝑝𝑝𝑝𝑝/ℎ] = 9600 [𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝/ℎ] Ob predpostavki hitrosti v = 0,8 m/s je vključen tudi čas usmerjanja paketov ali čas nagibanja pladnja v delujočem stanju, kjer deluje transporter. Izraza 6.1 in 6.2 temeljita na hitrostno-časovni karakteristiki, kjer je hitrost konstanta. 𝑠𝑠(𝑝𝑝) = 𝑝𝑝 ∙ 𝑝𝑝(𝑚𝑚) (6.3) 𝑝𝑝(𝑠𝑠) = 𝑠𝑠 (𝑠𝑠) (6.4) 𝑣𝑣 s – pot t- čas Pismarnice se skladiščijo ob pisemskih usmerjevalnikih. Avtomatska naprava za sprejem pošiljk (DWS) pošiljko stehta in izmeri (določi dolžino, širino in višino), slika, prebere črtno kodo ter podatke posreduje v aplikacijo UPO, ki zabeleži prejete podatke in usmeri pošiljko na paketni usmerjevalnik, na levi trak za ročno usmerjanje ali desno v izmet. DWS naprava je sestavljena iz: − vhodnega nakladalnega traku; − merilne postaje (tehtnica, kamere, merilnik mer); − treh povezovalnih trakov, valjčne proge s kretnico in tračne krivine do vstopa v paketni usmerjevalnik; − zalogovnika za izmet desno, ki je namenjen paketom, ki jih je treba ročno sprejeti v aplikaciji UPO; − zalogovnika za ročno usmerjanje levo, ki je namenjen paketom, ki zaradi dimenzij in teže ne smejo na paketni usmerjevalnik, so pa že sprejeti v UPO. 62 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 38: Avtomatska naprava za sprejem pošiljk Vir: Osebni vir Z namenom pridobitve optimalne rešitve paketnega usmerjevalnika se je izvedla implementacija sistema s 64 drčami, širine drč 1,4 metra ter zalogovnik paketnih pošiljk za drugo delitev paketov za mesto Ljubljana (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Dostava pošiljk poteka enako kot v preteklosti. Za pakete za tako imenovano drugo delitev paketov za mesto Ljubljana je skladiščenje na zalogovniku (ang. buffer). Paketni usmerjevalnik vsebuje zalogovnik na električni pogon in z ustreznimi povezavami s paketnim usmerjevalnikom omogoča začasno skladiščenje 4000 paketov za potrebe druge delitve. Opremljen je z napravo za avtomatsko podajanje skladiščenih paketov na sortirne celice paketnega usmerjevalnika (singulator) (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Sprejemna območja pošiljk so ostala enaka kot prej, ravno tako za odpravo pošiljk, razlika je v tem, da so sedaj vsi ti procesi avtomatizirani v povezavi s transportnimi trakovi do novega paketnega usmerjevalnika in avtomatskega pisemskega usmerjevalnika standardiziranih pisemskih pošiljk ter pisemskih pošiljk večjih dimenzij. Le-ta so praviloma lahko kompatibilni obstoječi tehnologiji za usmerjanje standardiziranih pisemskih pošiljk (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). 6 Izzivi poštne logistike 63 Vhodna in izhodna vrata so ostala nespremenjena. Sprememba je v tem, da se na vhodih združujejo vsi tipi pošiljk, ki imajo avtomatizirano povezavo s transportnim trakom (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). Usmerjevalnik paketnih pošiljk ima naslednje karakteristike (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015): − hitrost usmerjanja 10.000 pošiljk na uro; − teža pošiljk 31,5 kg; − maksimalne dimenzije pošiljk najmanj 600 mm x 600 mm x 1200 mm; − 64 drč. Paketni usmerjevalnik ima zalogovnik na električni pogon in z ustreznimi povezavami s paketnim usmerjevalnikom, ki omogoča začasno skladiščenje 4000 paketov za potrebe druge delitve (povprečna dimenzija paketov na podlagi vzorčenja je 31 cm x 50 cm x 24,5 cm). Nameščen je v medetaži. Opremljen je z napravo za avtomatsko podajanje skladiščenih paketov na sortirne celice paketnega usmerjevalnika (singulator) (Lisec, Avžner, Rosi, Pejić, 2015). V nadaljevanju bodo predstavljene rasti števila pošiljk v Evropi v skupini ERGP (Skupina evropskih regulatorjev za poštne storitve), ki jo sestavlja 27 držav članic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska) ter iz držav Evropskega gospodarskega prostora (Norveška, Islandija in Lihtenštajn), Švica in 4 države kandidatke za članstvo v EU (Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Albanija). Tabela 11: Skupni obseg poštnih pošiljk in odstotek spremembe med leti 2019-2020 in 2016-2020 Povprečna Leto/Poštne 2016 (v 2019 (v 2020 (v Sprememba odstotkovna pošiljke milijonih) milijonih) milijonih) v odstotkih 2019-2020 sprememb 2016-2020a Pisma 53.005 44.865 39.340 -12.3% -7.1% Paketi 7.078 8.310 10.530 +26.7% +11.0% Skupaj 60.228 53.219 49.915 -6.2% -4.6% Vir: ERGP (2022) 64 POŠTNA LOGISTIKA. V zadnjih letih se je skupni obseg prometa poštnih pošiljk po državah ERGP zniževal, čeprav je bilo opaziti, da se je stopnja upadanja iz leta v leto zniževala . Povprečno nižanje od leta 2016 je bilo 4,6 % (približno 10 milijard). To nižanje je posledica obsega pisemske pošte, ki se je zmanjšala v povprečju za 7,1 % (okoli 14 milijard pošiljk). Nasprotno pa se je obseg pošiljk povečal za približno 11,0 % (skoraj tri milijarde poštnih pošiljk) (ERGP, 2022). Tabela 2: Število paketov, ki jih je vročila Pošta Slovenije, po letih 1991–2021 Leto Število paketov Indeks rasti storitev 1991 1.495.000 / 1992 910.000 61 1993 1.188.000 131 1994 1.621.000 136 1995 1.402.000 86 1996 1.138.000 81 1997 842.000 74 1998 1.346.000 160 1999 2.086.900 155 2000 2.581.500 124 2001 2.826.000 109 2002 3.412.000 121 2003 4.094.600 120 2004 5.331.310 130 2005 6.337.000 119 2006 7.587.888 120 2007 8.139.890 107 2008 8.620.138 106 2009 7.466.922 87 2010 7.309.720 98 2011 7.257.439 99 2012 7.154.704 99 2013 7.096.696 99 2014 7.673.112 108 2015 8.178.204 107 2016 9.010.481 110 2017 10.014.311 111 2018 10.968.269 110 2019 11.185.729 102 2020 14.371.537 128 2021 15.778.010 110 Vir: Letna poročila Pošte Slovenije, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in Interni vir Pošte Slovenije 6 Izzivi poštne logistike 65 Trend naraščanja števila paketnih pošiljk je prisoten tudi v letošnjem letu in se bo po napovedih nadaljeval tudi v prihodnje. Obenem so se poleg števila paketov povečale tudi velikosti paketov. Število paketov po posameznih letih 18.000.000 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 1991199319951997199920012003200520072009201120132015201720192021 Slika 39: Rast števila paketov Vir: Letna poročila Pošte Slovenije, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in Interni vir Pošte Slovenije V Sloveniji je v povprečju na leto sprejetih 10 paketov na prebivalca. Za primerjavo: v Avstriji sprejmejo na leto 20 paketov na prebivalca. Ročna, prva delitev pošiljk, za Slovenijo poteka za naslednje kraje in posamezne skupine pošt, kot je prikazano v naslednji tabeli. Tabela 3: Ročna predelava navadnih pisemskih pošiljk 8270 Krško 6320 Portorož 6230 Postojna Nežigosane Neznano 8250 Brežice 8000 Novo mesto 6000 Koper 5000 Nova Gorica 1420 Trbovlje 9000 Murska Sobota 8201 – 8499 6201 – 6499 5201 – 5499 1241 Kamnik 9201 – 9499 + 9502 3000 Celje 2000 Maribor 4000 Kranj 4220 Škofja Loka 3320 Velenje 3201 – 3499 2002 Maribor 4201 – 4499 1360 Vrhnika 1509 Ljubljana 1000 Ljubljana 1002 Ljubljana 1003 Ljubljana 1230 Domžale 66 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 40: Delitev poštnih pošiljk Vir: Osebni vir V PLC prispejo vse pošiljke, ki izpolnjujejo pogoje za usmerjanje na avtomatskem pisemskem usmerjevalniku v pismarnicah. PLC ima trenutno osem avtomatskih pisemskih usmerjevalnikov (skrajšano APU). Naprave za avtomatsko usmerjanje navadnih pisemskih pošiljk v PLC-ju sestavljajo (Lisec, 2004): − tri naprave s 64 predali za grobo usmerjanje standardiziranih navadnih pisemskih pošiljk; − dve napravi s 160 predali za fino usmerjanje standardiziranih navadnih pisemskih pošiljk; − tri naprave z 99 predali za usmerjanje nestandardiziranih pisemskih pošiljk; − dvanajst video kodirnih mest. Avtomatska pisemska usmerjevalna naprava s 64 predali je namenjena za grobo usmerjanje standardiziranih navadnih pisemskih pošiljk. Na grobo usmerjevalni napravi je nekaj pošiljk dokončno usmerjenih že v fazi grobega usmerjanja v osnovnem programu, zato jih ni treba usmerjati na fino usmerjevalnih napravah (Lisec, 2004). 6 Izzivi poštne logistike 67 Grobo usmerjevalne naprave imajo dvojno vhodno enoto (levo in desno), krmilno postajo (monitor, tipkovnico in miško), računalniško omaro, omrežno omaro ter postajo odčitavanja in tiskanja. Zmogljivost enega avtomatskega usmerjevalnika je od 30.000 do 32.000 usmerjenih pošiljk na uro (Lisec, 2004). Slika 41: Grobi avtomatski pisemski usmerjevalnik Vir: Osebni vir Avtomatska usmerjevalna naprava ima 160 predalov za fino usmerjanje pošiljk. 155 predalov je namenjenih finemu usmerjanju pisemskih pošiljk po odtisnjenih črtnih kodah in po usmerjevalnih načrtih. Naprava ima tudi pet pretočnih predalov, ki se nahajajo v zaključnem modulu na koncu vsake od petih linij (Lisec, 2004). Slika 42: Fini avtomatski pisemski usmerjevalnik Vir: Osebni vir 68 POŠTNA LOGISTIKA. Avtomatska usmerjevalna naprava za usmerjanje mešanih pošiljk ima 99 predalov. Zmogljivost je 6.000 usmerjenih pošiljk na uro. Optični čitalnik išče naslovnikov naslov po celotni površini pošiljke (Lisec, 2004). Posamezni koraki pri avtomatskem usmerjanju pisemskih pošiljk (Lisec, 2004): − izločitev pisemskih pošiljk za strojno usmerjanje; − pisemske pošiljke se položijo v vhodno enoto; − avtomatsko branje se začne s preslikovanjem naslovne strani pisemske pošiljke. Tako nastali slikovni podatki so elektronsko pripravljeni in pregledani, čemur sledi primerjanje naslova s seznamom naslovov bistvenih za usmerjanje, kar omogoči največjo možno prepoznavnost naslovnih informacij. Nepopolne naslove, ki jih bralna elektronika ne more dovolj zanesljivo prepoznati, sistem prenese v video kodiranje; − slike naslovnih strani, pri katerih naslovni podatki niso bili avtomatsko prebrani, se pojavljajo (eno za drugo) na ekranih video kodirnih mest, kjer se opravlja video kodiranje pošiljk; − na osnovi rezultatov, dobljenih z avtomatskim branjem ali video kodiranjem, naprava določi in natisne črtno kodo vsaki strojno usmerjeni pisemski pošiljki; − v predhodnem postopku pridobljene informacije omogočajo, da bodo pošiljke najprej grobo usmerjene po poštah, skupinah pošt, skupinah poštnih predalov in dostavnih okrajev, posebnih poštnih pošiljkah in v tujino. Navadne pisemske pošiljke, ki jih je potrebno fino usmeriti, bodo prenesene do naslednje naprave; − pisemske pošiljke, opremljene s črtno kodo, se brez nadaljnjega ločevanja vložijo v vhodno enoto fine usmerjevalne naprave; − naprava prebere natisnjeno črtno kodo in pisemske pošiljke usmeri glede na prebrano črtno kodo in aktivne cilje finega usmerjanja; − pisemske pošiljke se odpravijo dostavnim poštam, poštnim enotam, uporabnikom poštnih predalov ali imetnikom posebnih poštnih številk. Video kodirno mesto je sestavni del video kodirnega sistema in služi za video kodiranje pošiljk, kjer čitalec ne more avtomatično prebrati naslova. V primeru, da naslov ni čitljiv, prenese računalnik elektronsko sliko pisma na video kodirno mesto, ki je opremljeno z ekranom. Oseba na tem delovnem mestu prebere poštno številko 6 Izzivi poštne logistike 69 in jo vnese v računalnik s pomočjo tipkovnice. Na osnovi te informacije se pošiljka usmeri v ustrezen predal (Lisec, 2004). Slika 43: Video kodirna mesta Vir: Osebni vir V oddelku Carinska in izmenjalna pošta predelujejo vse vrste pošiljk, ki v PLC prispejo iz tujine ali so naslovljene na naslovnike v tujini. Izmenjalna pošta prevzema in odpravlja poštne pošiljke v mednarodnem prometu, carinska pošta pa posreduje poštne pošiljke za in iz mednarodnega prometa v kontrolo pristojni carinski izpostavi (Lisec, 2004). Pošta se prevaža v in iz tujine po naslednjih poteh (Lisec, 2004): − preko letališča Brnik; − preko Dunaja; − preko Trsta in − preko Zagreba. 70 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 44: Postopek kontrole na letališču Brnik Vir: Osebni vir Pošta Slovenije želi zvišali načrtovano vrednost investicij v informatizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo poslovanja ter širitev kapacitet (prostorskih, transportnih) v Sloveniji in na trgih jugovzhodne Evrope. S tem sledi ključnim strateškim stebrom na področju paketov, ponudbe logističnih storitev, ohranjanjem števila pisem, IT storitev in optimizacija poštnih poslovalnic. Cilj je nadaljevati transformacijo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno, poštno-logistično podjetje (Pošta Slovenije, 2020). Tudi ostala podjetja na področju poštnih storitev sledijo trendom in iščejo priložnosti na novih področjih in trgih. Ena od možnosti je 'internet poštnih stvari'. Internet stvari (IoT) je omrežje, ki ga ustvarjajo tako imenovane 'pametne' naprave, ki zbirajo in izmenjujejo informacije med seboj in z nami preko svetovnega spleta. Omogoča dostop v realnem času do podatkov, to pa pomeni, da je mogoče učinkovito identificirati področja za 6 Izzivi poštne logistike 71 izboljšave, kar ustvarja vrednost in zmanjšuje stroške. Cilj je izboljšanje produktivnosti in poslovanja. Ena od rešitev je identifikacija preko radio frekvenčne identifikacije (RFID), ki omogoča izboljšan proces dostave, določi se natančna geografska lokacija in s tem se doseže manj reklamacij. RFID uporabljajo različni poštni operaterji, med njimi je tudi Pošta Slovenija v obeh poštnih logističnih centrih, kar utira pot pametnemu skladiščenju, kot ga poganja internet stvari (Macaulay, 2015). Za poštno logistiko je zelo pomembna struktura analitičnih kazalcev ali koeficientov, ki omogočajo racionalizacijo in razvoj poštne logistike. Ti kazalci so (Kunčič, 2000): − koeficient rednosti vožnje; − koeficient pravilnosti vožnje; − velikost voznega parka; − koeficient tehnične razpoložljivosti (v opazovanem obdobju); − koeficient izrabe voznega parka. Koeficient rednosti vožnje se izračuna na naslednji način (Kunčič, 2000): 𝐾𝐾𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟𝑟 = 𝑅𝑅𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜 (6.5) 𝑅𝑅𝑜𝑜𝑜𝑜 Ropr – opravljeni transport Rpr – predpisane pošten linije (poštni vozni red) Koeficient pravilnosti vožnje se izračuna iz razmerja med časom trajanja (ure) opravljene vožnje in dejansko doseženim povprečnim časom predpisanih voženj (Kunčič, 2000): 𝐾𝐾𝑝𝑝𝑟𝑟𝑟𝑟𝑣𝑣 = 𝑇𝑇𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜 (6.6) 𝑅𝑅𝑜𝑜𝑜𝑜č Topv – čas trajanja opravljene vožnje Tprč – dosežen povprečni čas predpisane vožnje 72 POŠTNA LOGISTIKA. Velikost voznega parka se izračuna na podlagi časovne analize delovanje transportnih sredstev oziroma z analizo knjigovodskega voznega parka. V primeru izračuna za časovno obdobje (na primer: en dan) zapišemo (Kunčič, 2000): 𝑇𝑇𝑇𝑇𝑘𝑘 = 𝑇𝑇𝑇𝑇𝑟𝑟 + 𝑇𝑇𝑇𝑇𝑟𝑟 + 𝑇𝑇𝑇𝑇𝑛𝑛 (6.7) TSk – transportna sredstva, ki so knjigovodsko zavedena (popis vseh vozil) TSd – transportna sredstva, ki so prav tedaj na vožnji (v transportu) TSr – transportna sredstva, ki so v rezervi TSn – transportna sredstva, ki so tehnično pomanjkljiva Koeficient tehnične razpoložljivosti transportnih sredstev (v opazovanem obdobju) izračunamo (Kunčič, 2000): 𝐾𝐾𝑟𝑟𝑎𝑎𝑟𝑟 = 𝐷𝐷𝑘𝑘 − 𝐷𝐷𝑛𝑛 (6.8) 𝐷𝐷𝑘𝑘 Dk – dnevi po knjigovodski evidenci Dn – dnevi tehnične pomanjkljivosti transportnih sredstev Koeficient izrabe voznega parka izračunamo (Kunčič, 2000): 𝐾𝐾𝑖𝑖𝑟𝑟𝑘𝑘 = 𝐷𝐷𝑢𝑢 (6.9) 𝐷𝐷𝑘𝑘 Du – dnevi, ko so transportna sredstva v uporabi Dn – dnevi po knjigovodski evidenci Poleg pomembnosti strukture analitičnih kazalcev ali koeficientov je v poštni logistiki pomembno pravilno razvrščanje pošiljk v polični regal. V nadaljevanju bomo z določenimi izrazi predstavili primer razvrščanja pošiljk v polični regal. Na pošti se uporablja polični regal, kamor zaposleni zlagajo poštne pošiljke. Transport pošiljk se vrši s transportnim vozičkom. Začetek in konec vožnje poštnega delavca z vozičkom sta lahko na enaki lokaciji, kot je prikazano na sliki 47. 6 Izzivi poštne logistike 73 6 7 1 5 4 3 2 Začetek Konec Slika 45: Lokacije so neurejene, kjer sta začetek in cilj enaka Vir: Osebni vir Podobno, kot na sliki 46 pa sta lahko začetek in konec vožnje poštnega delavca z vozičkom na različnih lokacijah, kot je prikazano na sliki 47. 6 7 1 5 4 3 2 Začetek Konec Slika 46: Lokacije so neurejene, kjer sta začetek in cilj različna Vir: Osebni vir Za primer zmogljivosti razvrščanja poštnih pošiljk glede na primera prikazana na sliki 46 in 47 je prikazana naslednja naloga. V poličnem regalnem skladišču imamo n = 20 lokacij, ki jih je potrebno poiskati s strani skladiščnega delavca za odlaganje poštnih pošiljk. Dolžina poličnega regala je dolžine L = 8 m. Hitrost premikanja poštnega uslužbenca z vozičkom je vp = 1 m/s in pospešek je ap = 2 m/s2. Pri skupnem času je potrebno prišteti še čas za skeniranje vsake posamezne lokacije ts = 5 sek. (20 lokacij) in čas za manipulacijo tm = 10 sek. poštne pošiljke (20 krat). Izračunati je potrebno čas prehojene poti poštnega delavca z vozičkom skupaj s skeniranjem lokacij in manipulacijo poštnih pošiljk, kjer sta začetek in konec na različnih lokacijah (Slika 47) (Hompel, Sadowsky, Beck, 2010). 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 1 ∙ 𝑛𝑛∙𝐿𝐿 + (𝑛𝑛 + 1) ∙ 𝑣𝑣𝑜𝑜 + 𝑛𝑛 ∙ (𝑝𝑝 3 𝑣𝑣 𝑠𝑠 + 𝑝𝑝𝑚𝑚) (6.10) 𝑜𝑜 𝑎𝑎𝑜𝑜 1 20 ∙ 8 1 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 3 ∙ 1 + 21 ∙ 2 + 20 ∙ (5𝑠𝑠 + 10𝑠𝑠) = 363,83 𝑠𝑠 74 POŠTNA LOGISTIKA. Čas tn znaša 364 sek., kar pomeni, da je maksimalna (urna) zmogljivost poštnega delavca okoli 10 obhodov za razvrščanje pošiljk znotraj skladiščnega regala. V poličnem regalnem skladišču imamo n = 20 lokacij, ki jih je potrebno poiskati s strani skladiščnega delavca za odlaganje poštnih pošiljk. Dolžina poličnega regala je dolžine L = 8 m. Hitrost premikanja poštnega uslužbenca z vozičkom je vp = 1 m/s in pospešek je ap = 2 m/s2. Pri skupnem času je potrebno prišteti še čas za skeniranje vsake posamezne lokacije ts = 5 sek. (20 lokacij) in čas za manipulacijo tm = 10 sek. poštne pošiljke (20 krat). Izračunati je potrebno čas prehojene poti poštnega delavca z vozičkom skupaj s skeniranjem lokacij in manipulacijo poštnih pošiljk, kjer sta začetek in konec na različnih lokacijah (Hompel, Sadowsky, Beck, 2010). 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 𝐿𝐿 + (𝑛𝑛 − 1) ∙ 1 ∙ 𝐿𝐿 + (𝑛𝑛 + 1) ∙ 𝑣𝑣𝑜𝑜 + 𝑛𝑛 ∙ (𝑝𝑝 𝑣𝑣 𝑠𝑠 + 𝑝𝑝𝑚𝑚) (6.11) 𝑜𝑜 3 𝑣𝑣𝑜𝑜 𝑎𝑎𝑜𝑜 8 1 8 1 𝑝𝑝𝑛𝑛 = + (20 − 1) ∙ ∙ + (20 + 1) ∙ + 20 ∙ (5𝑠𝑠 + 10𝑠𝑠) = 369,17 1 𝑚𝑚 3 1 2 𝑠𝑠 Imamo tudi situacijo, ko so lokacije urejene, v nekem zaporedju, začetek in cilj sta enaka: 1 2 3 4 5 6 7 Začetek Konec Slika 47: Lokacije urejene v nekem zaporedju, kjer sta začetek in cilj enaka Vir: Osebni vir 1 2 3 4 5 6 7 Začetek Konec Slika 48: Lokacije urejene v nekem zaporedju, kjer sta začetek in cilj različna Vir: Osebni vir 6 Izzivi poštne logistike 75 V poličnem regalnem skladišču imamo n = 20 lokacij, ki jih je potrebno poiskati s strani skladiščnega delavca za odlaganje poštnih pošiljk. Dolžina poličnega regala je dolžine L = 8 m. Hitrost premikanja poštnega uslužbenca z vozičkom je vp = 1 m/s in pospešek je ap = 2 m/s2. Pri skupnem času je potrebno prišteti še čas za skeniranje vsake posamezne lokacije ts = 5 sek. (20 lokacij) in čas za manipulacijo tm = 10 sek. poštne pošiljke (20 krat). Izračunati je potrebno čas prehojene poti poštnega delavca z vozičkom skupaj s skeniranjem lokacij in manipulacijo poštnih pošiljk, kjer sta začetek in konec na različnih lokacijah (Hompel, Sadowsky, Beck, 2010). 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 𝐿𝐿 + (𝑛𝑛 + 1) ∙ 𝑣𝑣𝑜𝑜 + 𝑛𝑛 ∙ (𝑝𝑝 𝑣𝑣 𝑠𝑠 + 𝑝𝑝𝑚𝑚) (6.12) 𝑜𝑜 𝑎𝑎𝑜𝑜 8 1 𝑝𝑝𝑛𝑛 = + (20 + 1) ∙ 1 𝑚𝑚 2 + 20(5𝑠𝑠 + 10𝑠𝑠) = 318,5 𝑠𝑠 𝑠𝑠 V poličnem regalnem skladišču imamo n = 20 lokacij, ki jih je potrebno poiskati s strani skladiščnega delavca za odlaganje poštnih pošiljk. Dolžina poličnega regala je dolžine L = 8 m. Hitrost premikanja poštnega uslužbenca z vozičkom je vp = 1 m/s in pospešek je ap = 2 m/s2. Pri skupnem času je potrebno prišteti še čas za skeniranje vsake posamezne lokacije ts = 5 sek. (20 lokacij) in čas za manipulacijo tm = 10 sek. poštne pošiljke (20 krat). Izračunati je potrebno čas prehojene poti poštnega delavca z vozičkom skupaj s skeniranjem lokacij in manipulacijo poštnih pošiljk, kjer sta začetek in konec na različnih lokacijah (Hompel, Sadowsky, Beck, 2010). 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 2 ∙ 𝑛𝑛 ∙ 𝐿𝐿 + (𝑛𝑛 + 1) ∙ 𝑣𝑣𝑜𝑜 + 𝑛𝑛 ∙ (𝑝𝑝 𝑛𝑛+1 𝑣𝑣 𝑠𝑠 + 𝑝𝑝𝑚𝑚) (6.13) 𝑜𝑜 𝑎𝑎𝑜𝑜 20 8 1 𝑝𝑝𝑛𝑛 = 2 ∙ 20 + 1 ∙ 1 + (20 + 1) ∙ 2 + 20 ∙ (5𝑠𝑠 + 10𝑠𝑠) = 327,34 76 POŠTNA LOGISTIKA. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec 7 Trajnostni razvoj in pošta prihodnosti Trajnostni razvoj je pomemben vidik v vsakem podjetju, tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo s prenosom pošiljk. Najbolj dejavna na tem področju v Sloveniji je Pošta Slovenije, s katero se bomo v nadaljevanju podrobneje seznanili. Trajnost je pomemben del korporacijske strategije Skupine Pošta Slovenije. Slednja si prizadeva skrbno upravljati svoj okoljski odtis v skladu s Strategijo energetske učinkovitosti Skupine Pošta Slovenija do leta 2025, ki je zajeta tudi v ciljih korporativne strategije trajnostnega razvoja v okviru SRP-a 2025, katere ključna strateška usmeritev je: Skupina Pošta Slovenije je prepoznana kot podjetje z dobro razvito organizacijsko kulturo, ki skrbi za socialno in naravno okolje, v katerem deluje (Pošta Slovenije, 2020). 78 POŠTNA LOGISTIKA. Slika 49: Področje upravljanja okoljskega odtisa Vir: Pošta Slovenije, 2020 Strategija energetske učinkovitosti opredeljuje smernice, ukrepe in finančne zaveze Skupine Pošta Slovenije na področju upravljanja energetske učinkovitosti sistema (nepremičnine, oprema, vozni park) z vidika ciljev trajnostnega razvoja (Pošta Slovenije, 2020). Strategija energetske učinkovitosti sledi usmeritvam iz državnih in mednarodnih iniciativ, kot je Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov 'Global Compact' (Globalni dogovor OZN – pobuda OZN za povezovanje podjetij, dela in civilne družbe glede etičnih načel in standardov), sporazumu 'European Green Deal' (Evropski zeleni sporazum), ki ga je sprejela Evropska komisija v decembru 2019, in iniciativi Delivering a Sustainable European Post (Zagotavljanje trajnostne evropske pošte) Združenja evropskih javnih poštnih operaterjev PostEurop (Pošta Slovenije, 2020). Ključna stebra okoljskega upravljanja Skupine Pošta Slovenije sta implementacija krožnega gospodarstva (obvladovanje snovnih tokov) in učinkovito upravljanje z energijo (posledično zmanjševanje ogljičnega odtisa), kar vključuje tudi uporabo obnovljivih virov energije (Pošta Slovenije, 2020). 7 Trajnostni razvoj in pošta prihodnosti 79 7.1 Energetska učinkovitost v Skupini Pošta Slovenije Naravni viri so omejeni, zato je pomembno zavedanje o ohranjanju okolja, saj je ogroženo zaradi izpustov emisij z uporabo fosilnih goriv. To je področje, ki ji Pošta Slovenije namenja veliko pozornost. Družbena odgovornost je zmanjšanje obremenitev okolja, ki jo lahko dosežemo s povečanjem energetske učinkovitosti. Kot gospodarska družba si Pošta Slovenije ob upoštevanju okoljevarstvenih zahtev in širšega družbenega okolja prizadeva za učinkovito poslovanje ter obvladovanje stroškov poslovanja. S tem razlogom je Pošta Slovenije pristopila k uvajanju sistema upravljanja energije in že leta 2018 pridobila mednarodni standard ISO 50001, ki ga vsako leto potrjuje akreditirana zunanja institucija (Pošta Slovenije, 2020). 7.2 Trajnostno naravnan vozni park Pošta Slovenije v skladu z družbeno odgovorno naravnanostjo že nekaj let v voznem parku uporablja okolju prijazna vozila. Skladno s Strategijo energetske učinkovitosti si je podjetje zadalo cilj, da bo do leta 2025 delež električnih vozil v voznem parku s 12 odstotkov v letu 2021 zvišalo na 46 odstotkov (Pošta Slovenije, 2020). Slika 50: Rast deleža e-vozil v voznem parku Pošte Slovenije Vir: Pošta Slovenije, 2021 Največje spremembe se dogajajo na področju dvokoles, kjer se klasična motorna dvokolesa zamenjujejo z električnimi trikolesniki in štirikolesniki (ULDV). Ultra lahka električna vozila (ULDV) so namenjena zamenjavi klasičnih motornih dvokoles, z namenom povečanja količine pošiljk, ki jih pismonoša vzame na teren. Na ta način se znižujejo stroški nadgradnje pošiljk v dostavi (dostava v depoje, 80 POŠTNA LOGISTIKA. vračanje pismonoše na pošto, ki je lahko večkratno). To pomeni prihranek časa v dostavi. Z nakupom ULDV je Pošta Slovenije sledila trajnostno naravnani usmeritvi, zmanjšanju stroškov voznega parka, emisij toplogrednih plinov in uvedbi električnih transportnih sredstev. Podjetje želi povečati delež električnih vozil za dostavo pisemskih pošiljk (središča večjih mest), kjer so nekatere mestne oblasti že zakonsko prepovedale dostavo s klasičnimi vozili na fosilna goriva, nekateri pa še bodo (Pošta Slovenije, 2020). Slika 51: Vozni park Pošte Slovenije Vir: Pošta Slovenije, 2020 Uvajanja električnih vozil se podjetje loteva premišljeno. Nov tip električnega prevoznega sredstva se predhodno testira, saj si podjetje ne želi zgolj menjave, ampak stremi k temu, da bi bil vozni park učinkovit (Pošta Slovenije, 2020). Slika 52: Lahki električni štirikolesnik znamke Paxster Vir: Pošta Slovenije, 2020 7 Trajnostni razvoj in pošta prihodnosti 81 7.3 Obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije so pomemben del energetske politike, katere cilj je energetska neodvisnost ter pridobivanje energije na način, prijazen do okolja. Fosilna goriva, ki jih ni na pretek, je treba zaradi njihovega vpliva na okolje nadomestiti z viri, ki so obnovljivi in v manjši meri onesnažujejo okolje. Obnovljivi viri so pomemben dejavnik pri prehodu v nizkoogljično družbo in zmanjšanju toplogrednih plinov. Posebnost obnovljivih virov je stalnost, saj se v naravi obnavljajo. Obnovljivi viri energije v stavbah so v osnovi povezani s področjem električne energije, ogrevanjem ter hlajenjem. Med obnovljive vire energije spadajo sončna, vodna, vetrna, geotermalna energija ter biomasa (Pošta Slovenije, 2020). Vse stavbe v Skupini PS se obravnavajo trajnostno (Pošta Slovenije, 2020): − z vidika vpliva na okolje (ohranjanje narave in varovanje okolja, minimalen negativen vpliv na okolje); − z vidika ekonomske učinkovitosti (tako z vidika gradnje kot uporabe skozi celotno življenjsko obdobje); − z družbenega vidika (prijazne za uporabo, zdrave za bivanje, ohranjanje družbenih vrednosti). 7.4 Pošta prihodnosti Vsa podjetja, ki želijo biti uspešna, morajo slediti trendom razvoja. Podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo pošiljk, uporabljajo drone ali tako imenovane brezpilotne letalnike za dostavo pošiljk. Sedaj sicer v omejenem obsegu, a je potrebno biti pripravljen na čas, ko se bo lahko v večjem številu dostavljalo nujno potrebne pošiljke (Pošta Slovenije, 2022). Mnoga podjetja po svetu na ta način že uspešno dostavljajo najrazličnejše pošiljke, a trenutna evropska zakonodaja zaenkrat še ne omogoča letenja izven vidnega polja. Prednosti uporabe dronov: − zmanjšanje onesnaževanja; − optimiziranje logističnih poti; 82 POŠTNA LOGISTIKA. − hitra dobavljivost nujnih dobrin, materialov na težko dostopna in oddaljena področja; − dostava poštnih pošiljk na oddaljena območja (oskrba in dostava poštnih pošiljk gorskim postojankam in planinskim kočam, v nasprotni smeri pa odvoz odpadkov v dolino); − dostava zdravil in medicinskih pripomočkov v nujnih primerih. Slika 53: Dostava z dronom Vir: Osebni vir Slika 54: Dostava paketa z dronom Vir: ©/Adobe Stock POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec Zaključek Učbenik Poštna logistika zajema vse pomembne mejnike v razvoju poštnih storitev, ki so prikazane skozi zgodovinski pregled. Predstavljena je logistika v povezavi s pošto, ki pomembno prispeva k razvoju in se kljub togosti sistema razvija v sodoben logistični sistem z uporabo najnaprednejših tehnologij. Z namenom celovitega poznavanja poštnega prometa so predstavljene vse faze prenosa poštnih pošiljk, od samega sprejema poštnih pošiljk, njihove odprave prevoza ter usmerjanja in na koncu še vročitve poštnih pošiljk. Pomembno je poudariti paketno in pisemsko logistiko, ki sta ključni za strateško načrtovane tokove poštnih pošiljk. Praviloma so pisemske pošiljke v vseh razvitih državah v upadanju, saj se uporabljajo digitalne platforme, število paketnih storitev pa raste, ker se iz dneva v dan povečuje število spletnih nakupov in na tem področju se napoveduje še nadaljnja rast. Poštne organizacije imajo mnogo izzivov v sami logistiki in tudi širše. Optimizacija procesov, reorganizacija poštne logistike in mnogi drugi izzivi so bili in bodo stalnica preučevanja in strateških odločitev uprav, ki se ukvarjajo s prenosom poštnih pošiljk. 84 POŠTNA LOGISTIKA. Svet se spreminja in želi biti zelen in digitalen. Tudi poštne organizacije stremijo k trajnostnemu razvoju in želijo biti energetsko učinkovite predvsem na področju voznega parka, saj se lahko z voznim parkom, ki je trajnostno naravnan, doseže manjša poraba energije. Prihodnost pošte je svetla, saj ljudje veliko kupujejo preko spleta in dostava z droni – brezpilotnimi letalniki bo morda kmalu realnost ali pa nas čaka še kakšna novost, za katero sedaj še ne vemo. POŠTNA LOGISTIKA A. Lisec Literatura Andric, M. (2000). Harmonizacija poštnih storitev v Republiki Sloveniji v skladu z direktivo EU. 2. kongres Transport – promet – logistika, Portorož, 2000. Maribor : Fakulteta za gradbeništvo. Bal ou, R. H. (1999). Business Logistics Management. London : Prentice–Hal International. Bogataj, M. (2000). Mobilistika in prostor. Portorož : RIUS center. Bošnjak, I. (1998). Poštanski promet I. Zagreb : Fakulteta prometnih znanosti. ERGP (2022). ERGP report on Core indicators for monitoring the European postal market. Glockner., H. et al. (2014). Augmented reality in logistics. Changing the way we see logistics – a DHL perspective. Hozjan, A. (1997). Pošta na slovenskih tleh. Maribor : Pošta Slovenije, d. o. o. Hompel, M., Sadowsky V., Beck, M. (2010). Kommissionierung, Materialflusssysteme 2 – Planung und Berechnung der Kommissionierung in der Logistik, Springer. Javornik, M. et al. (1997). Enciklopedija Slovenije. knj. 9. Ljubljana : Mladinska knjiga Koler, R., (2010). Intralogistika v poštni dejavnosti (interno gradivo). Maribor: Višja prometna šola. Kol er, R. (1778): Gotthardpost. Kosovac, A. (2020). Infrastruktura poštanskog saobraćaja, Sarajevo. Kunčič, z. (2000). Koncentracija in distribucija poštnih pošiljk na območju poštnega centra 1002 Ljubljana. Diplomska naloga. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet. Lisec, A. (2006). Optimizacija logistike paketov v hierarhični prostorski zasnovi poštne mreže. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Lisec, A. (2004). Večstopenjska prostorska optimizacija pošte. Magistrska naloga. Portorož : Fakulteta za pomorstvo in promet. Lisec, A., Avžner, T., Rosi, B., Pejić, V. (2015). Izdelava projektne naloge s projektnimi pogoji za posodobitev strojne mehanizacije in intralogističnih procesov v PLC LJ : projektna naloga. Celje. Lisec, A., Bogataj, M. (2002) Optimalno delovanje bencinskih servisov. Transport, Ljubljana, 2(2002), 1. Lisec, A., Bogataj, M. (2006). Combinatorial programming approach to postal systems: The case of parcel network in Slovenia. Suvremeni promet, Zagreb, 26(2006), 1/2. Lisec, A., Drobne, S. (2004). Postal areas of express post with high technology. Znanstveno-strokovni simpozij: scientific-technical symposium. Zbornik referatov. Ljubljana : Elektrotehniška zveza Slovenije. 86 POŠTNA LOGISTIKA. Lisec, A., Jerneič, B. (2003). Comparison of postal activities in Slovenia and Croatia. 7. mednarodno posvetovanje o prometni znanosti = 7th International Conference on Traffic Science–ICTS 2003, 6.–8. November 2003, Nova Gorica, Slovenija. Zbornik referatov = conference proceedings. Portorož : Fakulteta za pomorstvo in promet. Lisec, A., Rihter, A., Radinja, B. (2005). Logistical characterictics of postal operations. Zanne Marina, Fabjan Daša, Jenček Peter, ur., 9. mednarodno posvetovanje o prometni znanosti = 9th International Conference on Traffic Science–ICTS 2005, 14.–15. November 2005, Portorož, Slovenija. Promet v znanosti in praksi. Zbornik referatov = conference proceedings. Portorož : Fakulteta za pomorstvo in promet. Ljubec, D. (2003). Podzakonski predpisi in splošni akti, izdani na podlagi zakona o poštnih storitvah. Poštni razgledi, Maribor, 9. Logožar, K. (2004). Poslovna logistika. Ljubljana : GV Izobraževanje. Macaulay, J., Buckalew, L., Chung, G. (2015). Internet of things in logistics. A collaborative report by DHL and Cisco on implications and use cases for the logistics industry. Paketni trg v Sloveniji. (2021). Interni vir Pošte Slovenije. Platforma za sledenje paketov in pošiljk. (2022). Najdeno 27. marca 2022 na spletnem naslovu: https://www.4tracking.net/sl/ Podgorelec, A. (1987). PTT kot logistični poslovni sistem. PTT novice, Ljubljana. Posel danes (2019). Modernizacija strojnega usmerjanja pošiljk. Najdeno 27. marca 2022 na spletnem naslovu: https://siol.net/posel-danes/novice/modernizacija-strojnega-usmerjanja-posiljk-494540 Pošta Slovenije d.o.o. (2000). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2001). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2002). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2003). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2004). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2005). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2006). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2007). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2008). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2009). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2010). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2011). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2012). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2013). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2014). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2015). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2016). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2017). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2018). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2019). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2020). Letno poročilo. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2000). Priročnik za pismonoše, Maribor. Pošta Slovenije d. o. o. (2006). Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev. Maribor. Uradno glasilo Pošte Slovenije. (2016). Pravilnik o organizaciji poštnega omrežja za izvajanje univerzalne poštne storitve. Pošta Slovenije d. o. o. Maribor. Pošta Slovenije d.o.o. (2020). Strategija energetske učinkovitosti Skupine Pošta Slovenije. Pošta Slovenije d. o. o. (2022). Najdeno 27. marca 2022 na spletnem naslovu: Sledenje. https://sledenje.posta.si/ Pošta Slovenije d. o. o. (2022). Pošta Slovenije začenja s prvimi poskusnimi leti z brezpilotnimi letalniki in se pripravlja na čas, ko bo lahko z njimi dostavljala nujno potrebne pošiljke. Najdeno 27. marca 2022 na spletnem naslovu: https://www.posta.si/landing/dostava-paketa-z-dronom Pošta Slovenije d.o.o. (b.d.). Pravilna oprema pošiljk. Najdeno 26. marca 2022 na spletnem naslovu: https://www.posta.si/Documents/Brosure/Pravilna-oprema-posiljk.pdf Literatura 87 Požar, D. (2002). Posvetovanje notranja in zunanja logistika podjetja v logistični verigi. Maribor : Ekonomsko – poslovna fakulteta, Inštitut za transport in logistiko. Rihter, A. (2003). Nove možnosti poštnih operaterjev v logističnih storitvah. Poštni razgledi, Maribor, 9. Rihter, A., Lisec, A., Radinja, B. (2005). Intermodal and multimodal transport in postal operations. Zanne Marina, Fabjan Daša, Jenček Peter, ur., 9. mednarodno posvetovanje o prometni znanosti = 9th International Conference on Traffic Science–ICTS 2005, 14.–15. November 2005, Portorož, Slovenija. Promet v znanosti in praksi. Zbornik referatov = conference proceedings. Portorož : Fakulteta za pomorstvo in promet, 2005. Število paketov na Pošti Slovenije. (2021). Interni vir Pošte Slovenije. Usenik, J. (2003). Upravljanje logističnih sistemov. Novo mesto : Biro 4D. Wolff, J., et al. (2022). Study to assess and anal yse the impact of e-commerce driven transport and parcel delivery on air polution and CO2 emissions. Dissemination event. Spletni viri: Adobe Stock, https://stock.adobe.com/, dostop 9. 5. 2022 88 POŠTNA LOGISTIKA. POŠTNA LOGISTIKA ANDREJ LISEC Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Celje, Slovenija andrej.lisec@um.si Povzetek Učbenik obravnava poštno logistiko, kjer so navedeni temelji pojmi o pošti in logistiki. Skozi zgodovinski pregled pošte Ključne besede: se ustavimo pri poštnem prometu in posameznih fazah. Poseben pošta, poudarek je namenjen paketom in pismom. Na koncu so podani logistika, paketi, izzivi pošte na področju razvoja v prihodnosti, trajnostni razvoj, pisma, tudi z uporabo dronov. dron DOI https://doi.org/10.18690/um.fl.2.2022 ISBN 978-961-286-672-3 LOGISTICS IN POST ANDREJ LISEC University of Maribor, Faculty of Logistics, Celje, Slovenia andrej.lisec@um.si Abstract The book deals with postal logistics, where the basic concepts of mail and logistics are given. Through a historical review of the post office, we stop at postal traffic and individual Keywords: mail, phases. Special emphasis is placed on packages and letters. logistics, Final y, the chal enges of the post in the field of future packages, development, sustainable development, including the use of letters, drone drones, are presented. https://doi.org/10.18690/um.fl.2.2022 DOI 978-961-286-672-3ISBN Document Outline Predgovor 1 Uvod 2 Poštna logistika 3 Delovanje poštnih organizacij v preteklosti 3.1 Pošta skozi čas 4 Poštni promet 4.1 Faze prenosa poštnih pošiljk 4.1.1 Sprejem 4.1.2 Odprava 4.1.3 Prevoz 4.1.4 Usmerjanje 4.1.5 Vročitev 5 Paketna in pisemska logistika 6 Izzivi poštne logistike 7 Trajnostni razvoj in pošta prihodnosti 7.1 Energetska učinkovitost v Skupini Pošta Slovenije 7.2 Trajnostno naravnan vozni park Zaključek Literatura